Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.6 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 668 6688584 6413563 2026-06-12T16:18:31Z Pv21 142817 Polona Rifelj, slovenska političarka 6688584 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{leto|1970|20}} '''1973''' ('''[[Rimske številke|MCMLXXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == [[Slika:World Trade Center, New York City - aerial view (March 2001).jpg|thumb|Stolpa World Trade Centra v New Yorku]] * [[1. januar]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Irska]] in [[Danska]] vstopijo v [[Evropska gospodarska skupnost|Evropsko gospodarsko skupnost]] (predhodnico [[Evropska unija|Evropske unije]]) * [[27. januar]] - s podpisom mirovne pogodbe v [[Pariz]]u se konča [[Združene države Amerike|ameriško]] posredovanje v [[vietnamska vojna|vietnamski vojni]]. * [[6. februar]] - pričetek gradnje stolpa [[CN Tower]] v [[Toronto|Torontu]]. * [[17. marec]] - izid [[glasbeni album|albuma]] ''[[The Dark Side of the Moon]]'' skupine [[Pink Floyd]]. * [[3. april]] - izumitelj [[Martin Cooper (inventor)|Martin Cooper]] v [[New York]]u opravi prvi klic z [[mobilni telefon|mobilnim telefonom]]. * [[4. april]] - v New Yorku uradno odprejo [[World Trade Center]]. * [[5. april]] - izstrelijo vesoljsko sondo ''[[Pioneer 11]]''. * [[1. junij]] - vojaška hunta v [[Grčija|Grčiji]] odpravi [[monarhija|monarhijo]] in razglasi [[republika|republiko]]. * [[30. junij]] - eden izmed najdaljših popolnih [[sončev mrk|sončevih mrkov]] v 2. tisočletju je viden nad [[ekvator]]ialno [[Afrika|Afriko]]. * [[10. julij]] - [[Bahami]] postanejo neodvisna država znotraj [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]]. * [[15. avgust]] - s prekinitvijo ameriškega bombardiranja [[Kambodža|Kambodže]] se konča dvanajstletno obdobje spopadov v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]]. * [[11. september]] - vojaška hunta pod vodstvom [[Augusto Pinochet|Augusta Pinocheta]] s podporo ZDA strmoglavi demokratično izvoljeno vlado [[Čile|Čila]] in prevzame oblast. * [[20. oktober]] - 14 let po začetku gradnje je odprta [[Sydneyska operna hiša]]. * [[26. oktober]] - konča se [[Jomkipurska vojna]]. * [[30. oktober]] - končan je [[Bosporski most]], povezava med [[Anatolija|Anatolijo]] in [[Balkan]]om. * [[3. november]] - izstrelijo medplanetarno vesoljsko sondo ''[[Mariner 10]]'' proti [[Venera (planet)|Veneri]] in [[Merkur (planet)|Merkurju]]. * [[15. december]] - [[Ameriško psihiatrično združenje]] umakne [[homoseksualnost]] iz svojega [[Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj|priročnika duševnih motenj]]. == Rojstva == [[Slika:Monica Seles.jpg|thumb|150px|Monika Seleš]] [[Slika:Mojca Mavec.jpg|sličica|150x150_pik|[[Mojca Mavec]]]] *[[11. januar]] - [[Ambrož Čopi]], slovenski skladatelj in zborovodja *[[14. januar]] - [[Giancarlo Fisichella]], italijanski dirkač Formule 1 *[[20. januar]] - [[Kraljica Mathilde Belgijska|Mathilde, belgijska kraljica]] *[[28. januar]] - [[Katarina Kresal]], slovenska pravnica in političarka *[[1. februar]] - [[Tatjana Doma]], slovenska dramaturginja *[[19. marec]] - [[Damijan Cavazza|Damijan]] († [[2009]]) in [[Sebastijan Cavazza]], slovenska igralca *[[27. marec]] - [[Jan Plestenjak]], slovenski glasbenik *[[4. april]] - [[Janko Lozar Mrevlje]], slovenski filozof in profesor *[[12. april]] - [[Marko Naberšnik]], slovenski režiser in scenarist *[[14. april]] - [[Roberto Ayala]], argentinski nogometaš *[[22. april]] - [[Janko Narat]] (Jenki), slovenski glasbenik, pevec, humorist in kantavtor *[[7. maj]] - [[Gašper Tič]], slovenski igralec († [[2017]]) * [[11. maj]] - [[Danijel Bešič Loredan]], zdravstveni minister *[[20. julij]] - [[Haakon, norveški prestolonaslednik]] *[[25. julij]] - [[Kenny Roberts, Jr.]], ameriški motociklistični dirkač *[[31. julij]] - [[Manca Ogorevc]], slovenska igralka *[[21. avgust]] - [[Sergey Brin]], rusko-ameriški poslovnež *[[30. avgust]] - [[Polona Rifelj]], slovenska političarka *[[12. september]] - [[Paul Walker]], ameriški filmski igralec († [[2013]]) *[[24. oktober]] - [[Mojca Mavec]], slovenska novinarka in televizijska voditeljica *[[2. december]] - [[Monika Seleš]], ameriška tenisačica srbskega rodu *[[6. december]] - [[Valentin Hajdinjak]], slovenski ekonomist in politik *[[11. december]] - [[Ralph Intranuovo]], kanadski hokejist == Smrti == [[Slika:Pablo Neruda.jpg|thumb|120px|Pablo Neruda]] [[Slika:S.Allende 7 dias ilustrados.JPG|thumb|120px|Salvador Allende]] * [[22. januar]] - [[Lyndon Johnson]], predsednik ZDA (* [[1908]]) * [[8. april]] - [[Pablo Picasso]], španski slikar, kipar (* [[1881]]) * [[28. april]] - [[Jacques Maritain]], francoski filozof (* [[1882]]) * [[9. junij]] - [[Erich von Manstein]], nemški feldmaršal (* [[1887]]) * [[6. julij]] - [[Otto Klemperer]], nemško-ameriški dirigent, skladatelj judovskega rodu (* [[1885]]) * [[7. julij]] - [[Max Horkheimer]], nemški filozof in sociolog judovskega rodu (* [[1895]]) * [[20. julij]] - [[Bruce Lee]], kitajsko-ameriški kung-fu igralec (* [[1940]]) * [[1. avgust]] - [[Stane Kregar]], [[Seznam slovenskih slikarjev|slovenski slikar]], [[duhovnik]], [[učitelj]] in [[Seznam prejemnikov Prešernove nagrade|prešernov nagrajenec]] (* [[1905]]) * [[5. avgust]] - [[Mark Lazarevič Levi]] oz. [[Mihail Agejev]], ruski pisatelj * [[2. september]] - [[John Ronald Reuel Tolkien]], angleški pisatelj in jezikoslovec (* [[1892]]) * [[11. september]] - [[Salvador Allende]], čilski predsednik (* [[1908]]) * [[15. september]] - [[Gustav VI. Adolf Švedski]] (* [[1882]]) * [[23. september]] - [[Pablo Neruda]], čilski pesnik (* [[1904]]) * [[2. oktober]] - [[Paavo Nurmi]], finski tekač (* [[1897]]) * [[8. oktober]] - [[Gabriel Marcel]], francoski dramatik, filozof (* [[1889]]) * [[18. oktober]] - [[Leo Strauss]], nemško-ameriški filozof judovskega rodu (* [[1899]]) * [[22. oktober]] - [[Pau Casals]], katalonski violončelist, dirigent (* [[1876]]) * [[25. oktober]] - [[Abebe Bikila]], etiopski maratonec (* [[1932]]) * [[16. november]] - [[Alan Watts]], angleški pisatelj, filozof in popularizator [[Vzhodna filozofija|azijskih filozofij]] (* [[1915]]) * [[5. december]] - sir [[Robert Alexander Watson-Watt]], škotski fizik (* [[1892]]) * [[17. december]] - [[Charles Greeley Abbot]], ameriški astrofizik, astronom (* [[1872]]) * [[23. december]] - [[Gerard Peter Kuiper]], ameriški astronom nizozemskega rodu (* [[1905]]) * [[27. december]] - [[Pavel Bermondt-Avalov]], častnik Ruske carske armade in kozaški pustolovec-vojskovodja (* [[1877]]) == [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] == * [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Leo Esaki]], [[Ivar Giaever]], [[Brian David Josephson]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[Ernst Otto Fischer]], [[Geoffrey Wilkinson]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[Karl von Frisch]], [[Konrad Lorenz]], [[Nikolaas Tinbergen]] * [[Nobelova nagrada za literaturo|Literatura]] - [[Patrick White]] * [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - [[Henry A. Kissinger]], [[LeDuc Tho]] * [[Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela|Ekonomija]] - [[Wassily Leontief]] {{Zbirka}} [[Kategorija:Leto 1973|*]] {{normativna kontrola}} o4v73g8r60yqud78mvdddarq38j9unl 0 1954 6688693 5666896 2026-06-13T07:43:25Z Octopus 13285 /* Smrti */ Miskavajh 6688693 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1030''' ('''[[rimske številke|MXXX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. ==Dogodki== [[Slika:Map France 1030-de.svg|thumb|right|390px|Fevdalna razdelitev Francije leta 1030]] * [[29. julij]] - [[Bitka pri Stiklestadu]] med vojsko norveškega kralja [[Olaf II. Norveški|Olafa II.]] in njegovimi poganskimi podložniki. Olaf je v bitki ubit. * Ustanovitev mest [[Kaunas]]a v [[Litva|Litvi]] in [[Tartu]]ja v [[Estonija|Estoniji]]. * [[Henrik I. Francoski|Henrik I.]] in [[Robert I. Burgundski]], sinova francoskega kralja [[Robert II. Francoski|Roberta II.]] vodita upor proti svojemu očetu. [[1031]] ↔ * [[Bitka pri Azadu]]: bizantinski cesar [[Roman III. Argir]] napade [[Sirija|Sirijo]], vendar ga hudo porazi vojska [[Alepski emirat|Alepskega emirata]].↓ * → Po arabski zmagi in bizantinskem debaklu v bitki pri Azadu bizantinski general [[Jurij Manijak]] izkoristi neurejen umik Arabcev z bizantinskim pratežem in jih v protinapadu premaga. * Po smrti očeta [[Mahmud Ghazni|Mahmuda Ghaznija]] prevzame nadzor nad Gaznavidskim imperijem njegov sin [[Masud I. Ghazni|Masud]]. * Začetek gradnje [[Katedrala v Speyeru|Speyerske katedrale]]. ==Rojstva== * [[26. julij]] - [[Stanislav iz Szczepanówa]], škof Krakova in svetnik († [[1079]]) ; Neznan datum * [[Baldvin VI. Flandrijski|Baldvin VI.]], flamski grof († [[1070]]) * [[Bruno iz Kölna]], svetnik, ustanovitelj [[kartuzijani|kartuzijanov]] († [[1101]]) * [[Gertruda Saksonska]], holandska grofica in regentinja († [[1113]]) * [[Hajdu kan|Hajdu]], mongolski kan († [[1100]]) * [[Odo iz Bayeuxa]], grof Kent, anglonormanski škof, polbrat [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]] († [[1097]]) * [[Sigebert iz Gemblouxa]], francoski kronist († [[1112]]) * [[Vsevolod I. Kijevski|Vsevolod I]], veliki knez Kijeva († [[1093]]) * [[Werner I. Habsburški|Werner I.]], habsburški grof († [[1096]]) ==Smrti== * [[30. april]] - [[Mahmud Ghazni]], sultan gaznavidskega imperija (* [[971]]) * [[29. julij]] - [[Olaf II. Norveški|Olaf II.]], norveški kralj (* [[995]]) * [[30. september]] - [[Viljem V. Akvitanski|Viljem V.]], akvitanski vojvoda (* [[969]]) ; Neznan datum * [[Adalbéron iz Laona]], škof in pesnik * [[Ibn Miskavajh]], perzijski filozof in zgodovinar (* [[932]]) ==Glej tudi== [[Kategorija:Leto 1030|*]] 6ss6k87me51lj3bpshrw987kiqrw660 6688694 6688693 2026-06-13T07:43:58Z Octopus 13285 /* Smrti */ g 6688694 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1030''' ('''[[rimske številke|MXXX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. ==Dogodki== [[Slika:Map France 1030-de.svg|thumb|right|390px|Fevdalna razdelitev Francije leta 1030]] * [[29. julij]] - [[Bitka pri Stiklestadu]] med vojsko norveškega kralja [[Olaf II. Norveški|Olafa II.]] in njegovimi poganskimi podložniki. Olaf je v bitki ubit. * Ustanovitev mest [[Kaunas]]a v [[Litva|Litvi]] in [[Tartu]]ja v [[Estonija|Estoniji]]. * [[Henrik I. Francoski|Henrik I.]] in [[Robert I. Burgundski]], sinova francoskega kralja [[Robert II. Francoski|Roberta II.]] vodita upor proti svojemu očetu. [[1031]] ↔ * [[Bitka pri Azadu]]: bizantinski cesar [[Roman III. Argir]] napade [[Sirija|Sirijo]], vendar ga hudo porazi vojska [[Alepski emirat|Alepskega emirata]].↓ * → Po arabski zmagi in bizantinskem debaklu v bitki pri Azadu bizantinski general [[Jurij Manijak]] izkoristi neurejen umik Arabcev z bizantinskim pratežem in jih v protinapadu premaga. * Po smrti očeta [[Mahmud Ghazni|Mahmuda Ghaznija]] prevzame nadzor nad Gaznavidskim imperijem njegov sin [[Masud I. Ghazni|Masud]]. * Začetek gradnje [[Katedrala v Speyeru|Speyerske katedrale]]. ==Rojstva== * [[26. julij]] - [[Stanislav iz Szczepanówa]], škof Krakova in svetnik († [[1079]]) ; Neznan datum * [[Baldvin VI. Flandrijski|Baldvin VI.]], flamski grof († [[1070]]) * [[Bruno iz Kölna]], svetnik, ustanovitelj [[kartuzijani|kartuzijanov]] († [[1101]]) * [[Gertruda Saksonska]], holandska grofica in regentinja († [[1113]]) * [[Hajdu kan|Hajdu]], mongolski kan († [[1100]]) * [[Odo iz Bayeuxa]], grof Kent, anglonormanski škof, polbrat [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]] († [[1097]]) * [[Sigebert iz Gemblouxa]], francoski kronist († [[1112]]) * [[Vsevolod I. Kijevski|Vsevolod I]], veliki knez Kijeva († [[1093]]) * [[Werner I. Habsburški|Werner I.]], habsburški grof († [[1096]]) ==Smrti== * [[30. april]] - [[Mahmud Gazni]], sultan gaznavidskega imperija (* [[971]]) * [[29. julij]] - [[Olaf II. Norveški|Olaf II.]], norveški kralj (* [[995]]) * [[30. september]] - [[Viljem V. Akvitanski|Viljem V.]], akvitanski vojvoda (* [[969]]) ; Neznan datum * [[Adalbéron iz Laona]], škof in pesnik * [[Ibn Miskavajh]], perzijski filozof in zgodovinar (* [[932]]) ==Glej tudi== [[Kategorija:Leto 1030|*]] ghzighodyxb3x2e7dy0ybfzsnfe60o2 0 2052 6688692 6502917 2026-06-13T07:42:41Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Miskavajh 6688692 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''932''' ('''[[rimske številke|CMXXXII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == ; Neznan datum * [[Boleslav II. Češki|Boleslav II.]], češki vojvoda († [[999]]) * [[Ibn Miskavajh]], perzijski filozof in zgodovinar († [[1030]]) == Smrti == * [[31. oktober]] - [[al-Mutadid]], 18. kalif Abasidskega kalifata (* [[895]]) ; Neznan datum * [[Izak Izraeli ben Solomon]], [[Arabci|arabski]] [[Judje|judovski]] [[zdravnik]] in [[filozof]] (* [[832]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 932|*]] sai6fmv5iu8veda7q9rwgvd599r26pl 0 2314 6688597 5590389 2026-06-12T16:26:22Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6688597 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 670''' ('''[[rimske številke|DCLXX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == * [[Muslimani]] so začeli prodirati iz [[Egipt]]a v [[severna Afrika|severno Afriko]]. == Rojstva == * [[Hilperik II.]], kralj [[Franki|Frankov]] († [[721]]) * [[Tarik ibn Zijad]], omajadski general, osvajalec Iberskega polotoka († [[719]]) == Smrti == * [[Brahmagupta]], [[Indijci|indijski]] [[matematik]], [[astronom]] (* [[598]]) * [[Hasan ibn Ali]], sin [[Ali ibn Abi Talib|Alija ibn Abi Taliba]], možni naslednik [[kalif]]ata po [[Mohamed]]ovi sorodstveni liniji (umorjen) (* [[625]]) [[Kategorija:Leto 670|*]] t5cgcvn5j3orykta6uvw3y377dfnnlo 0 2315 6688596 6028996 2026-06-12T16:25:54Z TadejM 738 leto 6688596 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 669''' ('''[[rimske številke|DCLXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == ; Neznan datum * [[Papež Gregor II.|Gregor II.]], [[papež]] († [[731]]) * [[Justinijan II.]], bizantinski cesar († [[711]]) == Smrti == * [[Kategorija:Leto 669|*]] gnnpemtjwa26sgbk5r07bxvzxbj9rmc 0 2731 6688586 6535144 2026-06-12T16:21:42Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6688586 wikitext text/x-wiki '''12. junij''' je 163. [[dan]] [[leto|leta]] (164. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostajata še 202 dneva. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1240]] – Začel se je [[pariški disput]], razprava o protikrščanski vsebini [[Talmud]]a. * [[1442]] – [[Alfonz V.]] je bil [[kronanje|okronan]] za [[neapelj]]skega [[kralj]]a. * [[1653]] – Začela se je [[gabbardska bitka]] med [[Anglija|Anglijo]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]]. * [[1683]] – [[Turki]] so začeli [[obleganje|oblegati]] [[Dunaj]]. * [[1773]] – Dvorna pisarna na [[Dunaj]]u je izdala odlok, naj se v [[Ljubljana|Ljubljani]] ustanovi [[šola|šolska]] [[komisija]] in se na [[Blaž Kumerdej|Kumerdejevo]] pobudo ustanovi normalka (osnovna šola). * [[1812]] – Začela se je [[Napoleon Bonaparte|Napoleonova]] [[invazija]] na [[Rusija|Rusijo]]. * [[1839]] – V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so odigrali prvo [[bejzbol]]sko [[tekma|tekmo]]. * [[1849]] – Lewis P. Haslett je [[patent]]iral [[plinska maska|plinsko masko]]. * [[1870]] – Potekal je [[Taborsko gibanje|tabor]] v [[Cerknica|Cerknici]]. * [[1889]] – [[Železniška nesreča]] v [[Armagh]]u ([[Severna Irska]]) je povzročila 88 smrtnih žrtev. * [[1897]] – [[Carl Elsener]] je [[patent]]iral [[švicarski vojaški nož]]. * [[1898]] – [[Filipini]] so razglasili [[neodvisnost]]. * [[1901]] – [[Kuba]] je sprejela [[Plattovo dopolnilo]], s katerim je postala [[Združene države Amerike|ameriški]] [[protektorat]]. * [[1918]] – [[Američani]] so izvedli prvo [[letalsko bombardiranje]] v [[Francija|Franciji]]. * [[1926]] – [[Brazilija]] je iz protesta zaradi sprejema [[Nemčija|Nemčije]] izstopila iz [[Društvo narodov|Društva narodov]]. * [[1927]] – Razpuščena so bila vsa slovenska in hrvaška [[društvo|društva]] v [[Italija|Italiji]]. * [[1935]] – Končala se je [[vojna za Chaco]] med [[Bolivija|Bolivijo]] in [[Paragvaj]]em. * [[1940]]: ** 54.000 [[Velika Britanija|britanskih]] in [[Francija|francoskih]] [[vojak]]ov se je v kraju [[St. Valery-en-Caux]] vdalo [[Nemčija|nemškemu]] [[maršal]]u [[Erwin Rommel|Erwinu Rommlu]]. ** [[Japonska]] in [[Tajska]] sta podpisali pakt o prijateljstvu. * [[1941]] – [[država|Države]] [[Commonwealth]]a, [[Svobodna Francija]], [[Belgija]], [[Nizozemska]], [[Poljska]], [[Grčija]], [[Češkoslovaška]] in [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] so podpisale izjavo o medsebojni pomoči. * [[1942]] – [[Ana Frank]] je za 13. rojstni dan dobila [[dnevnik (književnost)|dnevnik]]. * [[1944]]: ** [[Mao Dzedung]] je obljubil podporo [[Čang Kaj-Šek|Čang Kajšku]] v [[boj]]u proti [[Japonska|Japonski]]. ** [[VII. korpus]] je porušil [[Štampetov most]]. * [[1945]] – [[Tržaška pokrajina]] je bila razdeljena na coni A in B. * [[1964]] – [[Nelson Mandela]] je bil obsojen na dosmrtno [[zaporna kazen|zaporno kazen]]. * [[1967]]: ** [[Združene države Amerike|Ameriško]] [[ustavno sodišče]] je razglasilo [[država|državne]] [[zakone]], ki so prepovedovali [[poroka|poroke]] med pripadniki različnih [[rasa|ras]], za [[ustava|neustavne]]. ** izstreljena je bila [[Venera 4]], prvo [[vesoljsko plovilo]], ki je vstopilo v [[atmosfera nebesnega telesa|atmosfero]] drugega [[planet]]a. * [[1982]] – V [[New York]]u je 750.000 ljudi protestiralo proti jedrskemu orožju. * [[1985]] – [[Združene države Amerike]] so odobrile 27 milijonov [[ameriški dolar|dolarjev]] gibanju [[Contras]] v [[Nikaragva|Nikaragvi]]. * [[1986]] – [[Republika Južna Afrika]] je razglasila stanje pripravljenosti, [[varnostne sile]] so dobile skoraj neomejena pooblastila, uvedena je bila [[cenzura]] [[mediji|medijev]]. * [[1987]]: ** [[Predsednik]] [[Srednjeafriška republika|Srednjeafriške republike]] [[Jean-Bedel Bokassa]] je bil obsojen na [[smrtna kazen|smrt]]. ** [[Ronald Reagan]] je pozval [[Mihail Sergejevič Gorbačov|Mihaila Gorbačova]], naj podre [[Berlinski zid]]. * [[1990]] – [[Parlament]] [[Rusija|Ruske federacije]] je formalno razglasil suverenost. * [[1991]]: ** [[Boris Jelcin|Boris Nikolajevič Jelcin]] je bil izvoljen za [[Rusija|ruskega]] [[predsednik]]a. ** V [[Toronto|Torontu]] so se začeli pogovori o ustanovitvi območja [[prosta trgovina|proste trgovine]] [[Sporazum NAFTA|NAFTA]]. * [[1992]] – [[Boris Jelcin]] je v pismu [[Združene države Amerike|ameriškemu]] [[Senat Združenih držav Amerike|senatu]] priznal, da je [[Sovjetska zveza]] na začetku [[hladna vojna|hladne vojne]] sestrelila 9 ameriških [[letalo|letal]] in zajela 12 preživelih [[Američani|Američanov]]. * [[1999]] – [[vojaška enota|Enote]] [[KFOR]]-ja so prispele na [[Kosovo]]. == Rojstva == * [[949]] – cesar [[Reizei (japonski cesar)|Reizei]], 63. japonski cesar († [[1011]]) * [[1107]] – cesar [[Gaozong (Song)|Gaozong]], dinastija Song († [[1187]]) * [[1161]] – [[Konstanca Bretonska]], vojvodinja († [[1201]]) * [[1301]] – [[Ibn Fadlalah al-Umari]], arabski zgodovinar († [[1349]]) * [[1519]] – [[Cosimo I. de' Medici]], italijanski (florentinski) knez († [[1574]]) * [[1577]] – [[Paul Guldin]], švicarski matematik, astronom († [[1643]]) * [[1802]] – [[Harriet Martineau]], angleška sociologinja, ekonomistka in filozofinja († [[1876]]) * [[1817]] – [[Lothar von Faber]], nemški podjetnik († [[1896]]) * [[1827]] – [[Johanna Spyri]], švicarska pisateljica († [[1901]]) * [[1828]] – [[Luiza Pesjakova]], slovenska pisateljica († [[1898]]) * [[1843]] – sir [[David Gill]], škotski astronom († [[1914]]) * [[1881]] – [[Gvidon Birolla]], slovenski slikar († [[1963]]) * [[1890]] – [[Egon Schiele]], avstrijski slikar († [[1918]]) * [[1892]] – [[Djuna Barnes]], ameriška pisateljica († [[1982]]) * [[1900]] – [[Erik Eiselt]], slovenski agronom († [[1975]]) * [[1908]] – [[Otto Skorzeny]], nemški polkovnik († [[1975]]) * [[1911]] – [[Milovan Đilas]], črnogorski politik, disident († [[1995]]) * [[1924]] – [[George H. W. Bush|George Herbert Walker Bush]], ameriški predsednik († [[2018]]) * [[1929]]: ** [[Ana Frank]], judovsko-nemška pisateljica († [[1945]]) ** [[Brigid Antonia Brophy]], angleška pisateljica († [[1995]]) * [[1931]] – [[Rona Jaffe]], ameriška pisateljica († [[2005]]) * [[1939]] – [[Andrej Jarc]], slovenski pianist in pedagog († [[2020]]) * [[1941]] – [[Chick Corea]], ameriški pianist († [[2021]]) * [[1962]] – [[Jordan Peterson]], kanadski klinični psiholog * [[1998]] – [[Attila Valter]], madžarski cestni kolesar == Smrti == * [[918]] - [[Ethelfled]], vladarica Mercije (* ok. [[870]]) * [[1253]] – [[Bonifacij II. Montferraški]], markiz, titularni solunski kralj (* [[1202]]) * [[1266]] – [[Henrik II. Anhaltski|Henrik II.]], knez Anhalt-Ascherslebena (* [[1215]]) * [[1816]] – [[Pierre François Charles Augereau]], maršal Francoskega cesarstva (* [[1757]]) * [[1869]] – [[Anton Lavrin]], slovenski diplomat in egiptolog (* [[1789]]) * [[1900]] – [[Jean Frédéric Frenet]], francoski matematik, astronom, meteorolog (* [[1816]]) * [[1912]]: ** [[Ferdinand Zirkel]], nemški geolog (* [[1838]]) ** [[Frédéric Passy]], francoski politik, mirovnik, ekonomist, nobelovec (*[[1822]]) * [[1917]] – [[Maria Teresa Carreño]], venezuelska pianistka (* [[1853]]) * [[1963]] – [[Medgar Evers]], ameriški aktivist (* [[1925]]) * [[1966]] – [[Hermann Scherchen]], nemški dirigent (* [[1891]]) * [[1993]] – [[Ivan Potrč]], slovenski pisatelj (*[[1913]]) * [[2003]] – [[Gregory Peck]], ameriški filmski igralec (* [[1916]]) * [[2006]] – [[György Ligeti]], madžarsko-avstrijski skladatelj (* [[1923]]) *[[Mark Urbančič]] == Prazniki in obredi == * [[Filipini]] – dan neodvisnosti * [[Rusija]] – dan Rusije [[Kategorija:Dnevi v letu|612]] [[Kategorija:Junij|112]] g0qmuvec0s1zzr7ihd4ev831wbwx4am 0 2811 6688585 6676425 2026-06-12T16:18:57Z Pv21 142817 /* Rojstva */ Polona Rifelj 6688585 wikitext text/x-wiki {{AugustCalendar}} '''30. avgust''' je 242. [[dan]] [[leto|leta]] (243. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 123 dni. == Dogodki == * [[1807]] – [[Urban Jarnik]] napiše [[poezija|pesem]] ''Zvezdje'' * [[1873]] – [[Karl Weyprecht]] in [[Julius von Payer]] odkrijeta [[otočje]] [[Dežela Franca Jožefa]] * [[1914]] – [[Nemci]] zavzamejo [[Amiens]] * [[1918]] – v [[atentat]]u ob obisku [[tovarna|tovarne]] Mihelson težko ranijo [[Lenin]]a * [[1940]] – z [[dunajska arbitraža|dunajsko arbitražo]] [[Nemčija]] in [[Italija]] prisilita [[Romunija|Romunijo]], da [[Bolgarija|Bolgariji]] odstopi južno [[Dobrudža|Dobrudžo]], [[Madžarska|Madžarski]] pa [[Transilvanija|Transilvanijo]] * [[1942]] – ** uvedba [[vojaška obveznost|vojaške obveznosti]] v [[Luksemburg]]u ** italijansko letalstvo med veliko ofenzivo v Ljubljanski pokrajini bombardira [[Vrhpolje pri Šentvidu|Vrhpolje]] in [[Cerov Log]] * [[1963]] – predstavniki [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] se dogovorijo o vzpostavitvi neposredne [[telefon]]ske zveze med [[Bela hiša|Belo hišo]] in [[Moskovski kremelj|Kremljem]], t. i. [[rdeči telefon|rdečega telefona]] * [[1974]] – v hudi [[železniška nesreča|železniški nesreči]] v [[Zagreb]]u umre več kot 150 ljudi * [[1981]] – v [[eksplozija|eksploziji]] podtaknjene [[bomba|bombe]] v [[Teheran]]u umreta [[iran]]ski [[predsednik]] [[Mohamad Ali Radzai]] in [[predsednik vlade]] [[Džavad Bahonar]] * [[1984]] – [[raketoplan Discovery]] izstreljen na prvo nalogo * [[1987]] – [[Stefka Kostadinova]] z 209&nbsp;cm postavi še danes veljaven [[Ženski svetovni rekord v skoku v višino|svetovni rekord v skoku v višino]] * [[1991]] – [[Azerbajdžan]] postane [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]] * [[1992]] – z [[london]]skim dogovorom se konča [[Srbija|srbsko]] obleganje [[Goražde|Goražda]] * [[1993]] – [[Maroko|maroški]] [[kralj]] [[Hasan II.]] v [[Casablanca|Casablanci]] odpre drugo največjo (za [[Meka|Meko]]) [[mošeja|mošejo]] na svetu, ki sprejme do 100.000 vernikov == Rojstva == * [[1334]] – [[Peter I. Kastiljski|Peter Kruti]], kastiljski kralj († [[1369]]) * [[1627]] – [[Ito Jinsai]], japonski konfucijanski filozof († [[1705]]) * [[1684]] – [[Marguerite de Launay de Staal]], francoska pisateljica († [[1750]]) * [[1748]] – [[Jacques-Louis David]], francoski slikar († [[1825]]) * [[1770]] – [[Friedrich Karl Forberg]], nemški filozof, pedagog († [[1848]]) * [[1797]] – [[Mary Shelley]], angleška pisateljica († [[1851]]) * [[1843]] – [[Carl Theodor Albrecht]], nemški astronom († [[1915]]) * [[1844]] – [[Friedrich Ratzel]], nemški geograf, etnograf († [[1904]]) * [[1852]] – [[Jacobus Henricus van 't Hoff]], nizozemski kemik, nobelovec 1901 († [[1911]]) * [[1871]] – [[Ernest Rutherford]], novozelandski fizik, nobelovec 1908 († [[1937]]) * [[1878]] – [[Paul Hazard]], francoski pedagog, zgodovinar idej, primerjalni književnik († [[1944]]) * [[1883]] – [[Theo van Doesburg]], nizozemski slikar, pesnik († [[1931]]) * [[1889]] – [[Bodil Louise Jensen]] - [[Bodil Ipsen]], danska gledališka igralka († [[1964]]) * [[1902]] – [[Józef Maria Bocheński]], poljski logik in filozof († [[1995]]) * [[1929]] – [[Ivo Vojnović]], hrvaški književnik (* [[1857]]) * [[1937]] – [[Leslie Bruce McLaren]], novozelandski avtomobilski dirkač, inženir konstruktor († [[1970]]) * [[1943]] – [[Jean-Claude Killy]], francoski alpski smučar * [[1948]] – [[Victor Skumin]], ruski psiholog in zdravnik * [[1958]] – [[Ana Politkovska]], ruska novinarka († [[2006]]) * [[1972]] – [[Cameron Diaz]], ameriška filmska igralka * 1973 – [[Polona Rifelj]], slovenska političarka == Smrti == * [[30 pr. n. št.]] – [[Kleopatra]], egipčanska kraljica (* [[70 pr. n. št.]] ali [[69 pr. n. št.]]) * [[1181]] – [[papež Aleksander III.]] (* [[1105]]) * [[1284]] – [[Ičijo Sanecune]], japonski plemič, ustanovitelj regentske hiše Ičjo (* [[1223]]) * [[1329]] – [[Hutuhtu|Hutuhtu kagan]]/cesar Mingzong, mongolski vrhovni kan, kitajski cesar dinastije Yuan (* [[1300]]) * [[1483]] – [[Ludvik XI.]], francoski kralj (* [[1423]]) * [[1615]] – [[Étienne Pasquier]], francoski pravnik, pisatelj (* [[1529]]) * [[1809]] – [[Ignacy Hrabia Potocki]], poljski državnik (* [[1750]]) * [[1844]] – [[Francis Baily]], angleški ljubiteljski astronom (* [[1774]]) * [[1856]] – [[John Ross]], britanski polarni raziskovalec (* [[1777]]) * [[1935]] – [[Henri Barbusse]], francoski pisatelj, novinar (* [[1873]]) * [[1940]] – [[Joseph John Thomson]], angleški fizik škotskega rodu, nobelovec 1906 (* [[1856]]) * [[1946]] – [[Grigorij Semjonov|Grigorij Mihajlovič Semjonov]], ruski general in ataman bajkalskih kozakov (* [[1890]]) * [[1976]] – [[Paul Felix Lazarsfeld]], avstrijsko-ameriški sociolog (* [[1901]]) * [[1980]] – [[Bernardo Sanatareno]], portugalski pesnik, dramatik (* [[1924]]) * [[2003]] – ** [[Charles Bronson]], ameriški filmski igralec (* [[1921]]) ** [[Donald Davidson]], ameriški filozof (* [[1917]]) * [[2006]] – ** [[Glenn Ford]], ameriški filmski igralec (* [[1916]]) ** [[Nagib Mahfuz]], egiptovski pisatelj, nobelovec (* [[1911]]) * [[2016]] – [[Joe Sutter]], ameriško-slovenski, inženir aeronavtike (* [[1921]]) * [[2022]] – [[Mihail Gorbačov]], ruski politik, pravnik in zadnji predsednik Sovjetske zveze (*[[1931]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|830]] [[Kategorija:Avgust|130]] 1o3gmnzj9g24w07pataetzc3bcd1e8e 0 4720 6688754 6666410 2026-06-13T10:29:12Z ~2026-34816-83 261568 /* Fazni prehodi */ 6688754 wikitext text/x-wiki {{Chembox <!-- Names -->| Name = Voda | IUPACName = vodikov(I) oksid | IUPACNames = | PIN = | SystematicName = | OtherNames = oksidan, divodikov oksid, voda <!-- Images -->| ImageFileL1 = Water-2D-labelled.png | ImageFileR1 = Water molecule.svg <!-- Sections -->| Section1 = {{Chembox Identifiers | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1098659 | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/H2O/h1H2 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = XLYOFNOQVPJJNP-UHFFFAOYSA-N | SMILES = O | CASNo = 7732-18-5 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | PubChem = 962 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 937 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 15377 | RTECS = ZC0110000 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 059QF0KO0R | Gmelin = 117 | Beilstein = 3587155}} | Section2 = {{Chembox Properties | Formula = {{chem| H|2|O}} | MolarMass = 18,01528(33) g/mol | Odor = brez | Appearance = brezbarvna tekočina, brez vonja in okusa; brezbarvni plin, trdina, podobna kristalom | Density = Kapljevina:<ref>John Riddick (1970). [https://archive.org/details/organicsolventsp0002ridd ''Organic Solvents Physical Properties and Methods of Purification'']. Wiley-Interscience. str. 67-68. ISBN 978-0471927266.</ref><br>0,9998396&nbsp;g/mL pri 0&nbsp;°C<br>0,9970474&nbsp;g/mL pri 25&nbsp;°C<br>0,961893&nbsp;g/mLpri 95&nbsp;°C<br>Trdnina:<ref>Hannu Sipola, Pekka Taskinen (julij 2018). [https://www.researchgate.net/publication/326659958_Activity_of_Supercooled_Water_on_the_Ice_Curve_and_Other_Thermodynamic_Properties_of_Liquid_Water_up_to_the_Boiling_Point_at_Standard_Pressure "Activity of Supercooled Water on the Ice Curve and Other Thermodynamic Properties of Liquid Water up to the Boiling Point at Standard Pressure"]. Journal of Chemical & Engineering Data 63 (8). DOI: 10.1021/acs.jced.8b00251. Pridobljeno 20. aprila 2022.</ref><br> 0,9167&nbsp;g/ml pri 0&nbsp;°C | MeltingPtC = 0,00 | MeltingPt_notes ={{Efn|Vzorec [[Vienna Standard Mean Ocean Water]] (VSMOW) za kalibracije se topi pri 273,1500089(10) K (0,000089(10) °C in vre pri 373,1339&nbsp;K (99,9839&nbsp;°C). Druge izotopske sestave se topijo ali vrejo pri rahlo drugačnih temperaturah.|name = VSMOW}} | BoilingPtC = 99,98 | BoilingPt_notes =<ref name="nistbp">{{nist|name=Water|id=C7732185|accessdate=2016-5-27|mask=FFFF|units=SI}}</ref>{{Efn|name=VSMOW}} | pKa = 13,995{{sfn|Lide|2003|loc=Chapter 8: Dissociation Constants of Inorganic Acids and Bases}}<ref>{{navedi revijo | last=Weingärtner | first=Hermann | last2=Franck | first2=Ernst Ulrich | title=Supercritical Water as a Solvent | journal=Angewandte Chemie International Edition | volume=44 | issue=18 | date=2005-04-25 | doi=10.1002/anie.200462468 | pages=2672–2692|issn = 1433-7851}}</ref>{{efn| Predvsem v organski kemiji pogosto navajana vrednost 15,7 za pK_a vode je nepravilna.<ref>{{navedi splet| title = What is the pKa of Water| url = http://chemwiki.ucdavis.edu/Core/Organic_Chemistry/Fundamentals/What_is_the_pKa_of_water%3F| publisher = Univerza Kalifornije, Davis| date = 2015-08-09| accessdate = 2022-04-18| archive-date = 2016-02-14| archive-url = https://web.archive.org/web/20160214222524/http://chemwiki.ucdavis.edu/Core/Organic_Chemistry/Fundamentals/What_is_the_pKa_of_water%3F| url-status = dead}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1=Silverstein|first1=Todd P.|last2=Heller|first2=Stephen T.|title=pKa Values in the Undergraduate Curriculum: What Is the Real pKa of Water?|journal=Journal of Chemical Education|date=2017-04-17 |volume=94|issue=6|pages=690–695|doi=10.1021/acs.jchemed.6b00623|bibcode=2017JChEd..94..690S}}</ref>}} | pKb = 13,995 | ConjugateAcid = [[hidronij]] | ConjugateBase = [[hidroksid]] | Viscosity = 0,890 [[Poise|cP]]{{sfn|Lide|2003|loc=6.186}} | RefractIndex = 1,3330 (20&nbsp;°C){{sfn|Lide|2003|loc=8—Concentrative Properties of Aqueous Solutions: Density, Refractive Index, Freezing Point Depression, and Viscosity}} | VaporPressure = {{convert|3,1690|kPa|atm|abbr = out| disp = or}}<ref>David R. Lide (ur.). CRC Handbook of Chemistry and Physics. 85. izdaja. Internet-Version: 2005. CRC Press/Taylor and Francis. Boca Raton, FL. Fluid Properties, str. 6-3 – 6-5.</ref> | Solubility = N/A | SolubleOther =slabo topno v [[haloalkan]]ih, [[alifatska spojina|alifatskih]] in [[aromatska spojina|aromatskih]] ogljikovodikih ter [[eter|etrih]].<ref name="chemister">{{navedi splet| title = Properties of substance: water| url = http://chemister.ru/Database/properties-en.php?dbid=1&id=1| first = Kiper Ruslan| last = Anatolievich| accessdate = 2022-04-18| archive-date = 2014-06-02| archive-url = https://web.archive.org/web/20140602200111/http://chemister.ru/Database/properties-en.php?dbid=1&id=1| url-status = dead}}</ref> Boljša topljivost v [[karboksilat]]ih, [[alkohol]]ih, [[keton]]ih, [[amin]]ih. Meša se z [[metanol]]om, [[etanol]]om, [[propanol]]om, [[izopropanol]]om, [[aceton]]om, [[glicerol]]om, [[1,4-dioksan]]om, [[tetrahidrofuran]]om, [[sulfolan]]om, [[acetaldehid]]om, [[dimetilformamid]]om, [[dimetoksietan]]om, [[dimetil sulfoksid]]om, [[acetonitril]]om. Delno se meša z [[dietil eter|dietil etrom]], [[metil etil keton]]om, [[diklorometan]]om, [[etil acetat]]om in [[bromin]]om. | ThermalConductivity = 0,6065 W/(m·K)<ref>{{navedi revijo|last1=Ramires|first1=Maria L. V.|last2=Castro|first2=Carlos A. Nieto de|last3=Nagasaka|first3=Yuchi|last4=Nagashima|first4=Akira|last5=Assael|first5=Marc J.|last6=Wakeham|first6=William A.|date=1995-05-01|title=Standard Reference Data for the Thermal Conductivity of Water|journal=Journal of Physical and Chemical Reference Data|volume=24|issue=3|pages=1377–1381|doi=10.1063/1.555963|issn=0047-2689|bibcode=1995JPCRD..24.1377R}}</ref> }} | Section3 = {{Chembox Structure | MolShape = ukrivljena | CrystalStruct = [[Heksagonalni kristalni sistem|Heksagonalna]] | Dipole = 1,546 [[Debye (enota)|D]]{{sfn|Lide|2003|loc=9—Dipole Moments}} | PointGroup = C_2v }} | Section4 = {{Chembox Thermochemistry | DeltaHf = −285,83 ± 0,04&nbsp;kJ/mol<ref name=chemister /><ref name="nist">{{nist|name=Water|id=C7732185|accessdate=2014-06-01|mask=FFFF|units=SI}}</ref> | DeltaGf = −237,24&nbsp;kJ/mol<ref name=chemister /> | Entropy = 69,95 ± 0,03&nbsp;J/(mol·K)<ref name=nist /> | HeatCapacity = 75,385 ± 0,05&nbsp;J/(mol·K)<ref name=nist /> }} | Section7 = {{Chembox Hazards | MainHazards =[[utopitev]]<br>[[Snežni plaz|plaz]] (kot sneg) <br>[[zastrupitev z vodo]] <br>(glej tudi [[divodikov monoksid]]) | NFPA-H = 0 | NFPA-F = 0 | NFPA-R = 0 | FlashPt= Negorljivo | GHSPictograms = | GHSSignalWord = | HPhrases = | PPhrases = }} | Section8 = {{Chembox Related | OtherCations = [[vodikov sulfid]]<br> [[vodikov selenid]]<br> [[vodikov telurid]]<br> [[vodikov polonid]]<br> [[vodikov peroksid]] | OtherFunction_label = [[topilo]] | OtherFunction = [[aceton]]<br> [[metanol]] }} }} '''Voda''' ali sistematično '''oksidan''' je [[anorganska spojina]] s [[Kemijska formula|kemijsko formulo]] H₂O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine [[Hidrosfera|hidrosfere]] in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot [[topilo]].<ref>{{navedi splet|title=Water Q&A: Why is water the »universal solvent«?|url=https://www.usgs.gov/special-topic/water-science-school/science/water-qa-why-water-universal-solvent?qt-science_center_objects=0#qt-science_center_objects|publisher=[[United States Geological Survey]] |access-date=2021-01-15}}</ref> Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike [[Življenje|življenja]], čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H₂O kaže, da njene molekule vsebujejo en [[kisik]]ov in dva [[vodik]]ova atoma, povezana s kisikom s [[Kovalentna vez|kovalentno vezjo]]. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°.<ref>{{navedi splet|date=2020-03-18|title=10.2: Hybrid Orbitals in Water|url=https://chem.libretexts.org/Courses/Pacific_Union_College/Quantum_Chemistry/10%3A_Bonding_in_Polyatomic_Molecules/10.02%3A_Hybrid_Orbitals_in_Water|access-date=2021-04-11|website=Chemistry LibreTexts|language=en}}</ref> Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem [[Agregatno stanje|agregatnem stanju]] pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori [[dež]] in kot [[aerosol]] [[Megla|meglo]]. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot [[sneg]]. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih.<ref name=ref3>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/world/ |title=CIA – THE WORLD FACTBOOK Geography Geographic overview |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |access-date=2008-12-20 |archive-date=2021-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126032610/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/world/ |url-status=dead }}</ref> Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih [[Antarktika|Antarktike]] in [[Grenlandija|Grenlandije]] (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %).<ref name=ref4>{{navedi knjigo |title=Water in Crisis: A Guide to the World's Freshwater Resources |editor=Gleick, P.H. |publisher=Oxford University Press |year=1993 |page=13 |url=http://www.oup.com/us/catalog/general/subject/EarthSciences/Oceanography/?view=usa&ci=9780195076288 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130408091921/http://www.oup.com/us/catalog/general/subject/EarthSciences/Oceanography/?view=usa&ci=9780195076288 |archive-date=2013-04-08}}</ref><ref> {{navedi dokument |url=http://www.agu.org/sci_soc/mockler.html |title=Water Vapor in the Climate System : Special report |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070320034158/http://www.agu.org/sci_soc/mockler.html |archivedate=2007-03-28 |date=december 1995 |publisher=Ameriško geofizikalno združenje}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.unep.org/dewa/assessments/ecosystems/water/vitalwater/ |title=Vital Water |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080220070111/http://www.unep.org/dewa/assessments/ecosystems/water/vitalwater/ |archivedate=2008-02-20 |publisher=[[UNEP]]}}</ref> Voda se nenehno giblje skozi [[Kroženje vode|vodni krog]] izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu.<ref>{{navedi revijo |author=Baroni, L. |author2=Cenci, L. |author3=Tettamanti, M. |author4=Berati, M. |year=2007 |title=Evaluating the environmental impact of various dietary patterns combined with different food production systems |journal=European Journal of Clinical Nutrition |volume=61 |pages=279–286 |doi=10.1038/sj.ejcn.1602522 |pmid=17035955 |issue=2}}</ref> Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje. ==Etimologija== Beseda voda izvira iz protoindoevropske besede ''*wod-or'', končnične oblike korena ''*wed-'' (»voda«, »mokro«).<ref>{{navedi splet |url=http://www.etymonline.com/index.php?allowed_in_frame=0&search=water |title=Water (v.) |website=www.etymonline.com |publisher=Online Etymology Dictionary |access-date=20. maja 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170802204905/http://www.etymonline.com/index.php?allowed_in_frame=0&search=water |archive-date=2. avgusta 2017 |url-status=live }}</ref> Preko indoevropskega korena ima podobno ime tudi v drugih jezikih: v [[Grščina|grščini]] ''ύδωρ'' (''ýdor''), v [[Ruščina|ruščini]] ''вода́'' (''vodá''), v [[Irščina|irščini]] ''uisce'' in v [[Albanščina|albanščini]] ''ujë''. ==Lastnosti== Voda je [[Polarnost|polarna]] anorganska spojina, pri sobni temperaturi tekočina brez okusa in vonja. Je skoraj brezbarvna z rahlo modrim pridihom. Je najenostavnejši vodikov halkogenid in daleč najbolj preučevana kemijska spojina. Zaradi sposobnosti raztapljanja veliko snovi je opisana kot »univerzalno topilo«.<ref>{{navedi knjigo |last1=Greenwood |first1=Norman N. |last2=Earnshaw |first2=Alan |year=1997 |title=Chemistry of the Elements |url=https://archive.org/details/chemistryelement00aear_278 |edition=2. |page=[https://archive.org/details/chemistryelement00aear_278/page/n635 620] |publisher=Butterworth-Heinemann |isbn=978-0-08-037941-8}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Water, the Universal Solvent |url=http://water.usgs.gov/edu/solvent.html |website=[[USGS]] |access-date=2017-06-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170709141251/https://water.usgs.gov/edu/solvent.html |archive-date=2017-07-09 |url-status=live}}</ref> Ta lastnost ji omogoča, da je »topilo življenja«.{{sfn|Reece|2013|p=48}} V naravi skoraj vedno vsebuje raztopljene različne snovi, zato so za pridobivanje kemično čiste vode potrebni posebni postopki. Voda je edina običajna snov, ki v normalnih pogojih na Zemlji istočasno obstaja v tekočem, trdnem in plinastem agregatnem stanju.{{sfn|Reece|2013|p=44}} ===Stanja=== <gallery> Slika:Water_drop_001.jpg|Kapljica vode nad vodno površino; tekoča voda Slika:Ice Block, Canal Park, Duluth (32752478892).jpg|Blok ledu Slika:Monterrey Mexico Clouds.jpg|Oblaki v zemeljskem ozračju kondenzirajo iz plinastih vodnih hlapov </gallery> Spojina s formulo H₂O ima dve uradni imeni: voda in oksidan.<ref>{{navedi knjigo|url=http://old.iupac.org/publications/books/principles/principles_of_nomenclature.pdf |title=Principles of chemical nomenclature: a guide to IUPAC recommendations |last1=Leigh |first1=G. J. |last2 = Favre| first2 = H. A|last3 = Metanomski|first3 = W. V.|date=1998 |publisher=Blackwell Science|location=Oxford|oclc=37341352|isbn=978-0-86542-685-6|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726171925/http://old.iupac.org/publications/books/principles/principles_of_nomenclature.pdf |archive-date=2011-07-26}}</ref> Voda se imenuje tudi tekoča faza H₂O.<ref>{{navedi splet |last1=PubChem |title=Water |url=https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Water |publisher=National Center for Biotechnology Information |access-date=25. marca 2020 |language=en}}</ref> Drugi dve običajni stanji vode sta trdni led in plinasti hlapi ali para. Dodajanje ali odvzemanje [[Toplota|toplote]] lahko povzroči fazne spremembe: [[Strjevanje|zmrzovanje]] pretvori vodo v led, [[taljenje]] led v vodo, [[izparevanje]] vodo v paro, [[kondenzacija]] paro v vodo, [[sublimacija]] led v paro in depozicija paro v led.<ref name=Belnay>{{navedi splet |last1=Belnay |first1=Louise |title=The water cycle |url=https://www.esrl.noaa.gov/gmd/education/info_activities/pdfs/Teacher_CTA_the_water_cycle.pdf |website=Critical thinking activities |publisher=Earth System Research Laboratory |access-date=25. marca 2020}}</ref> ====Gostota==== Voda se razlikuje od večine tekočin po tem, da se ji po zamrzovanju [[gostota]] zmanjša.<ref name=Oliveira>{{navedi knjigo |last1=Oliveira |first1=Mário J. de |title=Equilibrium Thermodynamics |date=2017 |publisher=Springer |isbn=978-3-662-53207-2 |pages=120–124 |url=https://www.google.com/books/edition/Equilibrium_Thermodynamics/F8GRDgAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&dq=denser+liquid+than+solid+phase+water+silicon+bismuth&pg=PA122&printsec=frontcover |access-date=26. marca 2020 |language=en}}</ref> Med druge snovi s to lastnostjo spadajo tudi [[bizmut]], [[silicij]], [[germanij]] in [[galij]]. Pri [[tlak]]u 1 atm doseže voda svojo maksimalno gostoto 1.000&nbsp;kg/m³ pri temperaturi 3,98&nbsp;°C.<ref name="NatureWaterStructure">{{navedi revijo |url=https://www.academia.edu/2230441 |title=Water: Water—an enduring mystery |access-date=15. november 2016 |journal=[[Nature]] |volume=452 |issue=7185 |pages=291–2 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161117211552/http://www.academia.edu/2230441/Water_Water_an_enduring_mystery |archive-date=17. novembra 2016 |url-status=live |bibcode=2008Natur.452..291B |last1=Ball |first1=Philip |year=2008 |doi=10.1038/452291a |pmid=18354466 |s2cid=4365814 }}</ref> Gostota ledu je 917&nbsp;kg/m³, kar pomeni povečanje volumna za približno 9%.<ref>{{navedi knjigo |author1=Kotz, J.C. |author2=Treichel, P. |author3=Weaver, G.C. |year=2005 |title=Chemistry & Chemical Reactivity |publisher=Thomson Brooks/Cole |isbn=978-0-534-39597-1}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Ben-Naim |first1=Ariel |display-authors=etal |title=Alice's Adventures in Water-land |year=2011 |location=Singapore |doi=10.1142/8068 |last2=Ben-Naim |first2=Roberta |isbn=978-981-4338-96-7}}</ref> Ekspanzija lahko povzroči ogromne pritiske, ki povzročajo pokanje vodovodnih cevi in skalovja.<ref name=MM>{{navedi revijo |author1=Matsuoka, N. |author2=Murton, J. |title=Frost weathering: recent advances and future directions |journal=Permafrost Periglac. Process. |volume=19 |issue= 2|pages=195–210 |year=2008 |doi=10.1002/ppp.620 }}</ref> V jezerih in oceanih se voda s temperaturo 4&nbsp;°C potopi na dno, led pa plava na tekoči vodi in tvori ledeno skorjo. Led kot toplotni izolator prepreči, da bi voda pod njim zmrznila. Brez te zaščite večina vodnih organizmov ne bi preživela zime.<ref>{{navedi splet |last1=Wiltse |first1=Brendan |title=A Look Under The Ice: Winter Lake Ecology |url=https://www.ausableriver.org/blog/look-under-ice-winter-lake-ecology |website=Ausable River Association |access-date=23. april 2020}}</ref> ====Magnetizem==== Voda je [[Diamagnetizem|diamagnetna]] snov.<ref name=":1">{{navedi revijo|last=Chen|first=Zijun|date=2010-04-21|title=Measurement of Diamagnetism in Water|url=http://conservancy.umn.edu/handle/11299/90865|language=en-US}}</ref> S [[Superprevodnost|superprevodnimi]] [[magnet]]i lahko kljub temu doseže opazno interakcijo.<ref name=":1" /> ====Fazni prehodi==== Pri [[tlak]]u 1 atm se led tali ali voda zmrzuje pri 0&nbsp;°C. Pri enakem tlaku voda vre ali para kondenzira pri 100&nbsp;°C. Voda lahko prehaja v plinasto fazo tudi pri nižjih temperaturah z [[izhlapevanje]]m na površini (vretje je definirano kot izparevanje po celem volumnu). Na površinah se dogajata tudi [[sublimacija]] in odlaganje.<ref name=Belnay/> Primer: zmrzal se odlaga na hladnih površinah, medtem ko snežinke nastanejo z odlaganjem na delce aerosola ali ledeno jedro.<ref>{{navedi splet |last1=Wells |first1=Sarah |title=The Beauty and Science of Snowflakes |url=https://ssec.si.edu/stemvisions-blog/beauty-and-science-snowflakes |website=Smithsonian Science Education Center |access-date=25. marca 2020 |language=en |date=21. januar 2017}}</ref> V procesu sušenja z zamrzovanjem se živilo zamrzne in nato shrani pri nizkem tlaku, da led na njegovi površini sublimira.<ref name=FreezeDrying>{{navedi knjigo|title=Food processing technology: principles and practice|last=Fellows|first=P. (Peter)|date=2017|publisher=Woodhead Publishing/Elsevier Science|isbn=978-0081005231|edition=4th|location=Kent|pages=929–940|chapter=Freeze drying and freeze concentration|oclc=960758611}}</ref> Tališče in vrelišče sta odvisna od tlaka. Dober približek odvisnosti temperature tališča od tlaka je [[Clausius-Clapeyronova enačba|Clausius–Clapeyronova enačba]]: :<math> \frac{d T}{d P} = \frac{T \left(v_\text{L}-v_\text{S}\right) }{L_\text{f}},</math> v kateri sta <math>v_\text{L}</math> in <math>v_\text{S}</math> molska volumna tekoče in trdne faze, <math>L_\text{f}</math> pa molska [[talilna toplota]]. V večini snovi se njihov volume med taljenjem povečuje, zato temperatura tališča z naraščajočim tlakom narašča. Ker ima led manjšo gostoto od vode, temperatura tališča z naraščajočim tlakom pada.<ref name=Oliveira /> V [[ledenik]]ih so v velikih globinah tlaki dovolj visoki, da povzročijo taljenje ledu in nastajanje podledeniških jezer.<ref>{{navedi revijo |last1=Siegert |first1=Martin J. |last2=Ellis-Evans |first2=J. Cynan |last3=Tranter |first3=Martyn |last4=Mayer |first4=Christoph |last5=Petit |first5=Jean-Robert |last6=Salamatin |first6=Andrey |last7=Priscu |first7=John C. |title=Physical, chemical and biological processes in Lake Vostok and other Antarctic subglacial lakes |journal=Nature |date=December 2001 |volume=414 |issue=6864 |pages=603–609 |doi=10.1038/414603a|pmid=11740551 |bibcode=2001Natur.414..603S |s2cid=4423510 }}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Davies |first1=Bethan |title=Antarctic subglacial lakes |url=http://www.antarcticglaciers.org/glacier-processes/glacial-lakes/subglacial-lakes/ |website=AntarcticGlaciers |access-date=25. marca 2020}}</ref> Clausius-Clapeyronova enačba velja tudi za [[vrelišče]]. Ker ima para po prehodu iz tekočine v plin veliko manjšo gostoto kot tekočina, vrelišče s tlakom narašča.<ref>{{navedi knjigo |last1=Masterton |first1=William L. |last2=Hurley |first2=Cecile N. |title=Chemistry : principles and reactions |date=2008 |publisher=Cengage Learning |isbn=9780495126713 |page=230 |edition=6th |url=https://www.google.com/books/edition/Chemistry_Principles_and_Reactions/teubNK-b2bsC?hl=en&gbpv=1&bsq=clapeyron%20equation%20boiling |access-date=3. april 2020}}</ref> V [[gejzir]]ju Old Faithful v [[Narodni park Yellowstone|narodnem parku Yellowstone]], na primer, temperatura vrelišča preseže 205&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet |last1=Peaco |first1=Jim |title=Yellowstone Lesson Plan: How Yellowstone Geysers Erupt - Yellowstone National Park (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/yell/learn/education/classrooms/how-yellowstone-geysers-erupt.htm |website=National Park Service |access-date=5. aprila 2020 |language=en}}</ref> V hidrotermalnih oddušnikih lahko temperatura preseže 400&nbsp;°C.<ref>{{navedi novice |last1=Brahic |first1=Catherine |title=Found: The hottest water on Earth |url=https://www.newscientist.com/article/dn14456-found-the-hottest-water-on-earth/ |access-date=5. aprila 2020 |work=New Scientist}}</ref> Na morski gladini je vrelišče vode 100&nbsp;°C. Z naraščajočo nadmorsko višino [[zračni tlak]] pada, zato pada tudi temperatura vrelišča: 1&nbsp;°C vsakih 274 metrov. Kuhanje na velikih nadmorskih višinah zato traja dlje kot na morju. Na višini okoli 1.500 m, na primer, se čas kuhanja podaljša za četrtino.<ref>{{navedi splet |last1=USDA Food Safety and Inspection Service |title=High Altitude Cooking and Food Safety |url=https://www.fsis.usda.gov/shared/PDF/High_Altitude_Cooking_and_Food_Safety.pdf |access-date=5. april 2020 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120010850/https://www.fsis.usda.gov/shared/PDF/High_Altitude_Cooking_and_Food_Safety.pdf |url-status=dead }}</ref> Velja tudi obratno: z naraščanjem tlaka ([[lonec na zvišan pritisk]]) se čas kuhanja skrajša.<ref>{{navedi splet |title=Pressure Cooking - Food Science |url=https://www.exploratorium.edu/food/pressure-cooking |website=Exploratorium |language=en |date=26. septembra 2019}}</ref> V [[vakuum]]u voda vre pri sobni temperaturi.<ref>{{navedi novice |last1=Allain |first1=Rhett |title=Yes, You Can Boil Water at Room Temperature. Here's How |url=https://www.wired.com/story/yes-you-can-boil-water-at-room-temperature-heres-how/ |access-date=5. aprila 2020 |magazine=Wired |date=12. septembra 2018 |language=en}}</ref> ====Trojna in kritična točka==== [[Slika:Phase diagram of water simplified.svg|thumb|250px|Poenostavljen fazni diagram vode]] Na [[Fazni diagram|faznem diagramu]] tlak/temperatura (glej sliko) so tri krivulje, ki ločujejo trdno fazo od plinaste, plinasto od tekoče in tekočo od trdne. Krivulje se stikajo v tako imenovani [[Trojna točka|trojni točki]], v kateri koeksistirajo vse tri faze. Trojna točka je pri temperaturi 273,16 K (0.01&nbsp;°C) in tlaku 611.657 paskalov (0,00604 atm). <ref>{{navedi revijo |last1=Murphy |first1=D. M. |last2=Koop |first2=T. |title=Review of the vapour pressures of ice and supercooled water for atmospheric applications |journal=Quarterly Journal of the Royal Meteorological Society |date=1. april 2005 |volume=131 |issue=608 |pages=1540 |doi=10.1256/qj.04.94|bibcode=2005QJRMS.131.1539M |url=https://zenodo.org/record/1236243 }}</ref> Omenjeni tlak je najnižji tlak, pri katerem še lahko obstaja tekoča voda. Do leta 2019 se je trojna točka vode uporabljala za definiranje [[Kelvin|Kelvinove temperaturne lestvice]]. <ref>{{citat |publisher=[[Mednarodni urad za uteži in mere]] |date=2006 |url=http://www.bipm.org/utils/common/pdf/si_brochure_8_en.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170814094625/http://www.bipm.org/utils/common/pdf/si_brochure_8_en.pdf |archive-date=2017-08-14 |title=The International System of Units (SI) |edition=8. |isbn=92-822-2213-6 |page=114}}</ref><ref name=Brochure9_2019>{{navedi splet |title = 9th edition of the SI Brochure |publisher = Mednarodni urad za uteži in mere |url = https://www.bipm.org/en/publications/si-brochure/ |date = 2019 |access-date = 20. maja 2019 |df = dmy-all}}</ref> Fazna krivulja voda/para se konča pri 647,096 K (373,946&nbsp;°C) in 22,064 megapaskalih (217,75 atm).<ref name=IAPWS95>{{navedi revijo |last1=Wagner |first1=W. |last2=Pruß |first2=A. |title=The IAPWS Formulation 1995 for the Thermodynamic Properties of Ordinary Water Substance for General and Scientific Use |journal=Journal of Physical and Chemical Reference Data |date=junij 2002 |volume=31 |issue=2 |page=398 |doi=10.1063/1.1461829}}</ref> Točka je znana kot [[kritična točka]]. Pri višjih temperaturah in tlakih tekoča in parna faza vode tvorita neprekinjeno fazo, imenovano superkritična tekočina. Superkritična tekočina se lahko stisne ali ekspandira med plinu podobnimi in tekočini podobnimi gostotami, njene lastnosti, ki se precej razlikujejo od lastnosti vode pri sobnih pogojih, pa so občutljive na gostoto. Pri ustreznih tlakih in temperaturah, na primer, se lahko prosto meša z [[Polarnost|nepolarnimi spojinami]], vključno z večino [[Organska spojina|organskih spojin]]. Zaradi teh lastnosti postane uporabna za različne aplikacije, vključno z visokotemperaturno [[Elektrokemija|elektrokemijo]] in kot ekološko prijazno [[topilo]] ali [[katalizator]] v kemijskih reakcijah, v katere so vključene organske spojine. V [[Zemljin plašč|Zemljinem plašču]] deluje kot topilo med tvorbo [[mineral]]ov, raztapljanjem in obarjanjem.<ref>{{navedi revijo |last1=Weingärtner |first1=Hermann |last2=Franck |first2=Ernst Ulrich |title=Supercritical Water as a Solvent |journal=Angewandte Chemie International Edition |date=29. april 2005 |volume=44 |issue=18 |pages=2672–2692 |doi=10.1002/anie.200462468|pmid=15827975 }}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Adschiri |first1=Tadafumi |last2=Lee |first2=Youn-Woo |last3=Goto |first3=Motonobu |last4=Takami |first4=Seiichi |title=Green materials synthesis with supercritical water |journal=Green Chemistry |date=2011 |volume=13 |issue=6 |pages=1380 |doi=10.1039/c1gc15158d}}</ref> [[Slika:Iceberg_with_hole_near_Sandersons_Hope_2007-07-28_2.jpg|thumb|left|Voda v treh [[agregatno stanje|agregatnih stanjih]] - kapljevinskem, trdnem (led) in plinastem (kot nevidna vodna para v zraku). [[Oblak]]i v ozadju so iz drobnih [[kondenzacija|kondenziranih]] kapljic vode.]] ====Faze ledu in vode==== Normalna oblika ledu na zemeljski površini je led I_h, ki kristalizira v [[Heksagonalni kristalni sistem|heksagonalno kristalno simetrijo]].<ref>{{navedi revijo |last=Murray |first=Benjamin J.|last2=Knopf |first2=Daniel A. |last3=Bertram |first3=Allan K. |year=2005|title=The formation of cubic ice under conditions relevant to Earth's atmosphere|journal=Nature|volume=434|pages=202–205|doi=10.1038/nature03403|pmid=15758996|issue=7030|bibcode=2005Natur.434..202M|s2cid=4427815}}</ref> Z naraščanjem tlaka nastaja led z drugimi kristalnimi strukturami. Do leta 2019 je bilo eksperimentalno potrjenih 17 struktur, več drugih pa predvidenih teoretično. <ref>{{navedi revijo |last1=Salzmann |first1=Christoph G. |title=Advances in the experimental exploration of water's phase diagram |journal=The Journal of Chemical Physics |date=14. februar 2019 |volume=150 |issue=6 |pages=060901 |doi=10.1063/1.5085163|pmid=30770019 |arxiv=1812.04333 |bibcode=2019JChPh.150f0901S |doi-access=free }}</ref> Superionska osemnajsta oblika ledu (led XVIII), ploskovno centrirana kocka, je bila odkrita, ko je bila kapljica vode izpostavljena udarnemu valu, ki je povišal tlak na nekaj milijonov atmosfer in temperaturo na nekaj tisoč stopinj. Pri teh pogojih je nastala rešetka togih kisikovih atomov, v kateri so se prosto gibali vodikovi atomi.<ref name="Sokol2021">{{navedi revijo |url=https://www.wired.com/story/a-bizarre-form-of-water-may-exist-all-over-the-universe/ |title=A Bizarre Form of Water May Exist All Over the Universe |last=Sokol |first=Joshua |magazine=Wired |date=12. maja 2019 |publisher=Wired.com |access-date=1. septembra 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190512130533/https://www.wired.com/story/a-bizarre-form-of-water-may-exist-all-over-the-universe/|archive-date=12. maja 2019|url-status=live}}</ref><ref name="Millotetal2019">{{navedi revijo |last1=Millot |first1=M. |last2=Coppari |first2=F. | last3 =Rygg | first3 =J.R. | last4 =Barrios | first4 =Antonio Correa | last5 =Hamel | first5 =Sebastien | last6 =Swift | first6 =Damian C. | last7 =Eggert | first7 =Jon H. |year=2019 |title=Nanosecond X-ray diffraction of shock-compressed superionic water ice |journal=Nature |publisher=Springer |volume= 569|issue=7755 |pages=251–255 |doi=10.1038/s41586-019-1114-6 |pmid=31068720 |bibcode=2019Natur.569..251M |osti=1568026 |s2cid=148571419 }}</ref> Če je led vgnezden med sloje [[grafen]]a, tvori kvadratno rešetko.<ref>{{navedi revijo |last1=Peplow |first1=Mark |title=Graphene sandwich makes new form of ice |journal=Nature |date=25. marec 2015 |doi=10.1038/nature.2015.17175|s2cid=138877465 }}</ref> Podrobnosti kemijske narave tekoče vode niso še povsem dognane. Nekatere teorije nakazujejo, da je nenavadno obnašanje posledica dveh tekočih stanj.<ref name="NatureWaterStructure" /><ref>{{navedi revijo |last1=Maestro |first1=L.M. |last2=Marqués |first2=M.I. |last3=Camarillo |first3=E. |last4=Jaque |first4=D. |last5=Solé |first5=J. García |last6=Gonzalo |first6=J.A. |last7=Jaque |first7=F. |last8=Valle |first8=Juan C. Del |last9=Mallamace |first9=F. |date=1. januar 2016 |title=On the existence of two states in liquid water: impact on biological and nanoscopic systems |journal=International Journal of Nanotechnology |volume=13 |issue=8–9 |pages=667–677 |doi=10.1504/IJNT.2016.079670 |bibcode=2016IJNT...13..667M |archive-url=https://web.archive.org/web/20170923002502/https://zenodo.org/record/896465 |archive-date=23. septembra 2017 |url-status=live |url=https://zenodo.org/record/896465 }}</ref><ref>{{navedi revijo |first1=Francesco |last1=Mallamace |first2=Carmelo |last2=Corsaro |first3=H. Eugene |last3=Stanley |title=A singular thermodynamically consistent temperature at the origin of the anomalous behavior of liquid water|journal=Scientific Reports |date=18. december 2012 |volume=2 |issue=1 |page=993 |doi=10.1038/srep00993 |pmid=23251779 |pmc=3524791 |bibcode=2012NatSR...2E.993M}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Perakis |first1=Fivos |last2=Amann-Winkel |first2=Katrin |last3=Lehmkühler |first3=Felix |last4=Sprung |first4=Michael |last5=Mariedahl |first5=Daniel |last6=Sellberg |first6=Jonas A. |last7=Pathak |first7=Harshad |last8=Späh |first8=Alexander |last9=Cavalca |first9=Filippo|last10=Ricci|first10=Alessandro |last11=Jain |first11=Avni |last12=Massani |first12=Bernhard |last13=Aubree |first13=Flora |last14=Benmore |first14=Chris J. |last15=Loerting |first15=Thomas |last16=Grübel |first16=Gerhard |last17=Pettersson |first17=Lars G.M. |last18=Nilsson |first18=Anders |date=26. junija 2017 |title=Diffusive dynamics during the high-to-low density transition in amorphous ice |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |volume=13 |issue=8–9 |pages=667–677 |doi=10.1073/pnas.1705303114|pmc=5547632 |pmid=28652327|bibcode=2017PNAS..114.8193P |doi-access=free }}</ref> ===Okus in vonj=== Čista voda je običajno opisana kot tekočina brez okusa in vonja, čeprav imajo ljudje specifična čutila, ki zaznavajo prisotnost vode v ustih.<ref>{{navedi knjigo |first=Edmund T. |last=Rolls |year=2005 |title=Emotion Explained |publisher=Oxford University Press, Medical |isbn=9780198570035}}</ref> Za [[žabe]] je znano, da jo lahko zavohajo.<ref>{{navedi knjigo |author1=Llinas, R. |author2=Precht W. |year=2012 |title=Frog Neurobiology: A Handbook |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=9783642663161}}</ref> Voda iz naravnih virov, vključno z ustekleničeno [[Mineralna voda|mineralno vodo]], ima običajno veliko raztopljenih snovi, ki ji lahko dajo različne vonje in okuse. Ljudje in živali so razvili čute, ki jim omogočajo oceniti pitnost vode, da bi se izognili preslani ali smrdeči vodi.<ref name=candau>{{navedi revijo |last1=Candau |first1=Joël |year=2004 |title=The Olfactory Experience: constants and cultural variables |url=https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-00130924 |journal=Water Science and Technology |volume=49 |issue=9 |pages=11–17 |access-date=28. septembra 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161002152229/https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-00130924 |archive-date=2. oktobra 2016 |url-status=live |doi=10.2166/wst.2004.0522 |pmid=15237601 }}</ref> ===Barva in videz=== Čista voda je vidno modra zaradi absorbcije svetlobe v območju približno 600&nbsp;nm – 800&nbsp;nm.<ref>{{navedi revijo |last=Braun |first=Charles L. |first2=Sergei N. |last2=Smirnov |title=Why is water blue? |journal=J. Chem. Educ. |volume=70 |issue=8 |page=612 |year=1993 |url=http://www.dartmouth.edu/~etrnsfer/water.htm |doi=10.1021/ed070p612 |bibcode=1993JChEd..70..612B |access-date=21. aprila 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120320060654/http://www.dartmouth.edu/~etrnsfer/water.htm |archive-date=20. marca 2012 |url-status=live }}</ref> Barvo je mogoče zlahka opaziti v kozarcu vode iz pipe, postavljenem na čisto belo ozadje pri dnevni svetlobi. Glavni absorpcijski pasovi, odgovorni za barvo, so prizvoki razteznih vibracij vezi OH. Navidezna intenzivnost barve narašča z globino vodnega stolpca po [[Absorpcijski zakon|Beerovem zakonu]]. To na primer velja tudi za bazene, če je vir svetlobe sončna svetloba, ki se odbija od belih ploščic bazena. V naravi se lahko barva spremeni iz modre v zeleno zaradi prisotnosti suspendiranih trdnih snovi ali [[Alge|alg]]. V industriji se za vodne raztopine uporablja skoraj infrardeča spektroskopija, saj večja intenzivnost nižjih tonov vode pomeni, da se lahko uporabljajo steklene kivete s kratko dolžino poti. Za opazovanje osnovnega razteznostnega spektra vode ali vodne raztopine v območju okoli 3500&nbsp;cm⁻¹ (2,85 μm)<ref>Nakamoto, Kazuo (1997). ''Infrared and Raman Spectra of Inorganic and Coordination Compounds, Part A: Theory and Applications in Inorganic Chemistry'' (5th ed.). New York: Wiley. str. 170. ISBN 0-471-16394-5.</ref> je potrebna dolžina poti približno 25 μm. Kiveta mora biti pri približno 3500&nbsp;cm⁻¹ prozorna in netopna v vodi. Za okenca kivet za vodne raztopine se pogosto uporablja [[Fluorit|kalcijev fluorid]]. [[Ramanova spektroskopija|Ramanovo]] aktivne osnovne vibracije se lahko opazujejo v 1&nbsp;cm vzorčni celici. Vodne rastline, alge in drugi organizmi s [[Fotosinteza|fotosintezo]] lahko živijo v vodi do sto metrov globoko, do koder jih lahko doseže sončna svetloba. Globine pod 1000 metrov sončna svetloba praktično ne doseže. [[Lomni količnik]] tekoče vode pri 20&nbsp;°C je 1,333 in je veliko večji od lomnega količnika zraka (1,0). Lomni količnik vode je podoben lomnim količnikom [[alkan]]ov in [[etanol]]a in nižji od [[glicerol]]a (1,473), [[benzen]]a (1,501), [[Ogljikov disulfid|ogljikovega disulfida]] (1,627) in običajnih vrst [[Steklo|stekla]] (1,4 do 1,6). Lomni količnik ledu (1,31) je nekoliko nižji od lomnega količnika tekoče vode. ===Polarna molekula=== [[Slika:Tetrahedral Structure of Water-sl.png|thumb|Tetraedrična zgradba vode]] V molekuli vode tvorita vodikova atoma s kisikovim atomom kot 104,45°. Vodikova atoma sta blizu dveh oglišč [[Tetraeder|tetraedra]] s kisikovim atomom v središču. V drugih dveh ogliščih sta elektronska para valenčnih elektronov, ki ne sodelujeta v tvorbi vezi. V popolnem tetraedru bi koti merili 109,5°, ker je odboj med osamljenima elektronskima paroma večji od odboja med vodikovima atomoma, a se kot zmanjša na približno 104,5°.{{sfn|Ball|2001|p=168}}{{sfn|Franks|2007|p=10}} Dolžina vezi O–H je približno 0,096&nbsp;nm.<ref>{{navedi splet |title=Physical Chemistry of Water |url=https://msu.edu/course/css/850/snapshot.afs/teppen/physical_chemistry_of_water.htm |publisher=Michigan State University |access-date=11. septembra 2020}}</ref> Tetraedrično obliko imajo tudi druge molekule, na primer [[metan]] (CH₄) in [[vodikov sulfid]] (H₂S). Ker je kisik bolj [[Elektronegativnost|elektronegativen]] (močneje veže svoje elektrone) kot večina drugih elementov, svoje elektrone obdrži, medtem ko sta vodikova atoma pozitivno nabita. Takšen razpored elektronov in upognjenost molekule dajeta molekuli [[električni dipolni moment]] in uvrstitev med polarne molekule.{{sfn|Ball|2001|p=169}} Voda je dobro polarno [[topilo]], ki topi številne soli in [[Hidrofilnost|hidrofilne]] organske spojine, kot so [[sladkor]]ji in enostavni [[alkohol]]i, kot je [[etanol]]. Voda raztaplja tudi številne pline, kot sta [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]]. Slednji daje mehurčke gaziranim pijačam, penečim vinom in pivu. V živih organizmih so v vodi raztopljene številne snovi, kot so [[Beljakovina|beljakovine]], [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] in vodotopni [[polisaharid]]i. Interakcije med vodo in podenotami teh biomakromolekul povzročajo zgibanje beljakovin, združevanje baz DNK in druge pojave, ki so ključnega pomena za življenje. Številne organske snovi, na primer [[maščobe]], [[olja]] in [[alkan]]i, so [[Hidrofobnost|hidrofobni]], se pravi netopni v vodi. Netopne so tudi številne anorganske snovi, vključno z večino kovinskih [[oksid]]ov, [[sulfid]]ov in [[silikat]]ov. ===Vodikove vezi=== [[Slika:3D model hydrogen bonds in water.svg|thumb|Model vodikovih vezi (1) med molekulami vode]] Molekula vode lahko zaradi svoje polarnosti v tekočem in trdnem stanju tvori štiri [[Vodikova vez|vodikove vezi]] s sosednjimi molekulami vode. Vodikova vez je približno deset krat mošnejša od [[Van der Waalsova sila|Van der Waalsove sile]], ki privlači molekule v večini tekočin. Vodikove vezi so vzrok, da ima voda veliko višje [[tališče]] in [[vrelišče]] kot druge analogne spojine, na primer [[vodikov sulfid]]. Z njimi je mogoče pojasniti tudi izjemno visoko [[Specifična toplota|specifično toploto]] (okoli 4,2 J/g/K), [[Talilna toplota|talilno toploto]] (ololi 333 J/g), [[Izparilna toplota|izparilno toploto]] (2257 J/g) in [[Toplotna prevodnost|toplotno prevodnost]] (med 0,561 in 0,679 W/m/K). Te lastnosti povzročajo, da je voda najučinkovitejši regulator [[Podnebje|podnebja]] na Zemlji, ki shranjuje energijo in jo prenaša med oceani in ozračjem. Energija vodikove vezi vode je okoli 23 kJ/mol, se pravi da je približno dvajset krat šibkejša od [[Kovalentna vez|kovalentne vezi]] O-H (492 kJ/mol). To pomeni, da je v elektrostatiki udeležena z okoli 90%, preostalih 10% pa prispeva kovalentna vez.<ref>{{navedi revijo |date=1. marca 2000 |title=Compton scattering evidence for covalency of the hydrogen bond in ice|journal=Journal of Physics and Chemistry of Solids |volume=61 |issue=3 |pages=403–406 |doi=10.1016/S0022-3697(99)00325-X |last1=Isaacs |first1=E.D |last2=Shukla |first2=A |last3=Platzman |first3=P.M |last4=Hamann |first4=D.R |last5=Barbiellini |first5=B |last6=Tulk |first6=C.A |bibcode=2000JPCS...61..403I}}</ref> Obe vezi sta vzrok tudi za visoko [[Površinska napetost|površinsko napetost]] vode<ref>{{navedi knjigo |last=Campbell |first=Neil A. |first2=Brad |last2=Williamson |first3=Robin J. |last3=Heyden |title=Biology: Exploring Life |publisher=Pearson Prentice Hall |year=2006 |location=Boston, Massachusetts |url=http://www.phschool.com/el_marketing.html |isbn=978-0-13-250882-7 |access-date=11. novembra 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141102041816/http://www.phschool.com/el_marketing.html |archive-date=2. novembra 2014 |url-status=live }}</ref> in [[kapilarnost]]. Kapilarnost pomeni tendenco vode, da se dvigne po drobni cevki navzgor v nasprotju z [[Težnost|gravitacijo]]. Ta lastnost je pomembna zlasti za gibanje vode navzgor po žilah v rastlinah, kot so drevesa.<ref>[http://science.jrank.org/pages/1182/Capillary-Action.html Capillary Action – Liquid, Water, Force, and Surface – JRank Articles] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130527124752/http://science.jrank.org/pages/1182/Capillary-Action.html |date=27. maja 2013 }}. Science.jrank.org. Pridobljeno 28. septembra 2015.</ref> ===Samoionizacija=== Voda je šibka raztopina hidronijevega hidroksida, s katerim je v naslednjem ravnotežju: : 2 H₂O ⇔ H₃O⁺ + OH^- ===Električna prevodnost=== Čista voda ima majhno [[Električna prevodnost|električno prevodnost]], ki se zelo poveča z raztapljanjem že majhnih količin [[Ionska spojina|ionskih spojin]], na primer [[Sol|kuhinjske soli]]. Tekoča voda se z [[Električni tok|električnim tokom]] razgradi v njena gradbena elementa kisik in vodik. Proces se imenuje [[elektroliza]]. Razgradnja zahteva več energije kot se sprosti toplote v obratnem procesu (285,8 kJ/mol ali 15,9 MJ/kg).<ref>{{navedi revijo |last=Ball |first=Philip |title=Burning water and other myths |url=http://www.nature.com/news/2007/070910/full/070910-13.html |journal=News@nature |date=14. september 2007 |access-date=14. september 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090228054247/http://www.nature.com/news/2007/070910/full/070910-13.html |archive-date=28. februar 2009 |url-status=live |doi=10.1038/news070910-13 |s2cid=129704116 }}</ref> ===Mehanske lastnosti=== Tekoča voda se za večino namenov lahko šteje za [[Stisljivost|nestisljivo]]. Njena stisljivot se v normaljih pogojih giblje od 4,4 do 5,1×10⁻¹⁰ Pa⁻¹.<ref>{{navedi revijo |author=Fine, R.A. |author2=Millero, F.J.|date=1973 |title=Compressibility of water as a function of temperature and pressure |volume=59 |issue=10 |page=5529 |journal=Journal of Chemical Physics |doi=10.1063/1.1679903 |bibcode=1973JChPh..59.5529F}}</ref> V oceanih, na primer, se na globini 4.000 m njen volumen zmanjša samo za 1.8 %.<ref name=nave>{{navedi splet |title=Bulk Elastic Properties |author=Nave, R. |website=HyperPhysics |publisher=Georgia State University |url=http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/hph.html |access-date=26. oktobra 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071028155517/http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/hph.html |archive-date=28. oktobra 2007 |url-status=live }}</ref> [[Viskoznost]] vode pri 20&nbsp;°C je okoli 10⁻³ Pa•s ali 0,01 poisa. [[Hitrost zvoka]] v vodi je od 1.400 do 1.540&nbsp;m/s in je odvisna od temperature. Zvok potuje po vodi zelo daleč, zlasti pri nizkih frekvencah. Pri frekvenci 1&nbsp;kHz njegova jakost pade približno za 0,03&nbsp;dB/km. To lastnost izkoriščajo [[kiti]] in ljudje za sporazumevanje in zaznavanje okolice ([[sonar]]).<ref name=NPLcalc>UK National Physical Laboratory, [http://resource.npl.co.uk/acoustics/techguides/seaabsorption/ Calculation of absorption of sound in seawater] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161003014920/http://resource.npl.co.uk/acoustics/techguides/seaabsorption/ |date=3. oktobra 2016 }}.</ref> ===Reaktivnost=== Kovinski elementi, ki so bolj [[Elektronegativnost|elektropozitivni]] od vodika, zlasti [[Alkalijska kovina|alkalijske]] in [[Zemljoalkalijska kovina|zemljoalkalijske kovine]], kot so [[litij]], [[natrij]], [[kalij]], [[kalcij]] in [[cezij]] izpodrinejo vodik iz vode in tvorijo hidrokside. Pri visokih temperaturah [[ogljik]] reagira z vodno paro, pri čemer nastajata [[ogljikov monoksid]] in vodik (vodni plin): : C + H₂O → CO + H₂ ==Voda na Zemlji== [[Hidrologija]] je veda, ki preučuje gibanje, porazdelitev in kakovost vode na Zemlji. Preučevanje porazdelitve vode je hidrografija, preučevanje porazdelitve in gibanja podtalnice je hidrogeologija, preučevanje ledenikov glaciologija, površinskih voda limnologija in oceanov oceanografija. Ekološke procese, povezane s hidrologijo, preučuje ekohidrologija. Skupna masa vode na površini našega planeta, pod njo in nad njo se imenuje [[hidrosfera]]. Celotna količina vode v vseh oblikah je približno 1,386 × 10⁹ kubičnih kilometrov.<ref name=ref4/> Tekoča voda se nahaja v oceanih, morjih, jezerih, rekah, potokih, kanalih, ribnikih in močvirjih. Večina vode je v oceanih. V trdni, tekoči in plinasti obliki je prisotna tudi v ozračju, pod površino pa kot podzemna voda v [[vodonosnik]]ih. Voda je pomembna v številnih [[geologija|geoloških]] procesih. Talna voda je prisotna v večini kamnin in s svojim tlakom povzroča gubanje površine. Voda v Zemljinem plašču je odgovorna za nastajanje [[vulkan]]ov v podrivnih conah. Na Zemljini površini sodeluje tako v kemičnih kot fizikalnih procesih preperevanja. Voda in v manjši meri led sta zaslužna tudi za transport ogromne količine sedimentov. Ti tvorijo različne vrste [[Sedimentne kamnine|sedimentnih kamnin]], ki sestavljajo geološki zapis zgodovine Zemlje. ===Kroženje vode=== {{glavni|Kroženje vode}} [[Slika:Vodni krog v slovenščini za otroke.jpg|thumb|300px|[[Vodni krog]]-verzija za otroke]] [[Slika:Vodni krog v slovenščini.jpg|thumb|300px|[[Vodni krog]]-verzija za odrasle]] Vodni ali hidrološki krog je stalno izmenjavanje vode znotraj hidrosfere, med ozračjem, vodo v zemlji, površinsko vodo, podtalnico in rastlinami. Voda se nenehno giblje skozi vse te regije v vodnem krogu, ki ga sestavljajo naslednji procesi: * [[izhlapevanje]] iz oceanov in drugih vodnih teles v zrak ter [[transpiracija]] iz kopenskih rastlin in živali v zrak * precipitacija vodne pare, ki v zraku kondenzira in pade na zemljo ali v ocean * odtekanje vode s kopnega, ki večinoma doseže morje Večina vodnih hlapov, predvsem iz oceana, se vrne vanj, vetrovi pa odnašajo vodne hlape na kopno z enako hitrostjo, kot voda s kopnega odteka v morja. Količina te vode je približno 47 Tt (47 x 10¹² ton) letno. Izhlapevanje in transpiracija na kopnem prispevata dodatnih 72 Tt na leto. Padavine na kopnem (119 Tt na leto) imajo več oblik. Najpogostejše so [[dež]], [[sneg]] in [[toča]], nekaj pa prispevata tudi [[megla]] in [[rosa]].<ref>{{navedi knjigo |title=Water in Crisis: A Guide to the World's Freshwater Resources |editor=Gleick, P.H. |publisher=Oxford University Press |year=1993 |page=15, Table 2.3 |url=http://www.oup.com/us/catalog/general/subject/EarthSciences/Oceanography/?view=usa&ci=9780195076288 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130408091921/http://www.oup.com/us/catalog/general/subject/EarthSciences/Oceanography/?view=usa&ci=9780195076288 |archive-date=8. aprila 2013 }}</ref> Rosa so majhne kapljice vode, ki kondenzirajo, ko se zelo vlažen zrak sreča s hladno površino. Rosa običajno nastane zjutraj tik pred sončnim vzhodom, ko je temperatura zraka najnižja in ko začne temperatura zemeljske površine naraščati.<ref>{{navedi knjigo |title=Alice's Adventures in Water-land |last1=Ben-Naim |first1=Arieh |last2=Ben-Naim |first2=Roberta |publisher=World Scientific Publishing |year=2011 |page=31 |doi=10.1142/8068 |isbn=978-981-4338-96-7}}</ref> V zraku kondenzirana voda lahko lomi v svetlobo, da nastane [[mavrica]]. Majhni vodni tokovi se izlivajo v reke. Matematični model, ki se uporablja za simulacijo toka reke ali potoka in izračun parametrov kakovosti vode, je hidrološki transportni model. Nekaj vode se preusmerja v namakanje kmetijskih zemljišč. Reke in morja ponujajo možnosti za potovanja in transport. Vodni tokovi z erozijo oblikuje okolje, ustvarjajo rečne doline in delte, bogatijo zemljo in ravnajo tla za kmetijstvo in gradnjo naselij. [[Poplava]] je dogodek, ko voda iz vodotoka zaradi prevelike količine prestopi bregove in zalije niže ležeče površine. Po drugi strani je [[suša]] obdobje, ki lahko traja več mesecev ali let, ko regija trpi zaradi pomanjkanja vode. To se zgodi zaradi podpovprečne količine padavin, bodisi zaradi [[Topografija|topografije]] bodisi zaradi lege na določeni zemljepisni širini. ===Vodni viri=== {{glavni|Vodni viri}} Vodni viri so "stoječi" in "tekoči". Voda je lahko shranjena v jezerih, vodni pari, podtalnici ali vodonosnikih ter v ledu in snegu. Od celotne količine svetovne sladke vode je približno 69 odstotkov vode shranjene v [[ledenik]]ih in trajni snežni odeji, 30 odstotkov v podtalnici in preostali 1 odstotek v jezerih, rekah, ozračju in živih bitjih.<ref>{{navedi knjigo |title=Water in Crisis |last=Gleick |first=Peter H. |date=1993 |publisher=Oxford University Press |isbn=019507627-3 |edition=1 |location=New York |publication-date=1993 |page=[https://archive.org/details/waterincrisisgui00glei/page/13] |url=https://archive.org/details/waterincrisisgui00glei/page/13 }}</ref> Dolžina časa skladiščenja je zelo različna. V nekaterih vodonosnikih je shranjena več tisoč let, v jezerih pa se lahko v sušnih obdobjih manjša in v vlažnih obdobjih veča. V nekaterih regijah precejšen del oskrbe z vodo predstavlja voda, shranjena v zalogah. Če odvzemi presegajo ponovna polnjenja, se zaloge zmanjšajo. Po nekaterih ocenah kar 30 odstotkov celotne vode, porabljene za [[namakanje]], izvira iz netrajnostnega odvzema podzemne vode, kar povzroča izčrpavanje podtalnice.<ref>{{navedi revijo |first1=Yoshihide|last1=Wada |first2=L.P.H.|last2=Van Beek|first3=Marc FP |last3=Bierkens|title=Nonsustainable groundwater sustaining irrigation: A global assessment|journal=Water Resources Research |date= 2012 |volume=48 |issue=6 |pages=W00L06 |doi=10.1029/2011WR010562|bibcode=2012WRR....48.0L06W |doi-access=free }}</ref> ===Morska voda in plimovanje=== {{multiple image | align = right | total_width = 300 | image1 = Bay of Fundy High Tide.jpg | alt1 = | caption1 = Plima | image2 = Bay of Fundy Low Tide.jpg | alt2 = | caption2 = in oseka v zlivu Fundy, [[Nova Škotska]] | footer = }} Morska voda vsebuje v povprečju okoli 3,5 % [[Natrijev klorid|natrijevega klorida]] in manjše količine drugih snovi. Fizikalne lastnosti morske vode se v nekaterih pomembnih vidikih razlikujejo od lastnosti sladke vode. Morska voda zmrzne pri nižji temperaturi (okoli −1.9&nbsp;°C). Njena gostota s padajočo temperaturo narašča, zato svoje maksimalne vrednosti ne doseže pri temperaturi nad lediščem. Slanost morske vode se spreminja od okoli 0,7 % v [[Baltik]]u do 4 % v [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. V [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]], ki je prav za prav jezero, je slanost izjemno visoka in se giblje med 30 in 40 %. Plimovanje ali [[bibavica]] je naraščanje in padanje gladine morja zaradi delovanja [[Luna|Lunine]] in [[Sonce|Sončeve]] [[težnost]]i na oceane. Plimovanje povzroči spremembe globine morskih in estuarskih vodnih teles in tokove, imenovane plimski tokovi. Sprememba vodne gladine na določeni lokaciji je posledica položaja Lune in Sonca glede na Zemljo, vrtenja Zemlje in lokalne batimetrije. Pas morske obale, ki je ob plimi poplavljen in ob oseki kopen, se imenuje medplimno območje in je pomembno naravno okolje. ==Vplivi na življenje== [[Slika:Auto-and heterotrophs sl.svg|thumb|200px|[[Fotosinteza]] <span style="color:green;">(zeleno)</span> in [[celično dihanje]] <span style="color:red;">(rdeče)</span>]] Z biološkega vidika ima voda veliko različnih lastnosti, ki so ključne za nadaljevanje življenja. Voda [[Organska spojina|organskim spojinam]] omogoča reagiranje na načine, ki na koncu omogočajo reprodukcijo. Vse znane oblike življenja so odvisne od vode. Voda je ključnega pomena kot topilo v številnih telesnih tekočinah in bistveni element številnih presnovnih procesov v telesu. Presnova je vsota anabolizma in katabolizma. [[Anabolizem]] je del presnove, ki zajema izgradnjo telesu lastnih snovi iz manjših molekul. Procesi so praviloma [[Endotermna reakcija|endotermni]] in [[Redoks reakcija|oksidativni]] in potekajo s pomočjo [[encim]]ov. V teh procesih nastajajo na primer [[škrob]]i, [[Triacilglicerol|trigliceridi]] in [[Beljakovina|proteini]], v katerih so shranjeni energija in informacije. [[Katabolizem]] pomeni razgradnjo presnovnih produktov na enostavnejše molekule. Telo uporablja katabolne procese zlasti za razstrupljanje in pridobivanje energije. Katabolizem je energijsko povezan z anabolizmom: energija, ki nastaja med katabolnimi procesi, se porablja za izgradnjo kompleksnejših molekul v anabolnih procesih. Brez vode ti procesi ne bi bili mogoči. Voda je bistvena za [[Fotosinteza|fotosintezo]] in [[dihanje]]. Celice, v katerih poteka fotosinteza, uporabljajo sončno energijo za razgradnjo vode na kisik in vodik.<ref>{{navedi splet|title=Catalyst helps split water : Plants|url=https://asknature.org/strategy/catalyst-helps-split-water/|access-date=10. septembra 2020|website=AskNature|language=en-US}}</ref> Nastali vodik reagira z ogljikovim dioksidom, absorbiranim iz zraka ali vode. V procesu nastajata [[glukoza]] in kisik. Pri dihanju celic je proces obrnjen: ogljik in vodik se v celicah oksidirata v vodo in [[ogljikov dioksid]], pri čemer se sprošča energija. Voda je osrednjega pomena tudi za kislinsko-bazično nevtralnost in delovanje encimov. Kislino, ki je donor vodikovega iona (protona H⁺), se lahko nevtralizira z bazo, ki je acceptor protonov (hidroksidni ion OH⁻), pri čemer nastaja voda. Voda velja za nevtralno s [[pH]] 7. Kisline imajo pH vrednosti manjše od 7, medtem ko imajo baze vrednosti večje od 7. ===Življenje v vodi=== Površinske vode na Zemlji so polne življenja. Najzgodnejše oblike življenja so se pojavile prav v vodi. Izkjučno v vodi živijo koraj vse [[ribe]], z njo pa so povezani tudi morski sesalci [[delfini]] in [[kiti]]. [[Dvoživke]] preživijo del svojega življenja v vodi in del na kopnem. V vodi rastejo haloge in [[alge]], ki so osnova za nekatere podvodne ekosisteme. [[Plankton]] je na splošno temelj oceanske prehranjevalne verige. Vodni [[vretenčarji]] pridobivajo za življenje potreben kisik na različne načine. Ribe imajo namesto [[Pljuča|pljuč]] [[škrge]]. Nekatere vrste rib, kot je pljučarica, imajo celo oboje. Vodni sesalci, kot so delfini, kiti, vidre in tjulnji, morajo občasno priti na površje in dihati zrak. Nekatere [[dvoživke]] lahko absorbirajo kisik skozi svojo kožo. [[Nevretenčarji]] imajo široko paleto prilagoditev za preživetje v vodah z majhno vsebnostjo kisika, vključno z dihalnicami ([[mehkužci]]) in škrgami ([[rakovice]]). Ker se je življenje nevretenčarjev razvilo v vodnem okolju, ima večina malo ali nobene posebne prilagoditve za dihanje v vodi. <gallery> Slika:Blue Linckia Starfish.JPG|Biotska raznovrstnost koralnega grebena Slika:Diatoms through the microscope.jpg|Nekaj morskih diatomej, ključne skupine [[fitoplankton]]a Slika:VonDamm Crustaceans.jpg|Raki na Von Dammovem hidrotermalnem polju preživijo tudi v spremenjeni kemiji vode </gallery> ==Vpliv na človeštvo== Zgodovinske človeške civilizacije so se razvile ob velikih rečnih tokovih. [[Mezopotamija]], ki se pogosto šteje za zibelko civilizacije, leži med rekama [[Evfrat]] in [[Tigris]]. [[Stari Egipt|Egipčanska]] civilizacija se je razvila ob Nilu. V Indiji je od leta 3300 pr. n. št. do 1300 pr. n. št. cvetela civilizacija ob Indu in njegovih pritokih s Himalaje. Ob reki (Tibera) je bil ustanovljen tudi Rim. Velike metropole, kot so Rotterdam, London, Montreal, Pariz, New York, Buenos Aires, Šanghaj, Tokio, Chicago in Hongkong, dolgujejo del svojega uspeha njihovi dostopnosti po vodi in posledični širitvi trgovine. Iz istega razloga so cveteli tudi otoki z varnimi pristanišči, kot je Singapur. V Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, kjer je vode bolj malo, je bil dostop do čiste pitne vode ša kako pomemben dejavnik človekovega razvoja. ===Zdravje in onesnaževanje=== [[Slika: Field Trip- water sampling.jpg|thumb|Vzorčenje vode]] Voda, primerna za prehrano ljudi, se imenuje pitna voda. Voda, ki ni pitna, se lahko pretvori v pitno s filtracijo ali destilacijo ali z vrsto drugih metod. Dostopa do zdrave pitne vode nima več kot 660 milijonov ljudi.<ref>{{navedi splet|title=On Water|url=https://www.eib.org/en/essays/on-water|access-date=13. oktobra 2020|website=Evropska investicijska banka |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=2.4 billion Without Adequate Sanitation. 600 million Without Safe Water. Can We Fix it by 2030?|url=https://ieg.worldbankgroup.org/blog/over-24-billion-without-adequate-sanitation-600-million-without-safe-water-how-do-we-bridge|access-date=13. oktobra 2020|website=ieg.worldbankgroup.org|language=en}}</ref> Voda, neprimerna za pitje, vendar neškodljiva na primer za kopanje, ima več imen, na primer "varna za kopanje". [[Klor]], ki se uporablja za pripravo vode, draži kožo in sluznico. Vsebnost klora, v pitni vodi običajno 1 ppm in v vodi za kopanje običajno 1-2 ppm, je predmet državne regulative. Klor v kopališki vodi pri teh koncentracijah še ne reagira z nečistočami. Za vzdrževaje primerne kakovosti kopališke vode je potrebna dodatna obdelava, na primer s [[Kalcijev hipoklorit|klorovim apnom]] (Ca(ClO)₂), [[ozon]]om (O₃) ali [[Ultravijolično valovanje|ultravijolično svetlobo]]. Recikliranje vode je proces, v katerem se odpadna voda, predvsem komunalna, pretvori v vodo, uporabno za druge namene. Sladka voda je obnovljiv vir, ki se obnavlja v naravnem vodnem krogu. Zaradi njene neenakomerne porazdelitve v času in prostoru, se zaradi naraščajočih potreb kmetijstva in industrije ter naraščajočega števila prebivalstva stalno povečujejo pritiski za dostop do nje. Trenutno skoraj milijarda ljudi po vsem svetu nima dostopa do varne in cenovno dostopne vode. Leta 2000 so Združeni narodi določili razvojne cilje tretjega tisočletja za vodo, da bi do leta 2015 prepolovili delež ljudi po vsem svetu brez dostopa do varne vode in sanitarij. Doseganje tega cilja je bilo neenakomerno in leta 2015 so se ZN zavezali k trajnostnemu razvoju, da bi dosegli univerzalni dostop do varne in cenovno dostopne vode in sanitarij do leta 2030. Slaba kakovost vode in slaba higiena sta smrtonosni. Zaradi bolezni, povezanih z vodo, vsako leto umre približno pet milijonov ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bi varna voda lahko vsako leto preprečila 1,4 milijona smrti otrok zaradi driske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.who.int/features/QA/70/en/ |title=World Health Organization. Safe Water and Global Health |publisher=Who.int |date=25. junija 2008 |access-date=25. julija 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101224174349/http://www.who.int/features/qa/70/en/ |archive-date=24. decembra 2010 |url-status=live }}</ref> V državah v razvoju 90 % komunalne odpadne vode odteka neprečiščene v lokalne vodotoke.<ref>{{navedi knjigo |title=Environmentally Sound Technology for Wastewater and Stormwater Management: An International Source Book |author=UNEP International Environment |year=2002 |publisher=IWA Publishing |isbn=978-1-84339-008-4 |oclc=49204666}}</ref> Približno 50 držav s približno tretjino svetovnega prebivalstva trpi zaradi srednjega ali velikega pomanjkanja vode. 17 od teh držav letno porabi več vode, kot jo dopolnijo njihovi naravni vodni krogi.<ref>{{navedi knjigo |title=Climate Change and Developing Countries |last=Ravindranath |first=Nijavalli H. |first2=Jayant A. |last2=Sathaye |year=2002 |publisher=Springer |isbn=978-1-4020-0104-8 |oclc=231965991}}</ref> Poraba ne vpliva samo na površinska sladkovodna telesa, kot so reke in jezera, ampak uničuje tudi podtalnico. V letu 2020 je bilo kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji ocenjeno za 94 vodnih teles, od tega za 82 rek, 6 jezer in 6 morskih lokacij. Za matriks voda je bilo kemijsko stanje ocenjeno za 90 vodnih teles. Dobro kemijsko stanje je bilo ugotovljeno za 86 vodnih teles (95,6 %), slabo pa za štiri vodna telesa površinskih voda (4,4 %). Za matriks živi organizmi je bilo kemijsko stanje ocenjeno za 28 vodnih teles in slabo kemijsko stanje je bilo ugotovljeno na vseh vodnih telesih (100%). Rezultati monitoringa kemijskega stanja površinskih voda v Sloveniji namreč v splošnem kažejo, da sta najbolj problematični snovi, ki povzročata slabo kemijsko stanje, [[živo srebro]] in [[Brom|bromove spojine]] v živih organizmih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSO/Vode/Stanje-voda/Porocilo-o-kemijskem-stanju-povrsinskih-voda-2020.pdf|title=Kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji-Poročilo za leto 2020|date=november 2021|publisher=Agencija RS za okolje (ARSO)}}</ref> Splošno ekološko stanje površinskih voda v Sloveniji v letu 2018 [[Agencija Republike Slovenije za okolje|ARSO]] ocenjuje večinoma dobro, kar naj bi veljalo predvsem za obalno morje in v glavnem tudi za vodotoke, čeprav v letu 2018 pridobljene ocene ekološkega stanja na podlagi rib potrjujejo širše prisotno hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost vodotokov in njihovega zaledja. Zaznali so tudi hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost Blejskega jezera, kar govori o stopnjevanje pritiskov ob obali jezera, glavni problem zadrževalnikov v severovzhodni Sloveniji pa tudi v letu 2018 ostaja preobremenjenost s hranili (gnojila v kmetijstvu, fosfati v odplakah ipd).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSO/Vode/Stanje-voda/Ekolosko-stanje-voda-v-Sloveniji_letno-porocilo-2018_koncno.pdf|title=Ekološko stanje površinskih voda v Sloveniji-Poročilo o monitoringu za leto 2018|date=oktober 2020|accessdate=7.6.2022|publisher=ARSO}}</ref> ===Raba vode=== [[Slika:Water withdrawals per capita sl.svg|thumb|upright=1.6|Poraba vode za poljedelstvo, industrijo in komunalo po prebivalcu leta 2010, merjena v kubičnih metrih (m³)<ref>{{navedi splet |title=Water withdrawals per capita |url=https://ourworldindata.org/grapher/water-withdrawals-per-capita |website=Our World in Data |access-date=6. marca 2020}}</ref>]] ====Kmetijstvo==== 80 do 90 odstotkov vode, ki jo porabijo ljudje, gre za [[namakanje]] v kmetijstvu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.wbcsd.org/includes/getTarget.asp?type=d&id=MTYyNTA|archive-url=https://web.archive.org/web/20120301011840/http://www.wbcsd.org/includes/getTarget.asp?type=d&id=MTYyNTA|url-status=dead|archive-date=1. marec 2012 |title=WBCSD Water Facts & Trends |access-date=25. julija 2010}}</ref> Dostop do sladke vode se pogosto šteje za samoumeven, zlasti v razvitih državah, ki so zgradile sofisticirane sisteme za zbiranje, čiščenje in dovajanje vode ter odstranjevanje odpadnih voda. Čedalje večji gospodarski, demografski in podnebni pritiski povzročajo vse večjo zaskrbljenost zaradi vprašanj, povezanih z vodo. Pritiske še povečujejo naraščajoče število prebivalcev, večanje obdelovalnih površin za pridelavo hrane in biogoriv in industrije z veliko porabo vode.<ref>United Nations Press Release POP/952 (13. marec 2007). [https://www.un.org/News/Press/docs/2007/pop952.doc.htm World population will increase by 2.5 billion by 2050] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140727030018/http://www.un.org/News/Press/docs/2007/pop952.doc.htm |date=27. julija 2014}}</ref> Raziskavo upravljanja voda v kmetijstvu je leta 2007 izvedel Mednarodni inštitut za upravljanje voda na [[Šrilanka|Šrilanki]], da bi ugotovil, ali ima svet dovolj vode za svoje naraščajoče prebivalstvo.<ref>Molden, D. (ur). ''Water for food, Water for life: A Comprehensive Assessment of Water Management in Agriculture''. Earthscan/IWMI, 2007.</ref> Ocenila se je trenutna razpoložljivost vode za kmetijstvo v svetovnem merilu in začrtale lokacije, ki trpijo zaradi pomanjkanja vode. Ugotovilo se je, da petina ljudi na svetu, se pravi več kot 1,2 milijarde, živi na območjih fizičnega pomanjkanja vode, kjer ni dovolj vode za zadostitev vseh potreb. Nadaljnjih 1,6 milijarde ljudi živi na območjih z gospodarskim pomanjkanjem vode, kjer zaradi pomanjkanja naložb v vodo ali nezadostnih človeških zmogljivosti oblasti ne morejo zadovoljiti povpraševanja po vodi. Poročilo ugotavlja, da bi bilo v prihodnosti mogoče pridelati potrebno hrano, vendar bo nadaljevanje današnjega načina proizvodnje hrane in okoljskih trendov povzročilo krize v mnogih delih sveta. Da bi se izognili svetovni vodni krizi, si bodo morali kmetje prizadevati povečati produktivnost za zadostitev naraščajočih potreb po hrani, medtem ko bodo morale industrije in mesta najti načine za učinkovitejšo rabo vode.<ref>Chartres, C., Varma, S. (2010). ''Out of water. From Abundance to Scarcity and How to Solve the World's Water Problems''. FT Press (US).</ref> Pomanjkanje vode povzročajo tudi proizvodi, ki porabijo veliko količino vode. Za pridelavo 1&nbsp;kg [[bombaž]]a, potrebnega za izdelavo približno enih hlač, je potrebnih 10,9 m³ vode. Samo za pridelavo bombaža se porabi 2,4 % svetovne porabe vode. Ogromo škodo za okolje je pridelava bombaža že povzročila. Odvzemanje vode iz [[Sir Darja|Sir Darje]] in [[Amu Darja|Amu Darje]] je v veliki meri vzrok za usihanje [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]].<ref>{{navedi splet |first1=A.K. |last1=Chapagain |first2=A.Y. |last2=Hoekstra |first3=H.H.G. |last3=Savenije |first4=R. |last4=Guatam |title=The Water Footprint of Cotton Consumption |url=http://waterfootprint.org/media/downloads/Report18.pdf |publisher=IHE Delft Institute for Water Education |date=September 2005 |access-date=24. oktobra 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190326141524/https://waterfootprint.org/media/downloads/Report18.pdf |archive-date=26. marca 2019 |url-status=live }}</ref> <gallery width="280px" height="200px"> Slika:Water requirement per tonne of food product sl.svg|Poraba vode za tono ali m³ živila Slika:Subsurface drip emission on loamy soil.ogv|Kapljično namakanje Slika:SiphonTubes.JPG|Namakanje pridelkov </gallery> ====Voda kot znanstveni standard==== 7. aprila 1795 je bil v Franciji definiran [[gram]] kot ''"absolutna masa volumna čiste vode, enakega kocki s stranicami 1/100 metra pri temperaturi tališča ledu"''.<ref>[http://smdsi.quartier-rural.org/histoire/18germ_3.htm Décret relatif aux poids et aux mesures. 18 germinal an 3 (7. april 1795)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130225163152/http://smdsi.quartier-rural.org/histoire/18germ_3.htm |date=25. februarja 2013 }} (francosko). quartier-rural.org</ref> Za bolj praktično rabo je bil potreben kovinski referenčni standard, tisočkrat večji [[kilogram]]. V ta namen je bila naročena natančna določitev mase enega litra vode. Kljub dejstvu, da je definicija grama določala vodo pri 0&nbsp;°C, ki je zelo ponovljiva temperatura, so se znanstveniki odločili, da bodo na novo opredelili standard in svoje meritve opravili pri temperaturi največje gostote vode, ki je bila takrat izmerjena v 4&nbsp;°C.<ref>[http://histoire.du.metre.free.fr/fr/index.htm here L'Histoire Du Mètre, La Détermination De L'Unité De Poids] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130725163108/http://histoire.du.metre.free.fr/fr/index.htm |date=25. julija 2013 }}. histoire.du.metre.free.fr</ref> [[Kelvinova temperaturna lestvica]] sistema SI je temeljila na trojni točki vode, opredeljeni kot natančno 273,16 K (0,01&nbsp;°C), vendar od maja 2019 temelji na [[Boltzmannova konstanta|Boltzmannovi konstanti]]. Kelvinova lestvica je absolutna temperaturna lestvica z enakim prirastkom kot Celzijeva temperaturna lestvica, ki je bila prvotno opredeljena glede na vrelišče vode, nastavljeno na 100&nbsp;°C, in tališče vode, nastavljeno na 0&nbsp;°C. Naravna voda je sestavljena predvsem iz [[izotop]]ov ¹H in ¹⁶O, vsebuje pa tudi majhne količine težjih izotopov ¹⁸O, ¹⁷O in ²H ([[devterij]]). Odstotek težjih izotopov je zelo majhen, a kljub temu vpliva na lastnosti vode. Voda v rekah in jezerih običajno vsebuje manj težjih izotopov kot morska voda, zato je standardna voda opredeljena v specifikaciji Dunajske standardne srednje oceanske vode. ====Pitna voda==== [[Slika:2006 Global Water Availability sl.svg|thumb|right|upright=1.6|Razpoložljivost vode: delež prebivalstva po državah, ki ima dostop do zdrave pitne vode]] Človeško telo vsebuje od 55 % do 78 % vode, odvisno od telesne zgradbe.<ref>[http://www.madsci.org/posts/archives/2000-05/958588306.An.r.html Re: What percentage of the human body is composed of water?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071125073713/http://madsci.org/posts/archives/2000-05/958588306.An.r.html |date=25. novembra 2007 }} Jeffrey Utz, M.D., The MadSci Network</ref> Za pravilno delovanje telo potrebuje od enega do sedem litrov vode na dan, da se izogne dehidraciji. Količina je odvisna od dejavnosti, temperature in vlažnosti zraka in drugih dejavnikov. Večino vode zaužijemo s hrano ali pijačo in seveda s pitjem čiste vode. Natančna količina vode, ki jo mora zaužiti zdrava oseba, ni jasna. British Dietetic Association svetuje, naj se za vzdrževanje pravilne hidracije zaužije 2,5 litra vode dnevno, od tega 1,8 litra neposredno s pitjem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/health/healthy_living/nutrition/drinks_water.shtml |title=Healthy Water Living |publisher=BBC |access-date=1. februarja 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070101100025/http://www.bbc.co.uk/health/healthy_living/nutrition/drinks_water.shtml |archive-date=1. januarja 2007}}</ref> Medicinska stroka zagovarja manjšo količino vode, običajno 1 liter, plus količino, izgubljeno zaradi potenja in vročega vremena.<ref name=Rhoades_2003>{{navedi knjigo |author1=Rhoades RA |author2=Tanner GA |title=Medical Physiology |publisher=Lippincott Williams & Wilkins |edition=2. |location=Baltimore |year=2003 |isbn=978-0-7817-1936-0 |oclc=50554808 |url=https://archive.org/details/medicalphysiolog0000unse }}</ref> Zdrave [[Ledvica|ledvice]] lahko izločijo od 0,8 do 1 litra vode na uro, vendar stres, kot je vadba, lahko to količino zmanjša. Ljudje med vadbo pogosto pijejo veliko več vode, kot je potrebno, in se s tem izpostavljajo nevarnosti zastrupitve z vodo (hiperhidracija), ki je lahko usodna.<ref>{{navedi revijo |author=Noakes TD |author2=Goodwin N |author3=Rayner BL |display-authors=etal |title=Water intoxication: a possible complication during endurance exercise |journal=Med Sci Sports Exerc |year=1985 |volume=17 |issue=3 |pages=370–375 |pmid=4021781 |doi=10.1249/00005768-198506000-00012 }}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Noakes TD |author2=Goodwin N |author3=Rayner BL |author4=Branken T |author5=Taylor RK |title=Water intoxication: a possible complication during endurance exercise, 1985 |journal=Wilderness Environ Med |year=2005 |volume=16 |issue=4 |pages=221–227 |pmid=16366205 |doi=10.1580/1080-6032(2005)16[221:WIAPCD]2.0.CO;2|doi-access=free }}</ref> Zdi se, da priljubljena trditev, da ''"mora človek zaužiti osem kozarcev vode na dan"'', nima resnične znanstvene podlage.<ref>{{navedi revijo |title="Drink at least eight glasses of water a day." Really? Is there scientific evidence for "8 × 8"? |journal=American Journal of Physiology. Regulatory, Integrative and Comparative Physiology |volume=283 |issue=5 |pages=R993–R1004 |doi=10.1152/ajpregu.00365.2002 |pmid=12376390 |year=2002 |last1=Valtin |first1=Heinz |s2cid=2256436 |url=http://pdfs.semanticscholar.org/3595/81eb8fa614a2f8c765dc1d4fed3c0e39ee7e.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20190222112803/http://pdfs.semanticscholar.org/3595/81eb8fa614a2f8c765dc1d4fed3c0e39ee7e.pdf |url-status=dead |archive-date=22. februarja 2019 }}</ref> Študije so pokazale, da je bil dodaten vnos vode, zlasti do 500 mililitrov med obrokom, povezan z izgubo teže.<ref>{{navedi revijo |author1=Stookey JD |author2=Constant F |author3=Popkin BM |author4=Gardner CD |title=Drinking water is associated with weight loss in overweight dieting women independent of diet and activity |journal=Obesity |volume=16 |issue=11 |pages=2481–2488 |date=november 2008 |pmid=18787524 |doi=10.1038/oby.2008.409|s2cid=24899383 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2010/08/100823142929.htm |title=Drink water to curb weight gain? Clinical trial confirms effectiveness of simple appetite control method |date=23. avgusta 2010 |website=www.sciencedaily.com |access-date=14. maja 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170707071448/https://www.sciencedaily.com/releases/2010/08/100823142929.htm |archive-date=7. julija 2017 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Dubnov-Raz G |author2=Constantini NW |author3=Yariv H |author4=Nice S |author5=Shapira N |title=Influence of water drinking on resting energy expenditure in overweight children |journal=International Journal of Obesity |volume=35 |issue=10 |pages=1295–1300 |date=oktober 2011 |pmid=21750519 |doi=10.1038/ijo.2011.130|doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi revijo |author=Dennis EA |author2=Dengo AL |author3=Comber DL |display-authors=etal |title=Water consumption increases weight loss during a hypocaloric diet intervention in middle-aged and older adults |journal=Obesity |volume=18 |issue=2 |pages=300–307 |date=februar 2010 |pmid=19661958 |pmc=2859815 |doi=10.1038/oby.2009.235}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Vij VA |author2=Joshi AS |title=Effect of 'water induced thermogenesis' on body weight, body mass index and body composition of overweight subjects |journal=Journal of Clinical and Diagnostic Research |volume=7 |issue=9 |pages=1894–1896 |date=September 2013 |pmid=24179891 |pmc=3809630 |doi=10.7860/JCDR/2013/5862.3344}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Muckelbauer R |author2=Sarganas G |author3=Grüneis A |author4=Müller-Nordhorn J |title=Association between water consumption and body weight outcomes: a systematic review |journal=The American Journal of Clinical Nutrition |volume=98 |issue=2 |pages=282–299 |date=avgust 2013 |pmid=23803882 |doi=10.3945/ajcn.112.055061|s2cid=12265434 |doi-access=free }}</ref> Ustrezen vnos tekočine pomaga preprečiti zaprtje.<ref>[http://www.webmd.com/digestive-disorders/water-a-fluid-way-to-manage-constipation Water, Constipation, Dehydration, and Other Fluids] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150304043454/http://www.webmd.com/digestive-disorders/water-a-fluid-way-to-manage-constipation |date=4. marec 2015 }}. Sciencedaily.com. Pridobljeno 28. sptembra 2015.</ref> [[Slika:DIN 4844-2 D-P005.svg|thumb|right|Znak, da voda ni pitna]] Izvirno priporočilo za dnevni vnos vode, ki ga je objavil Ameriški urad za živila in prehrano leta 1945, pravi, naj bi bila količina vode en mililiter za vsako vnešeno kalorijo hrane. Večino te vode vsebujejo že sama živila.<ref>{{navedi knjigo |title=Food and Nutrition Board, National Academy of Sciences. Recommended Dietary Allowances |publisher=National Research Council, Reprint and Circular Series, No. 122 |year=1945 |pages=3–18}}</ref> Najnovejše referenčno poročilo o prehranskem vnosu, ki ga je na splošno priporočil Nacionalni raziskovalni svet Združenih držav na podlagi povprečnega skupnega vnosa vode iz podatkov raziskav v ZDA, priporoča dnevni vnos 3,7 litra vode za moške in 2,7 litra za ženske, pri čemer opozarja, da voda v hrani zagotavljala približno 19 % celotnega vnosa vode.<ref>{{navedi knjigo | title=Dietary Reference Intakes for Water, Potassium, Sodium, Chloride, and Sulfate | publisher=National Academies Press | publication-place=Washington, D.C. | date=2005-05-18 | isbn=978-0-309-09169-5 | doi=10.17226/10925}}</ref> Nosečnice in doječe matere potrebujejo dodatno količino vode. Nosečnice bi morale povečati dnevni vnos vode za 0,2 l, doječe matere pa za 0,8 l.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mayoclinic.com/health/water/NU00283 |title=Water: How much should you drink every day? |publisher=Mayoclinic.com |access-date=25. julija 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101204012725/http://www.mayoclinic.com/health/water/NU00283 |archive-date=4. decembra 2010 |url-status=live }}</ref> Telo izloča vodo s [[seč]]em, [[znojenje]]m in [[dihanje]]m. Visoke temperature povzročajo dodatno izločanje vode. Pitna voda vsebuje nekaj nečistoč. Med najpogostejše spadajo kovinske soli in oksidi, vključno s [[kalcij]]em, [[magnezij]]em, [[Baker|bakrom]], [[železo]]m, [[mangan]]om in [[Svinec|svincem]]<ref>{{navedi knjigo |last=Smith |first=Roland |title=Conquering Chemistry |edition=4. |year=2008 |publisher=Cengage Learning Australia |isbn=978-0170226820}}</ref> in/ali škodljivimi bakterijami. Nekatere nečistoče so sprejemljive in celo zaželene za izboljšanje okusa in zagotavljanje potrebnih elektrolitov.<ref>{{navedi knjigo |last=Maton |first=Anthea |author2=Jean Hopkins |author3=Charles William McLaughlin |author4=Susan Johnson |author5=Maryanna Quon Warner |author6=David LaHart |author7=Jill D. Wright |title=Human Biology and Health |publisher=Prentice Hall |year=1993 |location=Englewood Cliffs, New Jersey |isbn=978-0-13-981176-0 |oclc=32308337 |url=https://archive.org/details/humanbiologyheal00scho }}</ref> Največji posamični vir pitne vode na Zemlji je [[Bajkalsko jezero]] v [[Sibirija|Sibiriji]],<ref>{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/bub_gb_ujf0kkNF2H8C |page=[https://archive.org/details/bub_gb_ujf0kkNF2H8C/page/n140 125] |title=Water: a shared responsibility |author=Unesco |publisher=Berghahn Books |year=2006 |isbn=978-1-84545-177-6}}</ref> ki vsebuje 23.615,39&nbsp;km³ vode.<ref>{{navedi splet |date=oktober 2002 |url=http://users.ugent.be/~mdbatist/intas/morphometry.htm |title=Morphometric data |work=A new bathymetric map of Lake Baikal |publisher=Univerza v Gentu |location=Gent |accessdate=9. junija 2009 |archive-date=2018-12-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181225085935/http://users.ugent.be/~mdbatist/intas/morphometry.htm |url-status=dead }}</ref> V poročilu o spremljanju stanja pitnih voda za leto 2020 slovensko ministrstvo za zdravje na osnovi rezultatov izvedenih fizikalnih, -kemijskih in mikrobioloških preskušanj ugotavlja, da naj bi bil delež skladnih vzorcev za mikrobiološke parametre ([[Escherichia coli]] in [[enterokoki]]) pri manjših vodovodih večji od 94 %, pri večjih vodovodih pa naj bi bil delež skladnih vzorcev večji od 99 %. Podatki kažejo tudi, da je delež vzorcev, odvzetih na oskrbovalnih območjih, kjer se mikrobiološka dezinfekcija ne izvaja (oziroma samo občasno; pomeni, da se v vodo ne dodajajo dezinfekcijski dodatki), na območju celotne Slovenije 24,3 %, na območju posamezne statistične regije pa se delež giblje med 5,8 % (Zasavska Slovenija) in do 52,1 % (Osrednjeslovenska regija). Razlike v deležih so odvisne predvsem od kakovosti vode na viru ter kakovosti in dolžine vodovodnega omrežja.<ref>{{Navedi splet|url=http://mpv.si/assets/docs/mpv-letno-porocilo-2020.pdf|title=Letno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2020|date=junij 2021|accessdate=7.6.2022|website=Ministrstvo za zdravje}}</ref> ====Umivanje in pranje==== Voda lahko tvori [[Raztopina|raztopine]] in [[Emulzija|emulzije]] in je zato uporabna za različne oblike umivanja in pranja. Umivanje je pomemben vidik osebne higiene, veliko vode pa se porabi tudi za pranje in pomivanje posode. V povprečnem gospodinjstvu razvitega dela sveta se za vse to porabi več sto litrov vode dnevno. ====Transport==== Prevoz blaga po morju, rekah in kanalih je pomemben del svetovnega gospodarstva. ====Izmenjava toplote==== Voda in para sta zaradi svoje razpoložljivosti in visoke toplotne kapacitete običajna medija za izmenjavo toplote, tako za hlajenje kot ogrevanje. Hladna voda je v naravi na voljo v jezerih, vodotokih in morju. Zaradi visoke izparilne/kondenzacijske toplote je še posebej učinkovita za prenos toplote z izparevanjem in kondenzacijo vode. Pomanjkljivost vode je, da kovine, ki se običajno uporabljajo v industriji, na primer [[jeklo]] in [[baker]], v neobdelani vodi in pari hitreje oksidirajo. Voda se v skoraj vseh [[termoelektrarna]]h uporablja kot delovna tekočina v zaprti zanki med kotlom, [[Parna turbina|parno turbino]] in kondenzatorjem in kot hladilna tekočina v toplotnih izmenjevalcih in hladilnih stolpih. V ZDA so ravno termoelektrarne največji porabnik hladilne vode.<ref>''Water Use in the United States''. National Atlas.gov. Arhivirano 14. avgusta 2009 na Wayback Machine.</ref> V [[Jedrska elektrarna|jedrskih elektrarnah]] se voda lahko uporablja tudi kot moderator [[nevtron]]ov. V večini jedrskih reaktorjev je voda hkrati hladilno sredstvo in moderator. To zagotavlja tudi nekaj pasivne varnosti, saj odstranitev vode iz reaktorja upočasni jedrsko reakcijo. Za zaustavitev jedrske reakcije so primernejše druge metode, zaželeno pa je, da je jedro reaktorja pokrito z vodo, ki zagotavlja ustrezno hlajenje. ====Gašenje požarov==== [[Slika:MH-60S Helicopter dumps water onto Fire.jpg|right|thumb|Gašenje gozdnega požara z vodo]] Voda ima visoko [[Izparilna toplota|izparilno toploto]] in je relativno nereaktivna in zato primerna tekočina za gašenje požarov. Izhlapevanje vode odvzema ognju toploto. Za gašenje požarov, v katerih gorijo tudi olja in organska topila, je voda nevarna in zato neprimerna. Pri uporabi vode za gašenje požarov je treba upoštevati tudi nevarnost eksplozije pare, ki se lahko zgodi v zelo vročih požarih v zaprtih prostorih, in eksplozije [[vodik]]a. Vodik nastaja v stiku vode z nekaterimi kovinami in žarečim [[ogljik]]om ([[premog]], [[koks]], [[oglje]]), pri čemer nastaja [[vodni plin]]. Silovitost takšnih eksplozij je bila vidna v [[Černobilska nesreča|černobilski katastrofi]]. Vode v tem primeru ni prispevalo gašenje požara, temveč lastni hladilni sistem reaktorja. Do eksplozije pare je prišlo, ko je ekstremno pregreto jedro reaktorja povzročilo pretvorbo vode v paro. Eksplozija vodika bi lahko bila tudi posledica reakcije pare z vročim [[cirkonij]]em. Nekateri kovinski oksidi, predvsem oksidi alkalijskih in zemeljskoalkalijskih kovin, pri reakciji z vodo proizvedejo dovolj toplote, da lahko povzroči požar. [[Kalcijev oksid|Živo apno]] (CaO) je množično proizvajana snov, ki se pogosto prevaža v papirnatih vrečah. Če se vreče zmočijo, se lahko vnamejo, saj njihova vsebina burno reagira z vodo in sprošča toploto.<ref>{{navedi splet |title=Material Safety Data Sheet: Quicklime |url=https://www.lhoist.com/sites/lhoist/files/lna_msds_quicklime_2012-3.pdf |publisher=Lhoist North America |date=6. avgust 2012 |access-date=24. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160705030051/http://www.lhoist.com/sites/lhoist/files/lna_msds_quicklime_2012-3.pdf |archive-date=5. julij 2016 |url-status=live }}</ref> ====Šport in razvedrilo==== Voda je priljubljen medij za različne športe in razvedrilo. Med najbolj množične vodne športe spadajo plavanje, smučanje na vodi, jadranje, surfanje in potapljanje. Na ledu in snegu se drsa, smuča in sanka. Šumenje tekoče vode pomirja, ribniki in vodometi pa krasijo naše okolje. Pomembno je tudi športno ribištvo. ====Obdelava vode==== V obdelavo vode spadajo priprava pitne in tehnološke vode in čiščenje komunalnih in industrijskih odplak. Oskrba ljudi s pitno vodo vključuje vodna zajetja, vodnjake, cisterne za zbiranje deževnice, naprave za čiščenje vode, rezervoarje in vodovodno omrežje, vključno s starimi akvadukti. V razvoju so generatorji atmosferske vode. Viri pitne vode so običajno izviri in vrtine (vodnjaki) ter jezera in vodotoki. Črpališča podtalnice bi morala biti na takšnih mestih, kjer podtalnico stalno obnavljajo površinski vodni viri. Med pomembne vodne vire spada tudi zbiranje deževnice. Voda za pitje zahteva ustrezno čiščenje, ki zajema odstranjevanje škodljivih raztopljenih snovi in mikroorganizmov. Priljubljena metoda je filtriranje s peščenimi filtri, ki odstranijo samo lebdeče delce. Škodljive mikroorganizme se uniči s prekuhavanjem in kloriranjem. Lebdeče delce, mikroorganizme in raztopljene snovi se odstrani z [[Destilacija|destilacijo]]. Sodobnejša metoda čiščenja je [[reverzna ozmoza]]. Pogosto je tudi [[razsoljevanje]] morske vode, ki je dražje in se uporablja zlasti na obalah s sušnim podnebjem. Distribucija pitne vode poteka preko komunalnih vodovodnih sistemov, dostave s cisternami in ustekleničene vode. V mnogih državah je pitna voda brezplačna. V nekaterih državah, na primer v [[Hong Kong]]u, se pitna voda uporablja samo za nujne človeške potrebe, medtem ko se za sanitarije uporablja morska voda. Onesnaževanje vode je lahko največja posamezna zloraba vode. Če onesnaževalo omejuje druge rabe vode, postane uničevalec vodnega vira, ne glede na koristi, ki jih ima onesnaževalec. Ceno onesnažene vode plačajo vsi, medtem ko se dobiček podjetij ne prerazporeja med lokalno prebivalstvo, ki je žrtev tega onesnaženja. Farmacevtski izdelki, ki jih uživajo ljudje, pogosto končajo v vodotokih. Če niso biološko razgradljivi in se kopičijo v vodnih organizmih, imajo lahko škodljive učinke na vodno življenje. V razvitejšem delu sveta se komunalne in industrijske odpadne vode običajno čistijo v čistilnih napravah. {{gallery |align=center |Slika:TapWater-china.JPG|Ročna vodna črpalka |Slika:Usine Bret MG 1648.jpg|Obrat za čiščenje vode |Slika:Reverse osmosis desalination plant.JPG|Razsoljevanje vode z reverzno osmozo; [[Barcelona]], [[Španija]] }} ====Raba v industriji==== Veliko industrijskih postopkov temelji na kemičnih reakcijah v vodnih [[raztopina]]h, [[emulzija]]h in [[suspenzija]]h reaktantov in produktov. Voda se uporablja tudi za raztapljanje in [[Ekstrakcija|ekstrakcijo]] snovi, izpiranje produktov in pranje procesne opreme. Veliko vode se porabi v rudarstvu, industriji [[Celuloza|celuloze]] in [[papir]]ja, za beljenje, barvanje in tiskanje tekstila ter hlajenje. Industrija pogosto povzroča veliko onesnaženje vodni teles. [[Slika:Hidroelektrarna Medvode - odprt jez.jpg|alt=|sličica|Jez [[Hidroelektrarna Medvode|Hidroelektrarne Medvode]]]] [[Slika:ThreeGorgesDam-China2009.jpg|sličica|[[Jez Treh sotesk]] na reki ([[Jangce]], [[Kitajska]], je največja hidroelektrarna na svetu z močjo 22,5 GW]] Energija vode se izkorišča tudi za proizvodnjo električne energije. Voda žene vodne turbine, povezane z generatorji. Tovrstna električna energija je poceni, obnovljiva in ne onesnažuje okolja. Voda pod tlakom se uporablja za vodno peskanje in rezanje z vodnim curkom. Za natančno rezanje se uporabljajo visokotlačne vodne pištole. Postopek je zelo učinkovit, relativno varen in neškodljiv za okolje. Voda se uporablja tudi za hlajenje strojev in preprečevanje pregrevanja, na primer žaginih listov. V številnih industrijskih procesih se uporablja kot topilo in medij za izmenjavo toplote. Voda za te namene mora biti ustrezno čista. Odvajanje neprečiščene industrijske vode v okolje je onesnaževanje, ki je lahko kemično, na primer izpust raztopin, in toplotno, na primer izpust vroče hladilne vode. Voda pred izpustom v okolje bi morala biti ustrezno očiščena in ohlajena. =====Kemična industrija===== Voda se v kemičnih reakcijah pogosto uporablja kot topilo ali reaktant in manj pogosto kot topljenec ali [[katalizator]]. V anorganskih reakcijah je voda običajno topilo, ki raztopi številne [[Ionska spojina|ionske]] in druge polarne spojine, kot so [[amonijak]] in spojine, podobne vodi. V organskih reakcijah se običajno ne uporablja kot topilo, ker slabo raztopi reaktante. Voda je [[Amfoternost|amfoterna]] (kisla in bazična) in [[Nukleofilnost|nukleofilna]]. Te lastnosti so včasih kljub temu zaželene. V zadnjem času je predmet raziskav superkritična voda, ker nasičena s kisikom učinkovito oksidira organska onesnaževala. V nekaterih procesih v kemični industriji se uporablja tudi vodna para, na primer v proizvodnji [[Akrilna kislina|akrilne kisline]] iz [[akrolein]]a, [[propen]]a in [[propan]]a.<ref>{{navedi revijo|title=The reaction network in propane oxidation over phase-pure MoVTeNb M1 oxide catalysts|journal=Journal of Catalysis|date=2014|volume=311|pages=369–385|url=http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1896844:6/component/escidoc:1896843/JCAT-13-716_revised_06Dec2013.pdf|doi=10.1016/j.jcat.2013.12.008|last1=Naumann d'Alnoncourt|first1=Raoul|last2=Csepei|first2=Lénárd-István|last3=Hävecker|first3=Michael|last4=Girgsdies|first4=Frank|last5=Schuster|first5=Manfred E|last6=Schlögl|first6=Robert|last7=Trunschke|first7=Annette|hdl=11858/00-001M-0000-0014-F434-5|access-date=14. januarja 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160215104605/http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1896844:6/component/escidoc:1896843/JCAT-13-716_revised_06Dec2013.pdf|archive-date=15. februarja 2016|url-status=dead|hdl-access=free}}</ref><ref>{{navedi revijo|title=Surface chemistry of phase-pure M1 MoVTeNb oxide during operation in selective oxidation of propane to acrylic acid|journal=Journal of Catalysis|date=2012|volume=285|pages=48–60|url=http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1108560:8/component/escidoc:1402724/1108560.pdf|doi=10.1016/j.jcat.2011.09.012|last1=Hävecker|first1=Michael|last2=Wrabetz|first2=Sabine|last3=Kröhnert|first3=Jutta|last4=Csepei|first4=Lenard-Istvan|last5=Naumann d'Alnoncourt|first5=Raoul|last6=Kolen'Ko|first6=Yury V|last7=Girgsdies|first7=Frank|last8=Schlögl|first8=Robert|last9=Trunschke|first9=Annette|hdl=11858/00-001M-0000-0012-1BEB-F|access-date=14. januarja 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20161030003154/http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1108560:8/component/escidoc:1402724/1108560.pdf|archive-date=30. oktobra 2016|url-status=dead|hdl-access=free}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Kinetic studies of propane oxidation on Mo and V based mixed oxide catalysts|date=2011|url=http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1199619:5/component/escidoc:1199618/csepei_lenard.pdf|access-date=14. januarja 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220044522/http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1199619:5/component/escidoc:1199618/csepei_lenard.pdf|archive-date=20. decembra 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi revijo|title=Multifunctionality of Crystalline MoV(TeNb) M1 Oxide Catalysts in Selective Oxidation of Propane and Benzyl Alcohol|journal=ACS Catalysis|date=2013|volume=3|issue=6|pages=1103–1113|url=https://www.researchgate.net/publication/278196177|doi=10.1021/cs400010q|last1=Amakawa|first1=Kazuhiko|last2=Kolen'Ko|first2=Yury V|last3=Villa|first3=Alberto|last4=Schuster|first4=Manfred E/|last5=Csepei|first5=Lénárd-István|last6=Weinberg|first6=Gisela|last7=Wrabetz|first7=Sabine|last8=Naumann d'Alnoncourt|first8=Raoul|last9=Girgsdies|first9=Frank|last10=Prati|first10=Laura|last11=Schlögl|first11=Robert|last12=Trunschke|first12=Annette|access-date=14. januarja 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181022030814/https://www.researchgate.net/publication/278196177|archive-date=22. oktobra 2018|url-status=live}}</ref> Možen učinek vode v teh reakcijah vključuje fizikalno in kemično interakcijo vode s katalizatorjem in kemično reakcijo vode z reakcijskimi vmesnimi produkti. ====Priprava hrane==== [[Slika:Cuisson des pates.jpg|thumb|Kuhanje testenin]] Kuhanje v vodi in vodni pari sta priljubljena načina priprave hrane.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xZHUAAAAMAAJ&pg=PA54|title=A Course in Household Arts: Part I|last=Duff|first=Sister Loretto Basil|date=1916|publisher=Whitcomb & Barrows}}</ref> Voda se uporablja tudi za pomivanje posode in igra pomembno vlogo na področju znanosti o hrani. Vodotopne snovi, kot so soli in sladkorji, vplivajo na fizikalne lastnosti vode. Raztopine imajo višje vrelišče in nižje tališče od vode. Predvsem na vrelišče vpliva tudi [[zračni tlak]], ki je odvisen v glavnem od [[Nadmorska višina|nadmorske višine]]. Voda pri nižjem zračnem tlaku vre pri nižji temperaturi. En mol [[Saharoza|saharoze]] (342,3 g) na kilogram vode zviša vrelišče za 0,51&nbsp;°C, en mol [[sol]]i (58,44 g) pa za 1,02&nbsp;°C. Podobno se obnaša tudi ledišče, samo da z naraščanjem koncentracije topljenca pada.<ref name=ref109>{{navedi knjigo |title=Essentials of Food Science |url=https://books.google.com/books?id=iCCsvwZrguUC |year=2007 |last1=Vaclavik |first1=Vickie A. |last2=Christian |first2=Elizabeth W. |publisher=Springer |isbn=978-0-387-69939-4}}</ref> V vodi raztopljene snovi vplivajo tudi na aktivnost vode, ta pa na številne kemične reakcije in rast mikrobov.<ref name="ref110">DeMan, John M. (1999). ''Principles of Food Chemistry''. Springer. ISBN 978-0-8342-1234-3.</ref> Aktivnost vode se lahko opiše kot razmerje med parnim tlakom vode v raztopini in parnim tlakom čiste vode.<ref name=ref109/> Aktivnost vode se v raztopinah zniža. Podatek je pomemben, ker se razvoj večine bakterij pri nizkih ravneh aktivnosti vode ustavi.<ref name=ref110/> Rast mikrobov ne vpliva samo na varnost hrane, temveč tudi na njeno trajnost in rok uporabnosti. [[Slika:Sterilewater.jpg|thumb|upright|Sterilna voda za injekcije]] Kritičen dejavnik pri predelavi hrane je tudi [[trdota vode]]. Trdoto je mogoče zmanjšati s kemično obdelavo vode in [[Ionski izmenjevalec|ionsko izmenjavo]], kar lahko dramatično vpliva na kakovost proizvoda in igra pomembno vlogo pri sanitarnih pogojih. Trdota vode se izraža z ekvivalentno vsebnostjo [[Kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]]. Voda se šteje za mehko, če vsebuje manj kot 100&nbsp;mg/l kalcijevega karbonata ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]])<ref name="DEFRA">{{navedi splet |url=http://dwi.defra.gov.uk/consumers/advice-leaflets/hardness_map.pdf |title=Map showing the rate of hardness in mg/l as Calcium carbonate in England and Wales |publisher=DEFRA/ Drinking Water Inspectorate |date=2009 |access-date=18. maja 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150529054911/http://dwi.defra.gov.uk/consumers/advice-leaflets/hardness_map.pdf |archive-date=29. maja 2015 |url-status=live }}</ref> ali manj kot 60&nbsp;mg/l ([[Združene države Amerike|ZDA]]).<ref>{{navedi splet |url=https://water.usgs.gov/edu/hardness.html |publisher=US Geological Service |title=Water hardness |date=8. april 2014 |access-date=18. maj 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518204909/https://water.usgs.gov/edu/hardness.html |archive-date=18. maj 2015 |url-status=live}}</ref> Poročilo, ki ga je leta 2010 objavila organizacija Water Footprint, pravi, da je za prirejo enega kilograma govejega mesa potrebno 15 tisoč litrov vode. Poročilo hkrati dodaja, da gre za globalno povprečje in da količino vode določajo posredni dejavniki pri proizvodnji govejega mesa.<ref>{{navedi splet |title=The green, blue and grey water footprint of farm animals and animal products, Value of Water Research Report Series No. 48 – Volume 1: Main report |url=http://www.waterfootprint.org/Reports/Report-48-WaterFootprint-AnimalProducts-Vol1.pdf |publisher=UNESCO – IHE Institute for Water Education |access-date=30. januarja 2014 |author=Mekonnen, M.M. |author2=Hoekstra, A.Y. |date=december 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140527104135/http://www.waterfootprint.org/Reports/Report-48-WaterFootprint-AnimalProducts-Vol1.pdf |archive-date=27. maja 2014 |url-status=live}}</ref> ====Raba v zdravstvu==== V zdravstvu se voda uporablja za pripravo različnih raztopin, emulzij in suspenzij.<ref>{{navedi splet |url=http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/93142/1/EML_18_eng.pdf?ua=1 |title=WHO Model List of EssentialMedicines |date=oktober 2013 |website=World Health Organization |access-date=22. aprila 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140423005004/http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/93142/1/EML_18_eng.pdf?ua=1 |archive-date=23. aprila 2014 |url-status=live }}</ref> ==Voda v naravi== ===Vesolje=== [[Slika:Band 5 ALMA receiver.jpg|thumb|Sprejemnik Band 5 Atacama Large Millimeter Array (ALMA) je instrument, zasnovan izključno za zaznavanje vode v vesolju<ref>{{navedi splet |title=ALMA Greatly Improves Capacity to Search for Water in Universe |url=http://www.eso.org/public/announcements/ann15059/ |access-date=20. julija 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150723070436/http://www.eso.org/public/announcements/ann15059/ |archive-date=23. julija 2015 |url-status=live }}</ref>]] Velik del vode v vesolju nastaja kot stranski produkt nastajanja zvezd, ki ga spremlja močan veter plina in prahu. Ko veter naleti na okoliški plin, ga udarni valovi stisnejo in s tem segrejejo in ustvarijo pogoje za nastanek vode.<ref>Melnick, Gary, Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics, Neufeld, David, Johns Hopkins University citiran v: {{navedi splet |url=http://www.news.harvard.edu/gazette/1998/04.23/DiscoverofWater.html |title=Discover of Water Vapor Near Orion Nebula Suggests Possible Origin of H20 in Solar System (sic) |date=23. april 1998 |website=The Harvard University Gazette |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20000116054013/http://www.news.harvard.edu/gazette/1998/04.23/DiscoverofWater.html |archive-date=16. januarja 2000 }} {{navedi novice |url=http://www.jhu.edu/news_info/news/home98/apr98/clouds.html |title=Space Cloud Holds Enough Water to Fill Earth's Oceans 1 Million Times |date=9. aprila 1998 |publisher=Headlines@Hopkins, JHU |access-date=21. aprila 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071109171410/http://www.jhu.edu/news_info/news/home98/apr98/clouds.html |archive-date=9. novembra 2007 |url-status=live }} {{navedi splet |url=http://news.harvard.edu/gazette/1999/02.25/telescope.html |title=Water, Water Everywhere: Radio telescope finds water is common in universe |date=25. februar 1999 |website=The Harvard University Gazette |access-date=19. septembra 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110519141432/http://news.harvard.edu/gazette/1999/02.25/telescope.html |archive-date=19. maja 2011 |url-status=live }} ([https://web.archive.org/web/20160715053715/http://news.harvard.edu/gazette/1998/04.23/DiscoverofWater.html archive link])</ref> Poročilo iz leta 2011 opisuje odkritje ogromnega oblaka vodne pare okoli [[kvazar]]ja, oddaljenega 12 milijard [[Svetlobno leto|svetlobnih let]]. Oblak vsebuje "140 trillijon krat več vode kot vsi oceani na Zemlji". Raziskovalci domnevajo, da voda v vesolju obstaja skoraj od začetka njegovega nastanka.<ref name="Clavin">{{navedi splet |last1=Clavin |first1=Whitney |last2=Buis |first2=Alan |title=Astronomers Find Largest, Most Distant Reservoir of Water |url=http://www.nasa.gov/topics/universe/features/universe20110722.html |date=22. julij 2011 |publisher=[[NASA]] |access-date=25. julija 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724063244/http://www.nasa.gov/topics/universe/features/universe20110722.html |archive-date=24. julija 2011 |url-status=live }}</ref><ref name="water vapor cloud">{{navedi splet |title=Astronomers Find Largest, Oldest Mass of Water in Universe |url=http://www.space.com/12400-universe-biggest-oldest-cloud-water.html |date=22. julij 2011 |work=Space.com |access-date=23. julija 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111029230319/http://www.space.com/12400-universe-biggest-oldest-cloud-water.html |archive-date=29. oktobra 2011 |url-status=live }}</ref> Vodo so zaznali tudi v medzvezdnih oblakih v naši galaksiji [[Rimska cesta]].<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=m1gfe459yygC&pg=PA90 |title=Faint Echoes, Distant Stars: The Science and Politics of Finding Life Beyond Earth |last=Bova |first=Ben |date=13. oktobra 2009 |publisher=Zondervan |isbn=9780061854484}}</ref> Obilje vode je verjetno tudi v drugih galaksijah, ker sta njeni komponenti vodik in kisik med najpogostejšima elementoma v vesolju. Modeli nastanka in razvoja Osončja in drugih zvezdnih sistemov kažejo, da ima podobno sestavo verjetno tudi večina drugih planetarnih sistemov ====Vodna para==== Voda kot vodna para je prisotna v * atmosfera [[Sonce|Sonca]]: zaznavni sledovi<ref name=Solanki1994>{{navedi revijo |last1=Solanki |first1=S.K. |last2=Livingston |first2=W. |last3=Ayres |first3=T. |year=1994 |title=New Light on the Heart of Darkness of the Solar Chromosphere |journal=Science |pmid=17748350 |volume=263 |issue=5143 |pages=64–66 |bibcode=1994Sci...263...64S |doi=10.1126/science.263.5143.64 |s2cid=27696504 |url=http://pdfs.semanticscholar.org/f20e/89b9c386ff2dea7d990f8ff6a09d550e5e43.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20190307030222/http://pdfs.semanticscholar.org/f20e/89b9c386ff2dea7d990f8ff6a09d550e5e43.pdf |url-status=dead |archive-date=2019-03-07 }}</ref> * atmosfera [[Merkur]]ja: 3,4% in velike količine vode v Merkurjevi eksosferi<ref name="planetary society">{{navedi splet |url=http://www.planetary.org/news/2008/0703_MESSENGER_Scientists_Astonished_to.html |title=MESSENGER Scientists 'Astonished' to Find Water in Mercury's Thin Atmosphere |access-date=5. julija 2008 |publisher=Planetary Society |date=3. julija 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100406034624/http://www.planetary.org/news/2008/0703_MESSENGER_Scientists_Astonished_to.html |url-status=dead |archive-date=6. aprila 2010}}</ref> * atmosfera [[Venera|Venere]]: 0,002%<ref name=Bertaux2007>{{navedi revijo |last=Bertaux |first=Jean-Loup |title=A warm layer in Venus' cryosphere and high-altitude measurements of HF, HCl, H2O and HDO |journal=Nature |year=2007 |volume=450 |pages=646–649 |doi=10.1038/nature05974 |bibcode=2007Natur.450..646B |pmid=18046397 |issue=7170 |last2=Vandaele |first2=Ann-Carine |last3=Korablev |first3=Oleg |last4=Villard |first4=E. |last5=Fedorova |first5=A. |last6=Fussen |first6=D. |last7=Quémerais |first7=E. |last8=Belyaev |first8=D. |last9=Mahieux |first9=A. |s2cid=4421875 |display-authors=8}}</ref> * atmosfera [[Zemlja|Zemlje]]: ≈0,40% (celotna atmosfera), na površini 1–4%; sledovi vode so tudi na [[Luna|Luni]]<ref name="Sridharan2010">{{navedi revijo |last1=Sridharan |first1=R. |first2=S.M. |last2=Ahmed |first3=Tirtha Pratim |last3=Dasa |first4=P. |last4=Sreelathaa |first5=P. |last5=Pradeepkumara |first6=Neha |last6=Naika |first7=Gogulapati |last7=Supriya |year=2010 |page=947 |issue=6 |volume=58 |title='Direct' evidence for water (H2O) in the sunlit lunar ambience from CHACE on MIP of Chandrayaan I |journal=Planetary and Space Science |doi=10.1016/j.pss.2010.02.013 |bibcode=2010P&SS...58..947S}}</ref> * atmosfera [[Mars]]a: 0,03%<ref name="Rapp2012">{{navedi knjigo |last=Rapp |first=Donald |title=Use of Extraterrestrial Resources for Human Space Missions to Moon or Mars |url=https://books.google.com/books?id=2xzxhnBRHCMC&pg=PA78 |date=28. novembra 2012 |publisher=Springer |isbn=978-3-642-32762-9 |page=78 |access-date=9. februarja 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160715154349/https://books.google.com/books?id=2xzxhnBRHCMC&pg=PA78 |archive-date=15. julija 2016 |url-status=live }}</ref> * atmosfera [[Cerera (pritlikavi planet)|Cerere]]<ref name="Kuppers2014">{{navedi revijo |last1=Küppers |first1=M. |last2=O'Rourke |first2=L. |last3=Bockelée-Morvan |first3=D. |last4=Zakharov |first4=V. |last5=Lee |first5=S. |last6=Von Allmen |first6=P. |last7=Carry |first7=B. |last8=Teyssier |first8=D. |last9=Marston |first9=A. |last10=Müller |first10=T. |last11=Crovisier |first11=J. |last12=Barucci |first12=M.A. |last13=Moreno |first13=R. |title=Localized sources of water vapour on the dwarf planet (1) Ceres |journal=Nature |volume=505 |issue=7484 |date=23. januarja 2014 |pages=525–527 |doi=10.1038/nature12918 |pmid=24451541 |bibcode=2014Natur.505..525K|s2cid=4448395 }}</ref> * atmosfera [[Saturn]]a: samo led; [[Enkelad (luna)|Enkelad]] 91%,<ref>{{navedi revijo |doi=10.1007/s11214-005-1951-5 |last1=Atreya |first1=Sushil K. |last2=Wong |first2=Ah-San |year=2005 |title=Coupled Clouds and Chemistry of the Giant Planets&nbsp; A Case for Multiprobes |journal=Space Science Reviews |volume=116 |issue=1–2 |pages=121–136 |url=http://www-personal.umich.edu/~atreya/Chapters/2005_JovianCloud_Multiprobes.pdf |bibcode=2005SSRv..116..121A |access-date=1. aprila 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722074717/http://www-personal.umich.edu/~atreya/Chapters/2005_JovianCloud_Multiprobes.pdf |archive-date=22. julija 2011 |url-status=live |hdl=2027.42/43766 |s2cid=31037195 |hdl-access=free }}</ref> [[Evropa (luna)|Evropa]]<ref name="NASA-20131212-EU">{{navedi splet |last1=Cook |first1=Jia-Rui C. |last2=Gutro |first2=Rob |last3=Brown |first3=Dwayne |last4=Harrington |first4=J.D. |last5=Fohn |first5=Joe |title=Hubble Sees Evidence of Water Vapor at Jupiter Moon |url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2013-363 |date=12. decembra 2013 |website=[[NASA]] |access-date=12. decembra 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131215053143/http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2013-363 |archive-date=15. decembra 2013 |url-status=live}}</ref> in [[Diona (luna)|Diona]] (eksosfera) * atmosfera [[Uran (planet)|Urana]]: sledovi pod 50 bar * atmosfera [[Neptun]]a: v globljih plasteh<ref name=hubbard>{{navedi revijo |last=Hubbard |first=W.B. |title=Neptune's Deep Chemistry |journal=Science |year=1997 |volume=275 |issue=5304 |pages=1279–1280 |doi=10.1126/science.275.5304.1279 |pmid=9064785|s2cid=36248590 }}</ref> * atmosfere [[Zunajosončni planet|zunajsončnih planetov]]: vključno s HD 189733 b<ref>[http://www.time.com/time/health/article/0,8599,1642811,00.html Water Found on Distant Planet] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070716081124/http://www.time.com/time/health/article/0,8599,1642811,00.html |date=16. julija 2007}} 12. julija 2007 by Laura Blue, ''Time''</ref> in HD 209458 b,<ref name="Space.com water">[http://www.space.com/scienceastronomy/070410_water_exoplanet.html Water Found in Extrasolar Planet's Atmosphere] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101230065702/http://www.space.com/scienceastronomy/070410_water_exoplanet.html |date=30. december 2010}} – Space.com</ref> Tau Boötis b,<ref>{{navedi revijo |arxiv = 1402.0846|last1 = Lockwood|first1 = Alexandra C|title = Near-IR Direct Detection of Water Vapor in Tau Boo B|journal = The Astrophysical Journal|volume = 783|issue = 2|pages = L29|last2 = Johnson|first2 = John A|last3 = Bender|first3 = Chad F|last4 = Carr|first4 = John S|last5 = Barman|first5 = Travis|last6 = Richert|first6 = Alexander J.W.|last7 = Blake|first7 = Geoffrey A|year = 2014|doi = 10.1088/2041-8205/783/2/L29|bibcode = 2014ApJ...783L..29L|s2cid = 8463125}}</ref> HAT-P-11b,<ref name="NASA-20140924">{{navedi splet|last1=Clavin |first1=Whitney |last2=Chou |first2=Felicia |last3=Weaver |first3=Donna |last4=Villard |first45=Ray |last5=Johnson |first5=Michele |title=NASA Telescopes Find Clear Skies and Water Vapor on Exoplanet |url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2014-322&1 |date=24. septembra 2014 |website=[[NASA]] |access-date=24. septembra 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114220647/http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2014-322&1 |archive-date=14. januarja 2017 |url-status=live}}</ref><ref name="Hanslmeier2010">{{navedi knjigo |first=Arnold |last=Hanslmeier |title=Water in the Universe |url=https://books.google.com/books?id=Mj5tSld5tjMC&pg=PA159 |date=29. september 2010 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-90-481-9984-6 |pages=159– |access-date=9. februarja 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160715031920/https://books.google.com/books?id=Mj5tSld5tjMC&pg=PA159 |archive-date=15. julija 2016 |url-status=live }}</ref> XO-1b, WASP-12b, WASP-17b in WASP-19b<ref name="NASA-20131203">{{navedi splet |title=Hubble Traces Subtle Signals of Water on Hazy Worlds |url=http://www.nasa.gov/content/goddard/hubble-traces-subtle-signals-of-water-on-hazy-worlds/ |date=3. decembra 2013 |publisher=[[NASA]] |access-date=4. decembra 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131206012837/http://www.nasa.gov/content/goddard/hubble-traces-subtle-signals-of-water-on-hazy-worlds/ |archive-date=6. decembra 2013 |url-status=live }}</ref> * atmosfere zvezd: voda ni omejena na hladne zvezde, ampak je bila odkrita celo na gigantskih vročih zvezdah, kot so [[Betelgeza]], Mi Cefeja, [[Antares]] in [[Arktur]]<ref>[http://www.time.com/time/health/article/0,8599,1642811,00.html Water Found on Distant Planet] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070716081124/http://www.time.com/time/health/article/0,8599,1642811,00.html |date=16. julija 2007 }} 12. julija 2007 By Laura Blue, ''Time''</ref><ref name="Lund Observatory">Andersson, Jonas (junij 2012). [http://lup.lub.lu.se/luur/download?func=downloadFile&recordOId=2969749&fileOId=2969772 Water in stellar atmospheres "Is a novel picture required to explain the atmospheric behavior of water in red giant stars?"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150213133956/http://lup.lub.lu.se/luur/download?func=downloadFile&recordOId=2969749&fileOId=2969772 |date=13. februarja 2015 }} Lund Observatory, Lund University, Sweden</ref> * cirkumstelarni diski: v več kot polovici diskov zvezd T Tauri, kot je AA Tauri,<ref name="ref134">Arnold Hanslmeier (29. september 2010). Water in the Universe. Springer Science & Business Media. str. 159–.ISBN 978-90-481-9984-6. Arhivirano iz zvirnika 15. julija 2016. Pridovljeno 9- februarja 2016.</ref> TW Hidre,<ref>{{navedi splet |url=http://www.nasa.gov/mission_pages/herschel/news/herschel20111020.html |title=Herschel Finds Oceans of Water in Disk of Nearby Star |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150219053556/http://www.nasa.gov/mission_pages/herschel/news/herschel20111020.html |archivedate=19. februar 2015 |publisher=NASA |date=20. oktober 2011 |accessdate=28. september 2015}}</ref> IRC +10216,<ref>{{navedi splet |last=Lloyd |first=Robin |title=Water Vapor, Possible Comets, Found Orbiting Star |date=11. julij 2001 |url=http://www.space.com/searchforlife/swas_water_010711.html |work=Space.com |accessdate=15. december 2006 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090523025818/http://www.space.com/searchforlife/swas_water_010711.html |archivedate=23. maj 2009}}</ref> in APM 08279+5255<ref name="Clavin"/><ref name="water vapor cloud"/> VY Velikega psa in S Perzeja<ref name="Hanslmeier2010"/> ====Tekoča voda==== Tekoča voda na Zemlji pokriva 71 % njene površine.<ref name=ref3/> V tekoči obliki je v majhnih količinah občasno prisotna tudi na Marsu.<ref>{{navedi splet |title=NASA Confirms Evidence That Liquid Water Flows on Today's Mars |url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-confirms-evidence-that-liquid-water-flows-on-today-s-mars |website=NASA |access-date=22. junija 2020 |date=28. septembra 2015}}</ref> Znanstveniki so prepričani, da je prisotna tudi na [[Saturn]]ovi luni [[Enkelad (luna)|Enkelad]] kot 10&nbsp;km globok ocean 30–40&nbsp;km pod površino Enkeladovega južnega pola<ref name="NASA-20140403">{{navedi splet |last1=Platt |first1=Jane |last2=Bell |first2=Brian |title=NASA Space Assets Detect Ocean inside Saturn Moon |url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2014-103 |date=3. april 2014 |website=[[NASA]] |access-date=3. aprila 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140403235224/http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2014-103 |archive-date=3. aprila 2014 |url-status=live}}</ref><ref name="SCI-20140404">{{navedi revijo |last1=Iess |first1=L. |last2=Stevenson |first2=D. J. |last3=Parisi |first3=M. |last4=Hemingway |first4=D. |last5=Jacobson |first5=R.A. |last6=Lunine |first6=Jonathan I. |last7=Nimmo |first7=F. |last8=Armstrong |first8=J. W. |last9=Asmar |first9=S. W. |last10=Ducci |first10=M. |last11=Tortora |first11=P. |title=The Gravity Field and Interior Structure of Enceladus |date=4. april 2014 |journal=Science |volume=344 |number=6179 |pages=78–80 |doi=10.1126/science.1250551 |bibcode=2014Sci...344...78I |pmid=24700854|s2cid=28990283 |url=https://authors.library.caltech.edu/45462/7/Iess-SM.pdf |access-date=14. julija 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171202120709/https://authors.library.caltech.edu/45462/7/Iess-SM.pdf |archive-date=2. decembra 2017 |url-status=live }}</ref> in v sloju pod površino lune [[Titan (luna)|Titan]], kjer je morda pomešana z [[amonijak]]om.<ref>{{navedi revijo |url=http://www.lpi.usra.edu/meetings/lpsc2013/pdf/2454.pdf |bibcode=2013LPI....44.2454D |author1=Dunaeva, A.N. |author2=Kronrod, V.A. |author3=Kuskov, O.L. |title=Numerical Models of Titan's Interior with Subsurface Ocean |journal=44th Lunar and Planetary Science Conference (2013) |issue=1719 |page=2454 |year=2013 |access-date=23. marca 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140323033113/http://www.lpi.usra.edu/meetings/lpsc2013/pdf/2454.pdf |archive-date=23. marca 2014 |url-status=live}}</ref> Površina Jupitrove lune [[Evropa (luna)|Evropa]] kaže, da je pod njo ocean tekoče vode.<ref>{{navedi splet |url=http://people.msoe.edu/~tritt/sf/europa.life.html |title=Possibility of Life on Europa |last=Tritt |first=Charles S. |access-date=10. avgusta 2007 |publisher=Milwaukee School of Engineering |date=2002 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070609150109/http://people.msoe.edu/~tritt/sf/europa.life.html |archive-date=9. junija 2007}}</ref> Tekoča voda bi lahko bila tudi na Jupitrovi luni [[Ganimed (luna)|Ganimed]] v slojih pod visokim tlakom med ledom in kamnino.<ref>{{navedi novice |last=Dunham |first=Will |date=3. maj 2014 |url=http://in.reuters.com/article/us-space-ganymede-idINKBN0DJ00H20140503 |title=Jupiter's moon Ganymede may have 'club sandwich' layers of ocean |publisher=Reuters |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140503100145/http://in.reuters.com/article/2014/05/03/us-space-ganymede-idINKBN0DJ00H20140503 |archivedate=3. maja 2014 |accessdate=28. september 2015}}</ref> ====Vodni led==== [[Slika:South Polar Cap of Mars during Martian South summer 2000.jpg|thumb|Ledena kapa južnega Marsovega pola med Marsovim južnim poletjem leta 2000]] Voda kot led je prisotna na: * Mars: pod regolitom in na polih<ref name="Bibring2004">{{navedi knjigo |last=Carr |first=M.H. |date=1996 |title=Water on Mars |url=https://archive.org/details/wateronmars0000carr |publisher=Oxford University Press |location=New York |page=[https://archive.org/details/wateronmars0000carr/page/197 197]}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Bibring |first1=J.-P. |last2=Langevin |first2=Yves |date=2004 |title=Perennial Water Ice Identified in the South Polar Cap of Mars |journal=Nature |volume=428 |issue=6983 |pages=627–630 |doi=10.1038/nature02461|pmid=15024393 |last3=Poulet |first3=François |last4=Gendrin |first4=Aline |last5=Gondet |first5=Brigitte |last6=Berthé |first6=Michel |last7=Soufflot |first7=Alain |last8=Drossart |first8=Pierre |last9=Combes |first9=Michel |last10=Bellucci |first10=Giancarlo |last11=Moroz |first11=Vassili |last12=Mangold |first12=Nicolas |last13=Schmitt |first13=Bernard |last14=Omega Team |first14=the|last15=Erard |first15=S. |last16=Forni |first16=O. |last17=Manaud |first17=N. |last18=Poulleau |first18=G. |last19=Encrenaz |first19=T. |last20=Fouchet |first20=T. |last21=Melchiorri |first21=R. |last22=Altieri |first22=F. |last23=Formisano |first23=V. |last24=Bonello |first24=G. |last25=Fonti |first25=S. |last26=Capaccioni |first26=F. |last27=Cerroni |first27=P. |last28=Coradini |first28=A. |last29=Kottsov |first29=V. |last30=Ignatiev |first30=N. |bibcode=2004Natur.428..627B |s2cid=4373206 |display-authors=5 }}</ref> * sistem Zemlja-Luna: ledene plošče na Zemlji in luninih kraterjih in vulkanskih kamninah.<ref>[http://www.spiegel.de/wissenschaft/weltall/0,1518,564911,00.html Versteckt in Glasperlen: Auf dem Mond gibt es Wasser – Wissenschaft –] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080710220126/http://www.spiegel.de/wissenschaft/weltall/0,1518,564911,00.html |date=10. julija 2008 }} Der Spiegel – Nachrichten</ref> [[NASA]] je poročala, da je njen instrument Moon Mineralogy Mapper na krovu vesoljskega plovila Chandrayaan-1 Indijske organizacije za vesoljske raziskave septembra 2009 na Luni odkril molekule vode.<ref>[https://science.nasa.gov/headlines/y2009/24sep_moonwater.htm Water Molecules Found on the Moon] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090927092541/https://science.nasa.gov/headlines/y2009/24sep_moonwater.htm |date=27. septembra 2009 }}, NASA, 24. septembra</ref> * Cerera<ref name="McCord2005-jgrp">{{navedi revijo |title=Ceres: Evolution and current state |journal=Journal of Geophysical Research: Planets |date=21. maj 2005 |last1=McCord |first1=T.B. |last2=Sotin |first2=C. |volume=110 |issue=E5 |page=E05009 |doi=10.1029/2004JE002244 |bibcode=2005JGRE..110.5009M |doi-access=free }}</ref><ref name="Thomas2005">{{navedi revijo |first1=P.C. |last1=Thomas |author2=Parker, J.Wm. |author3=McFadden, L.A. |title=Differentiation of the asteroid Ceres as revealed by its shape |year=2005 |journal=Nature |volume=437 |pages=224–226 |doi=10.1038/nature03938 |bibcode=2005Natur.437..224T |pmid=16148926 |issue=7056 |s2cid=17758979 |display-authors=etal}}</ref><ref name="Carey2006">{{navedi novice|url=http://space.com/scienceastronomy/050907_ceres_planet.html |title=Largest Asteroid Might Contain More Fresh Water than Earth |first=Bjorn |last=Carey |publisher=SPACE.com |date=7. september 2005 |access-date=16. avgusta 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101218180330/http://www.space.com/scienceastronomy/050907_ceres_planet.html |archive-date=18. decembra 2010 |url-status=live }}</ref> * Jupitrove lune: površina Evrope, Ganimed<ref name="NYT-20150315">{{navedi novice |last=Chang |first=Kenneth |title=Suddenly, It Seems, Water Is Everywhere in Solar System |url=https://www.nytimes.com/2015/03/13/science/space/suddenly-it-seems-water-is-everywhere-in-solar-system.html |date=12. marca 2015 |work=[[New York Times]] |access-date=12. marca 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180812232556/https://www.nytimes.com/2015/03/13/science/space/suddenly-it-seems-water-is-everywhere-in-solar-system.html |archive-date=12. avgusta 2018 |url-status=live }}</ref> in Kalisto<ref name=Kuskov2005>{{navedi revijo| last=Kuskov|first=O.L.|author2=Kronrod, V.A.|title=Internal structure of Europa and Callisto| year=2005|volume=177| issue=2|pages=550–369|doi=10.1016/j.icarus.2005.04.014| bibcode=2005Icar..177..550K| journal = Icarus}}</ref><ref name="Showman1999">{{navedi revijo|last1= Showman|first1=A. P.|last2= Malhotra|first2= R.|title=The Galilean Satellites|journal= Science|volume= 286|issue= 5437|date= 1. oktober 1999|pages =77–84|doi= 10.1126/science.286.5437.77|pmid=10506564|s2cid=9492520|url= http://pdfs.semanticscholar.org/3e6e/f125bbbafd779a0af6813ba0f5a18edea652.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20200412142819/http://pdfs.semanticscholar.org/3e6e/f125bbbafd779a0af6813ba0f5a18edea652.pdf|url-status= dead|archive-date= 12. aprila 2020}}</ref> * Saturn: v obročih planeta<ref name="Sparrow">{{navedi knjigo |last=Sparrow |first=Giles |title=The Solar System |publisher=Thunder Bay Press |year=2006 |isbn=978-1-59223-579-7}}</ref> in na površini in plašču Titana<ref name="Tobie">{{navedi revijo |last1=Tobie |first1=G. |last2=Grasset |first2=Olivier |last3=Lunine |first3=Jonathan I. |last4=Mocquet |first4=Antoine |last5=Sotin |first5=Christophe |date=2005 |bibcode=2005Icar..175..496T |title=Titan's internal structure inferred from a coupled thermal-orbital model |journal=Icarus |volume=175 |issue=2 |pages=496–502 |doi=10.1016/j.icarus.2004.12.007 }}</ref> in Enkelada<ref name="Verbiscer et al. 2007">{{navedi revijo| doi = 10.1126/science.1134681| last1 = Verbiscer| first1 = A.| last2 = French| first2 = R.| last3 = Showalter| first3 = M.| last4 = Helfenstein| first4 = P.| title = Enceladus: Cosmic Graffiti Artist Caught in the Act| journal = Science| volume = 315| issue = 5813| page = 815| date = 9. februar 2007| pmid = 17289992| bibcode = 2007Sci...315..815V| s2cid = 21932253| ref = {{sfnRef|Verbiscer French et al.|2007}}| df = dmy-all}} (supporting online material, table S1)</ref> * sistem Pluton-Haron<ref name="Sparrow"/> * kometi<ref>{{navedi revijo |bibcode=1998A&A...330..375G |title=Making a comet nucleus |last1=Greenberg |first1=J. Mayo |volume=330 |date=1998 |page=375 |journal=Astronomy and Astrophysics}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://starryskies.com/solar_system/Comet/dirty_snowballs.html |title=Dirty Snowballs in Space |publisher=Starryskies |access-date=15. avgusta 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130129035627/http://starryskies.com/solar_system/Comet/dirty_snowballs.html |archive-date=29. januarja 2013}}</ref> in druga telesa, povezana s Kuiperjevim pasom in Oortovim oblakom<ref>{{navedi revijo |author=E.L. Gibb |author2=M.J. Mumma |author3=N. Dello Russo |author4=M.A. DiSanti |author5=K. Magee-Sauer |date=2003 |title=Methane in Oort Cloud comets |journal=[[Icarus (journal)|Icarus]] |volume=165 |issue=2 |pages=391–406 |bibcode=2003Icar..165..391G |doi=10.1016/S0019-1035(03)00201-X }}</ref> Led je zelo verjetno tudi na * Merkurjevih polih<ref>{{navedi splet |url=http://www.nasa.gov/mission_pages/messenger/media/PressConf20121129.html |title=MESSENGER Finds New Evidence for Water Ice at Mercury's Poles |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121130062257/http://www.nasa.gov/mission_pages/messenger/media/PressConf20121129.html |archivedate=30. november 2012 |publisher=NASA |date=29. november 2012}}</ref> in * [[Tetija (luna)|Tetiji]]<ref>{{navedi revijo| doi = 10.1016/j.icarus.2007.03.012| last1 = Thomas| first1 = P.C.| last2 = Burns| first2 = J.A.| last3 = Helfenstein| first3 = P.| last4 = Squyres| first4 = S.| last5 = Veverka| first5 = J.| last6 = Porco| first6 = C.| last7 = Turtle| first7 = E.P.| last8 = McEwen| first8 = A.| last9 = Denk| first9 = T.| first10 = B.| last10 = Giesef| first11 = T.| last11 = Roatschf| first12 = T.V.| last12 = Johnsong| first13 = R.A.| last13 = Jacobsong| date = oktober 2007| title = Shapes of the saturnian icy satellites and their significance| journal = Icarus| volume = 190| issue = 2| pages = 573–584| bibcode = 2007Icar..190..573T| url = http://www.geoinf.fu-berlin.de/publications/denk/2007/ThomasEtAl_SaturnMoonsShapes_Icarus_2007.pdf| access-date = 15. december 2011| ref = {{sfnRef|Thomas Burns et al.|2007}}| archive-url = https://web.archive.org/web/20110927220431/http://www.geoinf.fu-berlin.de/publications/denk/2007/ThomasEtAl_SaturnMoonsShapes_Icarus_2007.pdf| archive-date = 27. september 2011| url-status=live| df = dmy-all}}</ref> ====Eksotične oblike==== Voda in druge hlapne snovi verjetno sestavljajo večino notranjosti [[Uran (planet)|Urana]] in [[Neptun]]a. Voda v globokih plasteh je lahko v obliki ionske vode, v kateri so molekule razgrajene v juho vodikovih in kisikovih ionov, in še globlje v obliki superionske vode, v kateri kisik kristalizira, vodikovi ioni pa se prosto gibljejo znotraj kisikove [[Kristalna struktura|kristalne rešetke]].<ref name="newscientist.com">[https://www.newscientist.com/article/mg20727764.500-weird-water-lurking-inside-giant-planets.html Weird water lurking inside giant planets] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150415160045/http://www.newscientist.com/article/mg20727764.500-weird-water-lurking-inside-giant-planets.html |date=15. april 2015 }}, ''New Scientist'', 1. september 2010, Magazine issue 2776.</ref> ===Voda in naseljivost planetov=== Obstoj tekoče vode in v manjši meri njenih plinastih in trdnih oblik na Zemlji je ključnega pomena za obstoj življenja na Zemlji. Zemlja se nahaja v tako imenovanem bivalnem območju Osončja: če bi bila nekoliko bliže ali dlje od Sonca (približno 5 % ali približno 8 milijonov kilometrov), bi bilo veliko manj verjetno, da bi obstajala v vseh treh [[Agregatno stanje|agragatnih stanjh]] hkrati.<ref>{{navedi knjigo |author=Dooge, J.C.I. |chapter=Integrated Management of Water Resources |editor1=Ehlers, E. |editor2=Krafft, T |title=Understanding the Earth System: compartments, processes, and interactions |url=https://archive.org/details/understandingear00ehle |publisher=Springer |year=2001 |page=[https://archive.org/details/understandingear00ehle/page/n124 116]}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Habitable Zone |url=http://www.daviddarling.info/encyclopedia/H/habzone.html |website=The Encyclopedia of Astrobiology, Astronomy and Spaceflight |access-date=26. aprila 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070523143747/http://www.daviddarling.info/encyclopedia/H/habzone.html |archive-date=23. maja 2007 |url-status=live }}</ref> Vodna para in [[ogljikov dioksid]] v ozračju zagotavljata temperaturni pufer (učinek tople grede), ki pomaga vzdrževati razmeroma stabilno temperaturo njene površine. Če bi bila Zemlja manjša, bi tanjša atmosfera dopuščala temperaturne ekstreme, ki bi onemogočali kopičenje vode, razen v polarnih ledenih pokrovih, tako kot na Marsu. Temperatura površine Zemlje je bila relativno konstantna skozi njeno geološko zgodovino, kljub različnim ravnem dohodnega sončnega sevanja, kar kaže, da temperaturo Zemlje uravnava dinamičen proces kombinacije [[Toplogredni plin|toplogrednih plinov]] in površinskega in atmosferskega [[Albedo|albeda]]. Ta domneva je znana kot [[Hipoteza o Gaji|Gajina hipoteza]].<ref>{{navedi novice |magazine=New Scientist |url=https://www.newscientist.com/article/dn11864-strange-alien-world-made-of-hot-ice-and-steam.html |title=Strange alien world made of "hot ice" |date=6. maja 2007 |first=David |last=Shiga |access-date=28. marca 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080706143705/http://space.newscientist.com/article/dn11864-strange-alien-world-made-of-hot-ice-and-steam.html |archive-date=6. julija 2008}}</ref> Stanje vode na nekem planetu je odvisno od tlaka, ki ga ustvarja njegova [[gravitacija]]. Če je planet dovolj masiven, je voda zaradi visokega tlaka lahko trdna tudi pri visokih temperaturah. To so opazili tudi na eksoplanetih Gliese 436 b in GJ 1214 b.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cfa.harvard.edu/news/2009/pr200924.html |title=Astronomers Find Super-Earth Using Amateur, Off-the-Shelf Technology |last=Aguilar |first=David A. |date=16. decembra 2009 |publisher=Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics |access-date=28. marca 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120407045343/http://www.cfa.harvard.edu/news/2009/pr200924.html |archive-date=7. aprila 2012 |url-status=live }}</ref> ==Zakonodaja in politika== Voda je strateška dobrina in zato pomemben element v številnih političnih konfliktih skozi človeško zgodovino, zaradi česar je že dolgo tudi predmet [[pravo|pravnega]] urejanja. [[Mednarodno pravo]] se je sprva ukvarjalo s plovbo, v sodobnosti pa je prišel v ospredje tudi problem pitne vode kot [[človekove pravice]] in Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (1979) je bil prvi zavezujoč mednarodni dokument, ki je pitno vodo izrecno omenjal. Kot temeljno človekovo potrebo je pravico do varne pitne vode sicer možno izpeljati tudi iz starejših dokumentov o človekovih pravicah od [[Splošna deklaracija človekovih pravic|Splošne deklaracije človekovih pravic]] dalje.<ref>{{navedi knjigo | last=Bregač | first=Miha | last2=Gril | first2=Maša | last3=Košir | first3=Tina | last4=Zupančič | first4=Simona | last5=Pucelj Vidović | first5=Tanja | last6=Kovič Dine | first6=Maša | last7=Vrbica | first7=Senka | title=Odgovornost države zagotavljati pravico do čiste pitne vode |publisher=Pravna klinika za varstvo okolja |year=2015 | publication-place=Ljubljana | isbn=978-961-6447-52-2 | oclc=922864579 |url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Odgovornost-dr%C5%BEave-zagotavljati-pravico-do-%C4%8Diste-pitne-vode.pdf}}</ref> [[Slovenija]] je med redkimi državami, ki imajo pravico do pitne vode zapisano v [[ustava|ustavo]] ali enakovreden pravni akt, pri čemer pa vsaj v Sloveniji izvajanje tega akta ob sprejetju leta 2016 ni bilo natančneje opredeljeno.<ref>{{navedi novice |url=https://old.delo.si/novice/politika/pravica-do-pitne-vode-od-zdaj-v-ustavi.html |title=Pravica do pitne vode je v ustavi |date=2016-11-16 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2022-04-19}}</ref> Dostop do varne pitne vode se je v zadnjih desetletjih izboljšal v skoraj vseh delih sveta, vendar približno milijarda ljudi še vedno nima dostopa do varne vode. Več kot 2,5 milijarde ljudi nima dostopa do ustreznih sanitarij.<ref name=ref169>{{navedi splet |url=http://mdgs.un.org/unsd/mdg/Resources/Static/Products/Progress2008/MDG_Report_2008_En.pdf#page=44 |title=MDG Report 2008 |access-date=25. julij 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100827045721/http://mdgs.un.org/unsd/mdg/Resources/Static/Products/Progress2008/MDG_Report_2008_En.pdf#page=44 |archive-date=27. avgust 2010 |publisher=Organizacija združenih narodov |url-status=live}}</ref> Nekateri opazovalci ocenjujejo, da se bo do leta 2025 več kot polovica svetovnega prebivalstva soočala z ranljivostjo zaradi vode.<ref>{{navedi revijo |author=Kulshreshtha, S.N |year=1998 |title=A Global Outlook for Water Resources to the Year 2025 |journal=Water Resources Management |volume=12 |issue=3 |pages=167–184 |doi=10.1023/A:1007957229865|s2cid=152322295 }}</ref> Poročilo, objavljeno novembra 2009, kaže, da bo do leta 2030 v nekaterih regijah sveta v razvoju povpraševanje po vodi za 50 % preseglo ponudbo.<ref name=ref169/> Od leta 1990 do 2010 je dostop do pitne vode dobilo 1,6 milijarde ljudi.<ref>''The Millennium Development Goals Report''. Arhivirano 27. avgusta 2010 na Wayback Machine.</ref> Delež prebivalcev v državah v razvoju, ki imajo dostop do pitne vode, se je od 30 % leta 1970<ref name=lomborg>{{navedi knjigo |last=Lomborg |first=Björn |year=2001 |title=The Skeptical Environmentalist |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-01068-9 |url=http://www.lomborg.com/dyn/files/basic_items/69-file/skeptenvironChap1.pdf |page=22 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130725173040/http://www.lomborg.com/dyn/files/basic_items/69-file/skeptenvironChap1.pdf |archive-date=25. julija 2013}}</ref> povečal na 71 % leta 1990, 79 % leta 2000 in 84 % leta 2004. Poročilo Združenih narodov iz leta 2006 navaja, da je »vode dovolj za vse, vendar dostop do nje ovirata slabo upravljanje in korupcija«.<ref>{{navedi dokument |publisher=[[UNESCO]] |year=2006 |url=http://unesdoc.unesco.org/images/0014/001444/144409E.pdf |title=Water, a shared responsibility. The United Nations World Water Development Report 2 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090106144926/http://unesdoc.unesco.org/images/0014/001444/144409E.pdf |archivedate=6. januar 2009}}</ref> ==Voda v kulturi== ===Religija=== [[Slika:Inda Abba Hadera holy water.jpg|thumb|Ljudje prihajajo k izviru Inda Abba Hadera (Inda Sillasie, [[Etiopija]]), da bi se umili v sveti vodi]] Voda v večini verstev velja za čistilo. Med religije, ki vključujejo obredno umivanje, spadajo [[krščanstvo]],<ref>{{navedi knjigo|title=The Hand Book: Surviving in a Germ-Filled World|url=https://archive.org/details/handbooksurvivin0000wahr|first=Miryam |last=Z. Wahrman|year= 2016| isbn=9781611689556| page =[https://archive.org/details/handbooksurvivin0000wahr/page/46 46]-48 |publisher=University Press of New England}}</ref> [[hinduizem]], [[islam]], [[judovstvo]], [[rastafarijanstvo]], [[šintoizem]], [[taoizem]] in vika. Potapljanje, polivanje ali škropljenje osebe z vodo je osrednji [[zakrament]] krščanstva, ki se imenuje [[krst]]. Vse to je tudi del prakse drugih religij, vključno z islamom (''gusul''), judovstvom (''mikve'') in sikizmom (''amrit sanskar''). Obredno kopanje v čisti vodi se v številnih verstvih opravlja tudi za mrtve. Mednje spadajo islam in judovstvo. V islamu je pet obveznih dnevnih molitev v večini primerov mogoče opraviti samo po umivanju določenih delov telesa s čisto vodo (''vudu''), razen če voda ni na voljo (''tadžammum''). V šintoizmu se voda uporablja v skoraj vseh obredih za čiščenje osebe ali prostora, na primer v obredu misogi. V krščanstvu je sveta voda voda, ki jo je posvetil duhovnik za krst, blagoslovitev osebe, prostora ali predmeta in odvračanje zla.<ref>''Chambers's encyclopædia'', Lippincott & Co (1870). str. 394.</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Altman |first=Nathaniel |year=2002 |title=Sacred water: the spiritual source of life |url=https://archive.org/details/sacredwaterspiri0000altm |pages=[https://archive.org/details/sacredwaterspiri0000altm/page/130 130]–133 |isbn=1-58768-013-0}}</ref> V [[Zaratustrstvo|zaratustrstvu]] se voda šteje za vir življenja.<ref>{{navedi splet |title=ĀB i. The concept of water in ancient Iran – Encyclopaedia Iranica |url=http://www.iranicaonline.org/articles/ab-i-the-concept-of-water-in-ancient-iranian-culture |website=www.iranicaonline.org |publisher=Encyclopedia Iranica |access-date=19. septembra 2018 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20180516223930/http://www.iranicaonline.org/articles/ab-i-the-concept-of-water-in-ancient-iranian-culture |archive-date=16. maja 2018 |url-status=live }}</ref> ===Filozofija=== [[Slika:Icosahedron-spinoza.jpg|alt=Icosahedron as a part of Spinoza monument in Amsterdam.|thumb|[[Ikozaeder]] kot del spomenika Baruha Spinoze v [[Amsterdam]]u]] Starogrški filozof [[Empedoklej]] je videl vodo kot enega od štirih klasičnih elementov. Drugi trije so bili ogenj, zemlja in zrak. Imel jo je za ''ilem'' ali osnovno snov vesolja. [[Tales]], ki ga je [[Aristotel]] opisal kot astronoma in inženirja, je teoretiziral, da je zemlja, ki je gostejša od vode, nastala iz vode. Tales, monist, je nadalje verjel, da so vse stvari narejene iz vode. [[Platon]] je verjel, da ima voda obliko [[Ikozaeder|ikozaedra]], s čimer je razložil, zakaj zlahka teče v primerjavi z zemljo, ki ji je pripisal bliko [[Kocka|kocke]].<ref>{{navedi knjigo |author=Lindberg, D. |year=2008 |title=The beginnings of western science: The European scientific tradition in a philosophical, religious, and institutional context, prehistory to A.D. 1450 |url=https://archive.org/details/beginningsofwest0000lind_d9a5 |edition=2. |location=Chicago |publisher=University of Chicago Press}}</ref> Teorija o štirih telesnih sokovih je vodo povezovala s sluzjo kot njeno hladno in vlažno lastnost. Klasični element voda je bil tudi eden od petih elementov v tradicionalni kitajski filozofiji, skupaj z zemljo, ognjem, lesom in kovino. Nekateri tradicionalni in priljubljeni azijski filozofski sistemi jemljejo vodo za vzornika. Prevod Dao De Jinga Jamesa Leggea iz leta 1891 pravi: :''"Najvišja odličnost je (kot) voda. Njena odličnost se kaže v tem, da koristi vsem stvarem, in v tem, da zaseda, ne da bi si prizadevala, ravno nasprotno, nizko mesto, ki ga vsi ljudje ne marajo. Zato je (njena pot) blizu Taa (Taove poti). Nič na svetu ni bolj mehkega in šibkejšega od vode, in vendar za napad na stvari, ki so trdne in močne, ni ničesar, kar bi lahko imelo prednost pred njo – saj ni ničesar (tako učinkovitega), s čimer bi jo bilo mogoče zamenjati."''<ref>{{navedi splet |url= http://www.sacred-texts.com/tao/taote.htm |title=Internet Sacred Text Archive Home |publisher=Sacred-texts.com |access-date=25. julija 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100712103909/http://www.sacred-texts.com/tao/taote.htm |archive-date=12. julija 2010 |url-status=live}}</ref> Guanzi v poglavju "Šui di" (水地) podrobno razpravlja o simboliki vode in razglaša, da je "človek voda", in pripisuje naravne lastnosti ljudi različnih kitajskih regij lastnostim lokalnih vodnih virov.<ref>[http://ctext.org/guanzi/shui-di Guanzi: Shui Di – Chinese Text Project] {{Webarchive|url= https://archive.today/20141106133901/http://ctext.org/guanzi/shui-di|date=6. novembra 2014}}. Ctext.org. Pridobljeno 28. septembra 2015.</ref> ===Ljudska kultura=== Živa voda je v germanskih in slovanskih pravljicah sredstvo za oživljanje mrtvih. Med najbolj znane tovrstne pripovedi spadajo Grimmova "Voda življenja" in ruska delitev na živo in mrtvo vodo. Soroden koncept čarobnih voda predstavlja voda iz vodnjaka mladosti, ki naj bi preprečila staranje. ===Umetnost in aktivizem=== Slikarka in vodna aktivistka Fredericka Foster je v stolnici sv. Janeza Božanskega v New Yorku<ref>{{navedi novice |last1=Vartanian |first1=Hrag |title=Manhattan Cathedral Explores Water in Art |url=https://hyperallergic.com/36682/the-value-of-water-cathedral-of-st-john-the-divine/ |access-date=14. decembra 2020 |publisher=Hyperallergic |date=3. oktobra 2011}}</ref> organizirala razstavo z naslovom Dragocenost vode, ki je eno leto promovirala idejo o naši odvisnosti od vode.<ref>{{navedi splet|last1=Rev. Dr. A. Kowalski|first1=James|title=The Cathedral of St. John the Divine and The Value of Water|url=http://huffingtonpost.com/rev-dr-james-a-kowalski/the-value-of-water_1_b_994166.html|website=huffingtonpost.com|date=6. oktobra 2011|publisher=Huffington Post|access-date=14. decembra 2020 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://vimeo.com/38030959/|title=The Value of Water at St John the Divine|last1=Foster|first1=Fredericka|website=vimeo.com|publisher=Sara Karl|access-date=14. decembra 2020 }}</ref> Razstava je bila največja, ki je bila kdaj na ogled v stolnici.<ref>{{navedi novice|last1=Miller, Reverend Canon|first1=Tom|title=The Value of Water Exhibition|url=http://artsci.ucla.edu/events/value-water-exhibition|access-date=14. decembra 2020 |publisher=UCLA Art Science Center}}</ref> Na razstavi je sodelovalo več kot štirideset slikarjev, med njimi Jenny Holzer, Robert Longo, [[Mark Rothko]], William Kentridge, April Gornik, Kiki Smith, Pat Steir, William Kentridge, Alice Dalton Brown, Teresita Fernandez in Bill Viola.<ref>{{navedi novice |last1=Madel |first1=Robin |title=Through Art, the Value of Water Expressed |url=https://www.huffpost.com/entry/through-art-the-value-of-water-expressed_b_985997 |access-date=16. december 2020 |publisher=Huffington Post |date=6. december 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Cotter|first1=Mary|title=Manhattan Cathedral Examines "The Value of Water" in a New Star-Studded Art Exhibition|url=http://inhabitat.com/nyc/manhattan-cathedral-examines-the-value-of-water-in-a-new-star-studded-art-exhibition/|website=inhabitat.com|date=4. oktober 2011|publisher=inhabitat|access-date=14. december 2020 }}</ref> Fosterjeva je ustanovila skupino umetnikov z imenom Razmišljanje o vodi, ki uporabljajo vodo kot predmet ali medij. Med člani skupine so tudi Basia Irland, Aviva Rahmani, Betsy Damon, Diane Burko, Leila Daw, Stacy Levy, Charlotte Coté,<ref>{{navedi splet |title=Influential Figures Dr. Charlotte Cote |url=https://tseshaht.com/history-culture/influential-figures/dr-charlotte-cote-2/ |website=tseshaht.com |publisher=Tseshaht First Nation [c̓išaaʔatḥ] |access-date=19. avgust 2021}}</ref> Meridel Rubenstein, Stacy Levy, Anna Macleod in Aviva Rahmani. Ob 10. obletnici razglasitve [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], da je dostop do vode in sanitarij temeljna človekova pravica, je dobrodelna organizacija Water Aid naročila desetim vizualnim umetnikom, da prikažejo vpliv čiste vode na življenja ljudi.<ref>{{navedi novice |title=10 years of the human rights to water and sanitation |url=https://www.unwater.org/10-years-of-the-human-rights-to-water-and-sanitation/ |access-date=19. avgusta 2021 |agency=Un - Water Family News |publisher=Organizacija združenih narodov |date=27. februarja 2020}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Water is sacred': 10 visual artists reflect on the human right to water |url=https://www.theguardian.com/global-development/2020/aug/04/water-is-sacred-10-visual-artists-reflect-on-the-human-right-to-water |access-date=19. avgusta 2021 |work=[[The Guardian]] |date=4. avgusta 2020}}</ref> ===Potegavščine z divodikovim monoksidom=== Divodikov monoksid je tehnično pravilno, vendar redko uporabljeno kemično ime vode. Ime je bilo uporabljeno v številnih potegavščinah in šalah na račun znanstvene nepismenosti. Potegavščine so se začele leta 1983, ko se je v časopisu v Durandu v Michiganu pojavil prvoaprilski članek o tem monoksidu. Lažna zgodba je vključevala resne varnostne pomisleke glede te spojine.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dictionary.com/e/tech-science/dihydrogen-monoxide/ |title=dihydrogen monoxide |access-date=2022-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180502140130/http://www.dictionary.com/e/tech-science/dihydrogen-monoxide/ |archive-date=2018-05-02 |url-status=live |work=dictionary.com}}</ref> S kasnejšimi predelavami in različicami je dobila širšo prepoznavnost.<ref>{{navedi splet |url=https://kvarkadabra.net/2006/04/nevarni-dihidrogen-monoksid/ |title=Šund znanost: Nevarni dihidrogen monoksid |access-date=2022-04-19 |date=2006-04-02 |last=Kolar |first=Lana |work=[[Kvarkadabra]]}}</ref> == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Ball |first=Philip |title=Life's matrix : a biography of water |date=2001 |publisher=Farrar, Straus, and Giroux |isbn=9780520230088 |edition=1. }} * {{navedi knjigo |last=Franks |first=Felix |title=Water : a matrix of life |date=2007 |publisher=Royal Society of Chemistry |isbn=9781847552341 |edition=2. }} * {{navedi knjigo |editor-last=Lide |editor-first=D.R. |year=2003 |chapter=Dissociation constants of organic acids and bases |title=CRC Handbook of Chemistry and Physics |edition=84. |location=Boca Raton |publisher=CRC Press }} * {{navedi knjigo |last=Reece |first=Jane B. |year=2013 |title=Campbell Biology |edition=10. |publisher=Pearson |isbn=9780321775658 }} == Glej tudi == * [[težka voda]] * [[vodikov peroksid]] * [[Kroženje vode|Kroženje vode v naravi]] == Zunanje povezave == {{commons|Category:Water}} {{Wikislovar|voda|Voda}} V slovenščini: * [https://www.gov.si/podrocja/okolje-in-prostor/okolje/voda/ Stanje voda na arso.gov] * [https://www.nijz.si/sl/letna-porocila-o-pitni-vodi-v-sloveniji Letna poročila o pitni vodi v Sloveniji] V drugih jezikih: * Lower S. [http://www.chem1.com/acad/sci/aboutwater.html Voda in njena struktura]. {{ikona en}} * [http://stats.oecd.org/wbos/Index.aspx?DataSetCode=ENV_WAT OECD Water statistics] * [http://www.worldwater.org/ The World's Water Data Page] * [http://www.fao.org/nr/water/aquastat/main/index.stm FAO Comprehensive Water Database, AQUASTAT] * [http://worldwater.org/conflict.html The Water Conflict Chronology: Water Conflict Database] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130116181835/http://www.worldwater.org/conflict.html |date=2013-01-16 }} * [http://ga.water.usgs.gov/edu/ Water science school] (USGS) * [http://water.worldbank.org/ Portal o vodi] ([[Svetovna banka]]) * [http://www.awra.org/ America Water Resources Association] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180324205603/http://awra.org/ |date=24. marec 2018 }} * [https://www.waterontheweb.org Water on the web] * [http://www1.lsbu.ac.uk/water/ Water structure and science] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141228024506/http://www1.lsbu.ac.uk/water/ |date=28. december 2014 }} * [https://www.youtube.com/watch?v=mPpKhxtFf1Q Why water is one of the weirdest things in the universe] [[BBC]] Ideas, Video, 3:16 minut, 2019 * [https://www.nsf.gov/news/special_reports/water/ The chemistry of water] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200619074258/https://www.nsf.gov/news/special_reports/water/ |date=2020-06-19 }} (NSF special report) * [http://www.iapws.org/index.html The International Association for the Properties of Water and Steam] * [https://www.pbs.org/wgbh/molecule-that-made-us H2O:The Molecule That Made Us], dokumentarec PBS (2020) {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Voda| ]] [[Kategorija:Naravni viri]] [[Kategorija:Kisikove spojine]] [[Kategorija:Vodikove spojine]] [[Kategorija:Oblike vode]] 0s2w5vbp8vuxbdj6iwr3fcf7bm77nhw 0 6448 6688565 6688441 2026-06-12T14:53:14Z Marko3 1829 6688565 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name=Beograd |native_name={{lang|sr-Cyrl|Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Beograd}} |native_name_lang=sr|settlement_type=[[Glavno mesto]] |official_name=Beograd<br />{{lang|sr-Cyrl|Град Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Grad Beograd}}|anthem={{lang|sr-Cyrl|Химна Београду}}<br />{{lang|sr-Latn|Himna Beogradu}}<br /> |other_name= |image_skyline={{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/3/2/2 | total_width = 280 | align = center | caption_align = center | image1 = Panorama Belgrad.jpg | caption1 = Panorama Beograda s cerkvijo sv. Save v sredini zgoraj | image2 = Belgrad2006parlament.jpg | caption2 = Narodna skupščina | image3 = Novi Dvor (1).JPG | caption3 = [[Novi dvor|Novi Dvor]] | image4 = Avalski toranj u Beogradu 2022.jpg | caption4 = Stolp Avala | image5 = Belgrade Tower.jpg | caption5 = Beograjski stolp | image6 = Kula_Gardoš_(Kula_Sibinjanin_Janka).jpg | caption6 = Stolp Gardoš | image7 = Zindan kapija i most.jpg | caption7 = Beograjska trdnjava | image8 = Avala zimi.jpg | caption8 = Spomenik neznanemu junaku }} |image_flag=Flag of Belgrade.svg|flag_size=|image_seal=|image_shield=Small Coat of Arms Belgrade.svg|pushpin_map_caption=Položaj znotraj Srbije##Položaj znotraj Evrope |pushpin_relief=1 |pushpin_map=Serbia#Europe |subdivision_type=Država |subdivision_name={{flag|Srbija}} |subdivision_type1=Mesto |subdivision_type2=Število občin |subdivision_name1=Beograd |subdivision_name2=17| established_title=Ustanovitev |established_date=Pred letom 279 pr. n. št. ([[Singidunum]])<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=Ancient Period |publisher=City of Belgrade |date=5 October 2000 |access-date=16 November 2010 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> |governing_body=Mestna skupščina Beograda |government_type= |leader_party= |leader_title=Župan| leader_name={{Wikidata|P6}} |area_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |area_magnitude= |area_total_km2=389,12 |area_urban_km2=506,14 |area_metro_km2=3234,96 |area_metro_sq_mi= |area_rank= |elevation_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |elevation_m=117 |elevation_ft=384 |population_as_of=2022 |population_metro=1.682.720<ref name="Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025: Подаци по општинама и градовима |trans-title=Občije in regije republike Srbije 2025|work=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025 |trans-work=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025 |first=N/A |last=N/A|location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=25 December 2025 |access-date=28 January 2026}}</ref>{{rp|p=18}} |population_urban=1.298.661<ref name="census22-age-sex">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234003.pdf |title=СТАРОСТ И ПОЛ: Подаци по насељима |trans-title=STAROST IN SPOL: Podatki po naseljih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office fensi the Republic of Serbia] |date=May 2023 |isbn=978-86-6161-230-5 |access-date=21 July 2025 |archive-date=25 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230525103423/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234003.pdf |url-status=live }}</ref><!--I can't find the number 1298661 anywhere in this document. It's possible that it's the result of summing urban areas.--> | population_total = 1.197.714<ref name="census22-ethnicity">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=НАЦИОНАЛНА ПРИПАДНОСТ: Подаци по општинама и градовима |trans-title=ETNIČNOST: Podatki po občinah in mestih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=April 2023 |isbn=978-86-6161-228-2 |access-date=21 July 2025 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref>{{rp|p=38}} | population_density_km2 = 3.078 | population_density_urban_km2 = 2.565 | population_density_metro_km2 = 520 |population_demonym=Beograjčan/Beograjčanka <br/>Belgradian (ang.)<br>Beograđanin (Београђанин) (m. sp.) <br> Beograđanka (Београђанка) (ž. sp.) ([[srbščina|srb.]]) |demographics_type2=BDP {{Nobold|(nominalno, 2024)}} | demographics2_footnotes = <ref name="BelgradeGDP24">{{Cite|title=Регионални бруто домаћи производ, 2024.|publisher=Republički zavod za statistiku Srbije|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Html/G20251324.html|access-date=2026-02-28}}</ref> |demographics2_title1=Metro |demographics2_info1=41,821 milijard [[Ameriški dolar|USD]] |blank1_name_sec1=[[Human Development Index|HDI]] (2022) |blank1_info_sec1=0,877<ref>{{cite web |url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |title=Sub-national HDI – Subnational HDI – Global Data Lab |website=globaldatalab.org |access-date=7 June 2019 |archive-date=14 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190314102820/https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |url-status=live }}</ref><br />{{color|#090|zelo visok}} · [[List of Serbian regions by Human Development Index|1. od srbskih 25 regij]]|postal_code_type=Poštna številka|postal_code=11000 |area_code=+381(0)11 |area_code_type=Področna tel. št. |registration_plate=BG |iso_code=RS-00 |website={{URL|http://www.beograd.rs|beograd.rs}} |timezone1=Central European Time |blank_name_sec1=Mednarodno letališče |blank_info_sec1=Letališče Nikola Tesla ([[International Air Transport Association airport code|BEG]]) }} '''Beograd''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Belgrad, Beligrad, Belgrade}}<ref name=":02">{{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec|first=Antol |year=1578 |location=Ljubljana|cobiss=71869952|page=101 dlib (48-original)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8262672/belgrad|title=Belgrad - Slovar slovenskih eksonimov|website=termania.net|accessdate=2024-11-20}}</ref><ref>{{cite journal|date=23 May 1888|title=Iz Dunaja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04CVYR78|journal=Kmetijske in rokodelske novice|volume=46|issue=21|pages=171-172}}</ref>) je [[Glavno mesto|glavno]] in [[Seznam mest v Srbiji|največje mesto]] [[Srbija|Srbije]], ki leži ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] ter na stičišču [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Balkan|Balkanskega polotoka]].<ref name="city of belgrade-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |title=Why invest in Belgrade? |publisher=City of Belgrade |access-date=11 October 2010 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080008/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |url-status=live }}</ref> Po popisu iz leta 2022 je Beograd imel 1.197.114 prebivalcev, njegovo mestno območje ima 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (ki približno ustreza njegovemu metropolitanskemu območju) znaša 1.681.405 oseb.<ref>{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025. Data by settlements |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Je eno največjih mest jugovzhodne Evrope in tretje največje mesto ob reki Donavi. Beograd je v evropskem in svetovnem merilu eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest. [[Vinčanska kultura]], ena najpomembnejših prazgodovinskih kultur [[Evropa|Evrope]], se je razvila prav na območju Beograda v 6. tisočletju pred našim štetjem. V antiki so regijo naseljevali [[Tračani|Trako]] - [[Dačani]], po letu 279 pred našim štetjem pa so mesto naselili [[Kelti]], ki so ga poimenovali ''[[Singidunum|Singidūn]]''.<ref name="city of belgrade-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |title=Discover Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090518005044/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |archive-date=18 May 2009 |url-status=live}}</ref> Rimljani so ga osvojili pod vladavino [[Gaj Avgust Oktavijan|cesarja Avgusta]] in sredi 2. stoletja je mesto prejelo rimske [[mestne pravice]].<ref name="rich-1992"/> [[Slovani]] so ga naselili po letu 520, nato pa je večkrat prehajal med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim]], [[Karolinško cesarstvo|Frankovskim]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]] ter [[Ogrska|Ogrsko kraljevino]], dokler ni leta 1284 postal sedež [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]] [[Štefan Dragutin|Stefana Dragutina.]] Beograd je bil v času vladavine [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] prestolnica [[Srbska despotija|Srbskega despotata]], nato pa ga je njegov naslednik [[Đurađ Branković]] leta 1427 vrnil ogrskemu kralju. Opoldanski zvonovi v podporo ogrski vojski proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] med obleganjem leta 1456 so do danes ostali razširjena cerkvena tradicija. Leta 1521 so Beograd osvojili Osmani in postal je sedež Smederevskega sandžaka.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=BelgradeNet Travel Guide |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> Pogosto je prehajal iz osmanske v [[Habsburška monarhija|habsburško]] oblast, kar je med osmansko-habsburškimi vojnami imelo za posledico uničenje večine mesta. Po srbski revoluciji je bil Beograd leta 1841 ponovno imenovan za glavno mesto Srbije. Severni Beograd je do leta 1918 ostal najjužnejše [[Avstro-Ogrska|habsburško]] središče, nato pa je bil priključen mestu, ko so nekdanja avstro-ogrska ozemlja po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] postala del nove [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Beograd je bil glavno mesto [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od njenega nastanka do njenega razpada.{{Notetag|Jugoslavija je to ime dobila ob ustavnih spremembah leta 1929. Država je razpadla leta 1992, nakar je državna tvorba Zvezna republika Jugoslavija obstajala pod tem imenom do preimenovanja v Srbijo in Črno goro leta 2003 ter razpadom leta 2006.}} Mesto ima pomembno strateško lego, zanj so se bojevali v 115 vojnah. Tako je bilo v svoji zgodovini najmanj 44-krat uničeno, petkrat bombardirano in večkrat oblegano.<ref name="nurden-2009">{{Navedi novice|last=Nurden|first=Robert|url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|title=Belgrade has risen from the ashes to become the Balkans' party city|work=Independent|location=London|date=22 March 2009|accessdate=5 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326054925/http://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|archivedate=26 March 2009}}</ref> Beograd ima kot glavno mesto Srbije poseben [[Upravna delitev Srbije|upravni status]] znotraj Srbije.<ref name="city of belgrade">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |title=Assembly of the City of Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Je sedež centralne vlade, upravnih organov in vladnih ministrstev, pa tudi dom skoraj vseh največjih srbskih podjetij, medijev in znanstvenih ustanov. Beograd je razvrščen kot beta-globalno mesto.<ref>{{cite web |title=The World According to GAWC 2012 |url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |publisher=GAWC |access-date=10 January 2015 |archive-date=20 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140320212149/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |url-status=live }}</ref> V mestu se nahajajo Univerzitetni klinični center Srbije, bolnišnični kompleks z eno največjih zmogljivosti na svetu; [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]], ena največjih pravoslavnih cerkvenih stavb; in beograjska Arena, ena največjih pokritih aren v Evropi. Beograd je gostil pomembne mednarodne dogodke, kot so Donavska konferenca leta 1948, prvi [[Gibanje neuvrščenih|vrh gibanja neuvrščenih]] (1961), prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] (1977–1978), [[Pesem Evrovizije|tekmovanje za pesem Evrovizije]] ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]]), pa tudi športne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih FINA (1973), [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo UEFA]] ([[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|1976]]), [[Univerzijada|poletna univerzijada]] (2009) in trikrat [[Evropsko prvenstvo v košarki|EuroBasket]] (1961, 1975, [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|2005]]). 21. junija 2023 je bil Beograd potrjen kot gostitelj specializirane razstave BIE - Expo 2027.<ref>{{cite web|url=https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|title=About|access-date=28 July 2021|archive-date=29 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629230112/https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[Slika:Vinca_clay_figure_02.jpg|levo|sličica|240x240_pik|Figurica [[Vinčanska kultura|vinčanske kulture]], 4000–4500 pr.n.š.]] Orodja iz obdelanega kamna, ki so jih našli v Zemunu, kažejo, da so območje okoli Beograda v [[Paleolitik|paleolitiku]] in [[Mezolitik|mezolitiku]] naseljevali nomadski nabiralci. Nekatera od teh orodij so musterijske izdelave – pripadajo [[Neandertalec|neandertalcem]] in ne sodobnim ljudem. V bližini območja so odkrili tudi aurignaciensko in gravettiensko orodje, kar kaže na poselitev pred 50.000 in 20.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Saric |first1=J. |doi=10.2298/STA0858009S |title=Paleolithic and mesolithic finds from profile of the Zemun loess |journal=Starinar |issue=58 |pages=9–27 |year=2008 |doi-access=free}}</ref> Prvi prebivalci v regiji, ki so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom, so povezani z [[Neolitik|neolitsko]] [[Starčevska kultura|starčevsko kulturo]], ki je cvetela med 6200 in 5200 pr. n. št.<ref>{{Cite book |title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects |url=https://archive.org/details/fragmentationina0000chap |last=Chapman |first=John |year=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0-415-15803-9 |page=[https://archive.org/details/fragmentationina0000chap/page/236 236]}}</ref> V Beogradu in okolici je več starčevskih najdišč, vključno z istoimenskim najdiščem [[Starčevo, Pančevo|Starčevo]]. Starčevsko kulturo je nasledila [[vinčanska kultura]] (5500–4500 pr. n. št.), razvitejša in na kmetijstvu temelječa kultura, ki je zrasla iz prejšnjih starčevskih naselij in je prav tako poimenovana po najdišču v beograjski regiji (Vinča-Belo Brdo). Vinčanska kultura je znana po svojih zelo velikih naseljih, enih najzgodnejših naselij s stalno naselitvijo in nekaterih največjih v prazgodovinski Evropi.<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> Z vinčansko kulturo so povezane tudi antropomorfne figurice, kot je [[Gospa iz Vinče|Vinčanska Gospa]], najstarejša znana [[Bakrena doba|talilnica bakra]] v Evropi<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> in proto-pisava, znana kot [[Vinčanski simboli|staroevropska pisava]], katere pojav sega okoli leta 5300 pr. n. š in ki se je razvila pred [[Sumerija|sumersko]] in [[Minojska doba|minojsko]].<ref>{{cite book |last=Haarmann |first=Harald |title=Geschichte der Schrift |publisher=C.H. Beck |year=2002 |isbn=978-3-406-47998-4 |page=20 |language=de}}</ref> V samem mestu, na Cetinjski ulici, so leta 1890 odkrili lobanjo paleolitskega človeka, datirano v obdobje pred 5000 pr. n. št.<ref>{{cite book |title=Српска породична енциклопедија, књига 3, Ба-Би |trans-title=Srbska družinska enciklopedija, Vol. 3, Ba-Bi |date=2006 |page=116 |editor-first=Radivoje |editor-last=Mikić |publisher=Narodna Knjiga, Politika |isbn=86-331-2732-6}}</ref> === Antika === [[Slika:Guardian_of_the_city.jpg|levo|sličica|[[Beograjska trdnjava]], zgrajena v dolgem razdobju od 2. do 18. stoletja, se nahaja na sotočju rek Save in [[Donava|Donave.]]]] Zgodnje znanje o območju Beograda je izpričano v različnih starodavnih mitih in legendah. Greben s pogledom na sotočje [[Sava|Save]] in Donave je bil na primer opredeljen kot eden od krajev v zgodbi o [[Jazon|Jazonu]] in [[Argonavti|Argonavtih]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |title=Belgrade A Cultural History |access-date=16 January 2016 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780199704521 |date=29 October 2008 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416091412/https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Jason and the Argonauts sail again |access-date=16 January 2016 |newspaper=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]}}{{cbignore}}</ref> Tudi v antiki so območje naseljevala [[Prazgodovina jugovzhodne Evrope|paleobalkanska plemena]], vključno s [[Tračani]] in [[Donava|Dačani]], ki so vladali večjemu delu beograjske okolice.<ref>{{cite web |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |title=Belgrade Fortress history |access-date=18 January 2011 |publisher=Public Enterprise "Belgrade Fortress" |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110905092854/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |archive-date=5 September 2011}}</ref> Ožje območje Beograda so nekoč naseljevali pripadniki traško-dačanskega plemena Singi;<ref name="city of belgrade-3"></ref> po keltski invaziji leta 279 pr. n. št. so [[Skordiski|Skordisci]] mesto iztrgali iz njihovih rok in ga poimenovali [[Dačani|Singidūn]] (''d|ūn'', trdnjava).<ref name="city of belgrade-3"/> V letih 34–33 pr. n ''.'' št. je rimska vojska dosegla Beograd. V 1. stoletju našega štetja je postal [[Rimsko cesarstvo|romaniziran]] ''[[Singidunum]]'', do sredine 2. stoletja pa so rimske oblasti mesto razglasile za ''[[municipij]]'', ki se je do konca stoletja razvil v polnopravno ''[[Rimska kolonija|kolonijo]]'' (najvišji mestni razred).<ref name="rich-1992">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |title=The City in Late Antiquity |last=Rich |first=John |page=113 |publisher=CRC Press |year=1992 |isbn=978-0-203-13016-2 |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416093705/https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |url-status=live }}</ref> Medtem ko se je prvi krščanski [[Seznam rimskih cesarjev|cesar Rima]] – [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]], znan tudi kot [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] <ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |title=Constantine I – Britannica Online Encyclopedia |encyclopedia=Britannica.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20080618100901/https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |archive-date=18 June 2008 |url-status=live |access-date=7 July 2009}}</ref> – rodil na ozemlju [[Niš|Naissusa]] južno od mesta, se je prvak rimskega krščanstva, Flavij Iovijan (Jovijan/Jovan), rodil v Singidunumu.<ref>{{cite web |url=http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |archive-url=https://archive.today/20070813044518/http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |url-status=dead |archive-date=13 August 2007 |title=Philologic Results- |publisher=The ARTFL Project |access-date=7 July 2009}}</ref> Jupijan je ponovno vzpostavil krščanstvo kot uradno religijo [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] in s tem končal kratkotrajno oživitev tradicionalnih rimskih religij pod svojim predhodnikom [[Julijan (rimski cesar)|Julijanom Odpadnikom]]. Leta 395&nbsp;n. št. je območje prešlo pod oblast Vzhodnega rimskega oziroma [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=History (Ancient Period) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> Čez Savo, nasproti Singidunuma, je stalo keltsko mesto Taurunum (Zemun); obe sta bili v rimskem in bizantinskem obdobju povezani z mostom.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=City of Belgrade – Ancient Period |publisher=Beograd.rs |date=5 October 2000 |access-date=7 July 2009 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> === Srednji vek === [[Slika:Bellgrad-Weissenburg_1400.jpg|levo|sličica|Beograd 1400, pred osmansko okupacijo.]] [[Slika:Byzantine_Empire_Themes_1025-en.svg|levo|sličica|Zemljevid Bizantinskega cesarstva ob smrti Bazilija II. leta 1025. Beograd je bil od leta 1018 po njeni osvojitvi, del Bolgarije.]] Leta 442 je območje opustošil [[Atila|Hun Atila]].<ref>{{cite book |first1=Gerard |last1=Friell |first2=Stephen |last2=Williams |title=The Rome that Did Not Fall: The Survival of the East in the Fifth Century |url=https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |year=1999 |publisher=Psychology Press |isbn=978-0-415-15403-1 |page=67 |access-date=19 October 2015 |archive-date=10 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160610173616/https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |url-status=live }}</ref> Leta 471 ga je med pohodom v obmoćke sedanje Italije zavzel [[Teoderik Veliki|Teodorik Veliki]], kralj Ostrogotov.<ref>{{cite book |author=Roy E. H. Mellor |title=Eastern Europe: a geography of the Comecon countries |url=https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |year=1975 |publisher=Macmillan |page=43 |isbn=9780333173114 |access-date=19 October 2015 |archive-date=8 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160508041945/https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> Ko so Ostrogoti odšli, je mesto napadlo drugo germansko pleme, [[Gepidi]]. Leta 539 so ga ponovno zavzeli Bizantinci. Leta 577 se je v [[Trakija|Trakijo]] in [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] zgrnilo približno 100.000 Slovanov, ki so plenili mesta in se nato trajno naselili v regiji.<ref>{{cite book |last=Bury |first=J. B. |author-link=J. B. Bury |url=https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |title=History of the Later Roman Empire from Arcadius to Irene Vol. II |publisher=Cosimo Classics |location=New York |year=2009 |orig-year=1889 |page=117 |isbn=978-1-60520-405-5 |access-date=1 October 2020 |archive-date=4 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190404203221/https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |url-status=live }}</ref> [[Avari]] so pod [[Bajan I.|Bajanom I.]] do leta 582 osvojili celotno regijo in njeno novo slovansko prebivalstvo.<ref>''Warriors of the Steppe: a military history of Central Asia, 500 B.C. to 1700'', [https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 p. 76] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160503013333/https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 |date=3 May 2016 }}</ref> Po bizantinski ponovni osvojitvi območja bizantinska kronika ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'' omenja Bele Srbe, ki so se na poti domov ustavili v Beogradu in od ''[[Strateg|stratega]]'' zahtevali ozemlja; prejeli so province na zahodu, proti Jadranu, ki so jim vladali kot podložniki [[Heraklij|Heraklija]] (610–641).<ref>Bohlau, 1964, ''Slavistische Forschungen, Volume 6'', p. 103. University of California.</ref> Leta 829 je [[Omurtag|kan Omurtag]] lahko Singidunum in njegovo okolico dodal Prvemu bolgarskemu cesarstvu.<ref>''A Concise History of Bulgaria'', R. J. Crampton, Edition 2, revised, Cambridge University Press, 2005, {{ISBN|1139448234}}, p. 10.</ref><ref>Земя на световен кръстопът, Борис Стоев Чолпанов, Изд. на Българската академия на науките, 1993, стр. 39.</ref> Prvi zapis imena ''Belograd'' se je pojavil 16. aprila 878 v papeškem pismu<ref>{{cite web |url=http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |title=LIBI, t. II (1960) (2_151.jpg) |publisher=promacedonia.org |access-date=16 July 2015 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924124620/http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |url-status=live }}</ref> [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarskemu vladarju]] [[Boris I. Bolgarski|Borisu I.]] To ime se pojavlja v več različicah: ''Alba Bulgarica'' v latinščini, ''Griechisch Weissenburg'' v visoki nemščini, ''Nándorfehérvár'' v madžarščini in ''Castelbianco'' v beneščini, med drugimi imeni, vse različice 'bela trdnjava' ali '[[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarska]] bela trdnjava'. Nato je bilo mesto približno štiri stoletja bojišče med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], srednjeveškim [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=16 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707223012/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |archive-date=7 July 2011 |url-status=dead}}</ref> [[Bazilij II.]] (976–1025) je v Beogradu namestil garnizijo.<ref>''Byzantium in the year 1000'',[https://books.google.com/books?id=CSZQ-VPFKoMC&pg=PA121 p. 121]</ref> Mesto je gostilo vojske [[Prva križarska vojna|prve]] in [[Druga križarska vojna|druge križarske vojne]],<ref name="beligradcom-1934">{{cite web |url=http://www.beligrad.com/history.htm |title=How to Conquer Belgrade – History |publisher=Beligrad.com |date=16 December 1934 |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090616085512/http://www.beligrad.com/history.htm |archive-date=16 June 2009 |url-status=dead}}</ref> toda že med [[Tretja križarska vojna|tretjim križarskim pohodom]] je [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]] s svojimi 190.000 [[Tretja križarska vojna|križarji]] med prehodom skozi mesto videl Beograd v ruševinah.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090628031001/http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |archive-date=28 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Kralj [[Štefan Dragutin]] (vladal 1276–1282) je leta 1284 od svojega tasta [[Štefan V. Ogrski|Štefana V. Ogrskega]] prejel Beograd, ki je postal glavno mesto [[Sremsko kraljestvo|Srema]], vazalne države Ogrske kraljevine. Dragutin (madžarsko: ''Dragutin István'') velja za prvega [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]], ki je vladal Beogradu.<ref name="beogradrs-4">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |title=History (Medieval Serbian Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924073223/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |url-status=live }}</ref> Po bitkah na [[Bitka na Marici|Marici (1371)]] in [[Bitka na Kosovskem polju|na Kosovskem polju (1389)]] je Moravska Srbija, južno od Beograda, začela prehajati v sklop [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |title=Battle of Maritsa |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614084904/https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |archive-date=14 June 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |title=Battle of Kosovo |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626175037/https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |archive-date=26 June 2007 |url-status=live}}</ref> Severna območja današnje Srbije so ostala del [[Srbska despotija|Srbske despotovine]] z Beogradom kot glavnim mestom. Mesto je cvetelo pod [[Stefan Lazarević|Stefanom Lazarevićem]], sinom srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]]. Lazarević je zgradil grad s citadelo in stolpi, od katerih sta ostala le Despotov stolp in zahodno obzidje. Prav tako je utrdil starodavno mestno obzidje, kar je despotovini omogočilo, da se je skoraj 70 let upirala osmanski osvojitvi. V tem času je bil Beograd zatočišče za številne prebivalce Balkana, ki so bežali pred osmansko oblastjo; domneva se, da je v tem obdobju imel med 40.000 in 50.000 prebivalcev. <ref name="beogradrs-4" /> [[Slika:Panorama_i_ratna_scena_zauzimanja_Beograda_1521._god.jpg|desno|sličica|230x230_pik|Osvojitev Beograda, 1521ː sultan [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]] je oblegal [[Beograjska trdnjava|beograjsko trdnjavo]]]] Leta 1427 je Stefanov naslednik [[Đurađ Branković]] vrnil Beograd [[Ogrska|ogrskemu kralju]] in [[Smederevska trdnjava|Smederevo]] postavil za svojo novo prestolnico. Čeprav so Osmani zavzeli večino [[Srbska despotija|Srbske despotade]], je bil Beograd, v madžarščini znan kot Nándorfehérvár, neuspešno oblegan leta 1440<ref name="beligradcom-1934"/> in 1456.<ref>{{cite book |last=Ćorović |first=Vladimir |author-link=Vladimir Ćorović |title=Istorija srpskog naroda |url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |year=1997 |publisher=[[Project Rastko]] |location=Banja Luka / Belgrade |language=sr |chapter=V. Despot Đurađ Branković |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/4_5_l.html |access-date=17 July 2007 |isbn=86-7119-101-X |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319070121/http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |archive-date=19 March 2013}}</ref> Ker je mesto predstavljalo oviro za osmansko napredovanje na Ogrsko, ga je leta 1456 oblegalo več kot 100.000 osmanskih vojakov,<ref name="belgradenetcom">{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> krščanska vojska pod vodstvom ogrske generala [[János Hunyadi|Janeza Hunyadija]] pa ga je uspešno branila.<ref>{{cite web |last=Kovach |first=Tom R. |url=http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |title=Ottoman-Hungarian Wars: Siege of Belgrade in 1456 |work=Military History |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626184935/http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |archive-date=26 June 2007 |url-status=dead}}</ref> ''Opoldanski zvon,'' ki ga je odredil [[Papež Kalist III.|papež Kalist III.,]] spominja na zmago po vsem krščanskem svetu in je danes kulturni simbol [[Madžarska|Ogrske]].<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |url=http://www.mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |title=Hungary: A Brief History |publisher=Mek.oszk.hu |access-date=16 November 2010 |archive-date=24 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181024132929/http://mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |url-status=live }}</ref> === Osmanska oblast in avstrijski vpadi === [[Slika:Belgrade_1684.jpg|levo|sličica|Beograd leta 1684]] Sedem desetletij po začetnem obleganju, 28. avgusta 1521, je trdnjavo s pomočjo 250.000 turških vojakov in več kot 100 ladij končno zavzel [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]]. Nato je bila večina mesta porušena do tal, celotno pravoslavno krščansko prebivalstvo pa so preselili v [[Carigrad|Istanbul]]<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |title=Ко су потомци Београђана које је Сулејман Величанствени пре пет векова одвео у Истанбул |url=http://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |access-date=4 March 2021 |website=www.rts.rs |publisher=Radio Television of Serbia |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304093012/https://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |url-status=live }}</ref> na območje, ki je od takrat znano kot [[Belgradski gozd]].<ref>{{cite web |url=http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |archive-url=https://archive.today/20120909184933/http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |url-status=dead |archive-date=9 September 2012 |title=The Rough Guide to Turkey: Belgrade Forest |publisher=Rough Guides |access-date=5 May 2009}}</ref> Beograd je postal sedež beograjskega [[Ejalet|pašaluka]] (znanega tudi kot Smederevski sandžak) in hitro postal drugo največje osmansko mesto v Evropi; z več kot 100.000 prebivalci ga je prekašal le [[Konstantinopel]].<ref name="belgradenetcom"/> Osmanska oblast je uvedla [[Osmanska arhitektura|osmansko arhitekturo]], vključno s številnimi mošejami, in mesto je spet oživelo – tokrat pod orientalskim vplivom.<ref name="beogradrs-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |title=History (Turkish and Austrian Rule) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061435/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |url-status=live }}</ref> [[Slika:Budapest,_Hungarian_National_Museum,_unknown_artist,_Siege_of_Belgrad,_1717.jpg|desno|sličica|Obleganje Beograda (1717) .]] Leta 1594 so Osmani zatrli velik srbski upor. V povračilo za upor je [[veliki vezir]] [[Kodža Sinan Paša|Sinan paša]] na planoti Vračar ukazal javni sežig [[Relikvija|relikvij]] [[Sveti Sava|svetega Save]]; v 20. stoletju so nato v spomin na ta dogodek zgradili [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]].<ref>{{cite journal |url=http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |title=Nationalism In Construction: The Memorial Church of St. Sava on Vračar Hill In Belgrade |last=Aleksov |first=Bojan |journal=Balkanologie |volume=VII |issue=47 |pages=52–53 |date=December 2003 |access-date=15 September 2010 |archive-date=23 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723063232/http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |url-status=dead}}</ref> Beograd so [[Habsburška monarhija|Habsburžani]], pod vodstvom [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih knezov]] Maksimilijana Bavarskega in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]]<ref>{{cite web |url=http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |title=Belgrade Fortress: History |publisher=Razgledanje.tripod.com |date=23 August 2004 |access-date=7 July 2009 |archive-date=10 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150910052943/http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |url-status=live }}</ref> ter [[Feldmaršal|feldmaršala]] [[Ernst Gideon von Laudon|barona Ernsta Gideona von Laudona]] zasedli trikrat (1688–1690, [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|1717–1739]], 1789–1791), a so ga Osmani vsakič hitro ponovno zavzeli in ga vsakič precej porušili.<ref name="beogradrs-3" /> V tem obdobju sta mesto prizadeli dve veliki srbski selitvi ljudstva, v katerih se je več sto tisoč Srbov pod vodstvom dveh srbskih patriarhov skupaj z avstrijskimi vojaki umaknilo v Habsburško cesarstvo ter se naselilo v današnji [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] in [[Slavonija|Slavoniji]].<ref>{{cite book |chapter-url=http://www.suc.org/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071023044533/http://www.serbianunity.net/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-date=23 October 2007 |title=Oči u oči |chapter=Tajne poruke svetog Save" Svetosavska crkva i velika seoba Srba 1690. godine |author-link=Dejan Medaković |publisher=BIGZ (online reprint by Serbian Unity Congress library) |location=Belgrade |isbn=978-86-13-00903-0 |last=Medaković |first=Dejan |access-date=17 May 2007 |year=1990 |url-status=dead}}</ref> === Kneževina in Kraljevina Srbija === [[Slika:Belgrade_Cathedral_&_Landing_Place_1.jpg|levo|sličica|Pogled na Beograd leta 1890]] Na začetku 19. stoletja je bil Beograd naseljen s pretežno muslimanskim prebivalstvom. Sledi osmanske vladavine in arhitekture – kot so mošeje in [[Bazar|bazarji]] – so ostale pomemben del beograjske mestne podobe v 19. stoletju, celo več desetletij po tem, ko je Srbija od Osmanskega cesarstva prejela avtonomijo.<ref>{{Cite book |title=Basare und Boulevards: Belgrad im 19. Jahrhundert. |last=Mišković |first=Nataša |year=2008 |page=16}}</ref> Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] so se srbski revolucionarji v mestu upirali od 8. januarja 1807 do leta 1813, ko so ga Osmani ponovno zavzeli.<ref name="beogradrs-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |title=History (Liberation of Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080603/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |url-status=live }}</ref> Leta 1807 so Turke v Beogradu pobili ali na silo spreobrnili v krščanstvo. Pokol je spodbujala Rusija, da bi utrdila razdor med srbskimi uporniki in [[Visoka porta|Porto]]. Pri tem so na silo spreobrnili v krščanstvo okoli 6000 muslimanov in Judov. Večino mošej so spremenili v cerkve. Muslimani, Judje, Aromuni in Grki so bili podvrženi prisilnemu delu, muslimanske ženske pa so bile na voljo mladim srbskim moškim, nekatere so odpeljali v suženjstvo. Precej jih je kupil Milenko Stojković ter ustanovil svoj harem, s katerim je postal znan. V teh okoliščinah se je Beograd demografsko preoblikoval iz osmanskega v srbskega.<ref name="AMH">{{cite book | last=Hoare | first=M.A. | title=Serbia: A Modern History | publisher=Hurst Publishers | year=2024 | page=50}}</ref> Po [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]] leta 1815 je Srbija dosegla nekakšno suverenost, ki jo je Porta formalno priznala leta 1830.<ref>{{cite journal |title=Nations into States: National Liberations in Former Yugoslavia |last=Pavkovic |first=Aleksandar |journal=National Europe Centre Paper No. 5 |publisher=The Australian National University |date=19 October 2001 |url=https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |access-date=13 September 2019 |archive-date=31 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200331000615/https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |url-status=live }}</ref> Razvoj beograjske arhitekture po letu 1815 lahko razdelimo na štiri obdobja. V prvi fazi, ki je trajala od 1815 do 1835, je bil prevladujoči arhitekturni slog še vedno balkanskega značaja z znatnim otomanskim vplivom. Hkrati je zanimanje za vključitev v evropski ''mainstream'' omogočilo razcvet srednje- in zahodnoevropske arhitekture. Med letoma 1835 in 1850 se je število [[Neoklasicizem|neoklasicističnih]] in [[Barok|baročnih]] stavb južno od avstrijske meje znatno povečalo, kar ponazarja katedrala sv. Mihaela (srbsko: ''Saborna crkva)'', dokončana leta 1840. Med letoma 1850 in 1875 je za novo arhitekturo značilen obrat k novo priljubljenemu [[Romantika|romantizmu]], skupaj s starejšimi evropskimi arhitekturnimi slogi. Četrto fazo, značilno za srednjeevropska mesta v zadnji četrtini 19. stoletja, je zaznamoval eklekticistični slog, ki je temeljil na obdobju renesanse in baroka.<ref>{{Cite book |title=Istorija Beograda |editor-last=Antonić |editor-first=Zdravko |year=1995 |pages=263–264}}</ref> [[Slika:Republic_Square_(27420599076).jpg|desno|sličica|300x300_pik|[[Trg republike, Beograd|Trg republike]] danes, levo: [[Narodni muzej Srbije]] – središče: hotel Courtyard by Marriott Beograd – desno: Narodno gledališče.]] Leta 1841 je knez [[Mihajlo Obrenović]] preselil glavno mesto [[Kneževina Srbija|Kneževine Srbije]] iz [[Kragujevac|Kragujevca]] v Beograd.<ref>{{cite web |url=http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |title=History |publisher=City of Kragujevac |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329035624/http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |archive-date=29 March 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |title=History (Important Years Through City History) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063201/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |url-status=live }}</ref> Med svojo prvo vladavino (1815–1839) si je knez Miloš Obrenović prizadeval za širitev mestnega prebivalstva z dodajanjem novih naselij, s ciljem, da bi Beograd postal središče upravnih, vojaških in kulturnih institucij Kneževine, kar mu je na koncu tudi uspelo. Njegov projekt ustvarjanja novega tržnega prostora (Abadžijska čaršija) pa je bil manj uspešen; trgovina se je še naprej odvijala v stoletnih Spodnji in Gornji čaršiji. Kljub temu so bili novi gradbeni projekti značilni za krščanske četrti, saj so starejše muslimanske četrti propadale; od avtonomije Srbije do leta 1863 se je število beograjskih četrti celo zmanjšalo, predvsem zaradi postopnega izginotja muslimanskega prebivalstva mesta. Osmanski mestni zemljevid iz leta 1863 šteje le 9 muslimanskih četrti (''mahal''). Danes so znana imena le petih takšnih sosesk: Ali-pašina, Reis-efendijina, Jahja-pašina, Bajram-begova in Laz Hadži-Mahmudova.<ref>{{Cite book |title=Beogradski odonimi. |last=Radović |first=Srđan |year=2014 |pages=47–48}}</ref> Po incidentu pri Čukurjevem vodnjaku so Osmani bombardirali Beograd.<ref>{{cite book |last1=Vesković |first1=Ivana |title=Čukur česma=Čukur fountain |date=2010 |publisher=The Cultural Heritage Protection Institute of the City of Belgrade |location=Belgrade |isbn=978-86-81157-45-9}}</ref> [[Slika:Belgrade_City_Courts_Complex_c._1930.jpg|levo|sličica|Kompleks mestnih sodišč v Beogradu in Narodna skupščina [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] v gradnji pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] .]] 18. aprila 1867 je osmanska vlada ukazala, naj se osmanska garnizija, ki je bila od leta 1826 zadnji predstavnik osmanske suverenosti v Srbiji, umakne s Kalemegdana. Edini pogoj nemočne Porte je bil, da osmanska zastava še naprej plapola nad trdnjavo poleg srbske. Ta dogodek šteje za začetek ''dejanske'' neodvisnosti Srbije.<ref>Stanford J. Shaw and Ezel Kural Shaw, ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Volume 2: Reform, Revolution and Republic—The Rise of Modern Turkey, 1808–1975'' (Cambridge University Press, 1977), p. 148.</ref> V naslednjih letih je imel pomemben vpliv na Beograd urbanist Emilijan Josimović. Leta 1867 je zasnoval regulacijski načrt za mesto, v katerem je predlagal zamenjavo vijugastih mestnih ulic z [[Hipodamov načrt|mrežnim načrtom]]. Zelo pomembna je bila tudi gradnja neodvisnih srbskih političnih in kulturnih ustanov ter mestnih parkov, ki jih je danes veliko. Srbski znanstveniki so v Josimovićevem delu opazili pomemben prelom z osmansko tradicijo. V času osamosvojitve je imel Beograd pretežno osmanski videz, Josimović pa je izjavil, da želi Beograd obnoviti tako, da »prestolnica ne bi ohranila oblike, ki ji jo je dalo barbarstvo«.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Josimović je Beograd zasnoval tako, da bi spominjal na Dunaj, vključno z gradnjo velikih bulvarjev, navdihnjenih z ''Ringstrasse''.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Od osmanskega Beograda sta danes ostali le dve mošeji, citadela in vodnjak z arabskimi napisi.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Vendar pa je tudi Istanbul – glavno mesto države, ki sta ji Beograd in Srbija ''de iure'' še vedno pripadala – doživel podobne spremembe.<ref>{{Cite book |title=Nationalism and Architecture. |editor-last=Quek |editor-first=Raymond |year=2012 |page=97}}</ref> Maja 1868 je bil med vožnjo s kočijo po svoji podeželski rezidenci umorjen ''knez'' Mihajlo skupaj s svojo sestrično Anko Konstantinović.<ref>{{cite book |last=Hawkesworth |first=Celia |title=Voices in the Shadows: Women and Verbal Art in Serbia and Bosnia |url=https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk |publisher=Central European University Press |year=2000 |isbn=963-9116-62-9 |page=[https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk/page/100 101]}}</ref> Z razglasitvijo popolne neodvisnosti [[Kneževina Srbija|kneževine]] leta 1878 in njenim preoblikovanjem v [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] leta 1882 je Beograd ponovno postal ključno mesto na Balkanu in se hitro razvijal.<ref name="beogradrs-2"/><ref name="beogradrs">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |title=History (The Capital of Serbia and Yugoslavia) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062838/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |url-status=live }}</ref> Kljub temu so razmere v Srbiji ostale take, da jo lahko pojmujemo kot pretežno agrarno državo, tudi po odprtju železnice do [[Niš|Niša]], drugega največjega mesta v Srbiji. Leta 1900 je imela prestolnica le 70.000 prebivalcev<ref>{{cite web |last=Lahmeyer |first=Jan |url=http://www.populstat.info/Europe/yugoslft.htm |title=The Yugoslav Federation: Historical demographical data of the urban centers |publisher=populstat.info |date=3 February 2003 |access-date=17 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011232754/http://populstat.info/Europe/yugoslft.htm |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> (takrat je Srbija štela 2,5&nbsp;milijona prebivalcev). Kljub temu je do leta 1905 število prebivalcev naraslo na več kot 80.000, do izbruha prve svetovne vojne leta 1914 pa je preseglo 100.000, če ne upoštevamo Zemuna, ki je še vedno pripadal [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]].<ref>{{Cite CE1913|wstitle=Belgrade and Smederevo}}</ref> Prvo projekcijo filmov na Balkanu in v Srednji Evropi je junija 1896 v Beogradu izvedel André Carr, predstavnik [[Brata Lumière|bratov Lumière]]. Prve filme o Beogradu je posnel naslednje leto, vendar se niso ohranili.<ref>{{cite book |url=http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319065325/http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |url-status=dead |archive-date=19 March 2013 |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/isk/dkosanovic-cinematography.html |title=The history of Serbian Culture |chapter=Serbian Film and Cinematography (1896–1993) |last=Kosanovic |first=Dejan |isbn=1-870732-31-6 |publisher=Porthill Publishers |access-date=10 July 2007 |year=1995}}</ref> Prvi stalni kino je bil odprt leta 1909 v Beogradu.<ref>{{Cite book |last=Деретић |first=Јован |url=https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |title=Културна историја Срба: предавања |date=2005 |page=312 |publisher=Народна књига |isbn=978-86-331-2386-0 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417205051/https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |url-status=live }}</ref> === Prva svetovna vojna: avstrijsko-nemška invazija === [[Slika:Bg-7_Panorama_s_Topčiderskog_brda_1920.jpg|sredina|sličica|900x900_pik|Beograd, posnet s Topčiderskega hriba leta 1920.]] Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Večina poznejših balkanskih ofenziv se je zgodila v bližini Beograda. [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrski]] opazovalci so 29. julija 1914 obstreljevali Beograd, [[avstro-ogrska vojska]] pod poveljstvom generala [[Oskar Potiorek|Oskarja Potioreka]] pa ga je 1. decembra zavzela. 16. decembra so ga ponovno zavzele [[Srbska kampanja|srbske čete]] pod poveljstvom maršala [[Radomir Putnik|Radomirja Putnika]]. Po dolgotrajni bitki, ki se je začela 6. oktobra 1915 in je uničila velik del mesta, je Beograd 9. oktobra istega leta padel v roke [[Nemške oborožene sile (1871–1919)|nemških]] in avstro-ogrskih čet pod poveljstvom feldmaršala [[August von Mackensen|Augusta von Mackensena]] . Mesto so 1. novembra 1918 osvobodile srbske in francoske čete pod poveljstvom francoskega maršala [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louisa Francheta d'Espèreya]] in [[Aleksander I. Karadžordžević|srbskega prestolonaslednika Aleksandra]]. Beograd, ki je bil kot frontno mesto opustošen, je za nekaj časa izgubil naziv največjega mesta v [[Kraljevina Jugoslavija|kraljestvu]] v korist [[Subotica|Subotice]].<ref>{{cite web |url=http://www.balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |title=Serbia :: Vojvodina |publisher=Balkanology |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090312085105/http://balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |archive-date=12 March 2009 |url-status=dead}}</ref>[[Slika:An_old_postcard_from_Belgrade.jpg|desno|sličica|Razglednica iz Beograda (1929)]] === Kraljevina Jugoslavija === Po vojni je Beograd postal prestolnica nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo.]] Kraljevina je bila razdeljena na [[Banovina|banovine]], Beograd pa je skupaj z Zemunom in [[Pančevo|Pančevom]] tvoril ločeno upravno enoto.<ref>{{ISBN|86-17-09287-4}}: Kosta Nikolić, Nikola Žutić, Momčilo Pavlović, Zorica Špadijer: Историја за трећи разред гимназије, Belgrade, 2002, p. 144.</ref> V tem obdobju je mesto doživelo hitro rast in opazno modernizacijo. Prebivalstvo Beograda se je do leta 1931 povečalo na 239.000 (z vključitvijo Zemuna), do leta 1940 pa na 320.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva med letoma 1921 in 1948 je v povprečju znašala 4,08 % na leto.<ref>{{cite journal |url=http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |title=Industrija i urbani razvoj Beograda |first2=R |last2=Arold |last1=Petrović |first1=Dragan |journal=Industrija |year=2001 |volume=21 |issue=1–4 |pages=87–94 |access-date=10 July 2007 |issn=0350-0373 |format=PDF |id=0350-03730101087P |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217212301/http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |archive-date=17 December 2008}}</ref> Leta 1927 se je odprlo prvo letališče v Beogradu, leta 1929 pa je začela oddajati prva radijska postaja. Pančevski most čez Donavo je bil odprt leta 1935,<ref>{{cite web |url=http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118092237/http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-date=18 January 2008 |title=Twentieth Century – Innovations in Belgrade |publisher=Serbia-info.com (Government of Serbia website) |access-date=21 July 2007 |url-status=dead}}</ref> most kralja Aleksandra čez Savo pa leta 1934. 3. septembra 1939 je okoli [[Beograjska trdnjava|beograjske trdnjave]] potekala prva [[Velika nagrada Beograda 1939|Velika nagrada Beograda]], zadnja dirka [[Dirke za velike nagrade|za Veliko nagrado avtomobilizma]] pred izbruhom druge svetovne vojne, ki jo je spremljalo 80.000 gledalcev.<ref>{{citation |url=http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |title=Poslednji Grand Prix u Beogradu |work=Auto Magazin |date=2 September 2011 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=11 December 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121211042448/http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |url-status=live }}</ref> Zmagovalec je bil [[Tazio Nuvolari]].<ref>{{citation |last=Krivokapić |first=Branislav |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |title=Preteča formule 1 na Balkanu |date=22 September 2009 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=20 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130520202008/http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |url-status=live }}</ref> === Druga svetovna vojna === [[Slika:Demonstracije_u_Beogradu_27._marta_1941.jpg|levo|sličica|Beograjčani so 27. marca 1941 demonstrirali v podporo razhodu s [[Trojni pakt|trojnim paktom.]]]] 25. marca 1941 je vlada [[Regent|regenta]] [[Pavel Karađorđević|prestolonaslednika Pavla II.]] podpisala [[trojni pakt]] in se pridružila [[Sile osi|silam osi]], da bi se tako izognila drugi svetovni vojni in med konfliktom ohranila Jugoslavijo nevtralno. Takoj za tem so sledili množični protesti v Beogradu in vojaški [[Državni udar|udar]] pod vodstvom poveljnika letalstva, generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]], ki je [[Peter II. Karađorđević|kralja Petra II.]] razglasil za polnoletnega za vladanje kraljestvu. V odgovor je [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] 6. aprila 1941 mesto silovito bombardirala, pri čemer je umrlo do 2274 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |title=DA NIJE BILO 6. APRILA Najlepše srušene zgrade Beograda |date=25 November 2015 |access-date=29 March 2017 |archive-date=5 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170405182628/http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |title=Lovački avioni Drugog svetskog rata |first=Samir |last=Aslani |date=1 June 2004 |publisher=Samir Aslani |via=Google Books |isbn=9788690553501 |access-date=29 March 2017 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225222859/https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |chapter-url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_2.htm |title=The German campaign in the Balkans (Spring 1941) |chapter=Part Two the Yugoslav Campaign |publisher=[[United States Army Center of Military History]] |url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |access-date=7 July 2009 |id=CMH Pub 104-4 |year=1986 |orig-year=1953 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090619234443/http://history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |archive-date=19 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Jugoslavijo so nato [[Aprilska vojna|napadle]] [[Tretji rajh|nemške]], [[Kraljevina Italija|italijanske]], madžarske in bolgarske sile. Beograd so zavzeli z zvijačo; šest nemških vojakov pod vodstvom častnika Fritza Klingenberga se je pretvarjalo, da so predstavniki grozeče velike sile, in mesto prisililo k kapitulaciji.<ref>Taking Belgrade by bluff. By: Heaton, Colin D., World War II, 08984204, Jan98, Vol. 12, Issue 5</ref> [[Slika:Bombardovanje_Beograda_62.jpg|desno|sličica|Ruševine v Beogradu po nemškem bombardiranju leta 1941]] Beograd je istega meseca bolj neposredno zasedla [[Heer (Wehrmacht)|nemška vojska]] in postal sedež marionetnega Nedićevega režima, ki ga je vodil general z istim imenom.<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |title=Axis Invasion of Yugoslavia |encyclopedia=Holocaust Encyclopedia |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |access-date=19 April 2016 |archive-date=3 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503181152/https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |url-status=live }}</ref> Nekateri deli današnjega Beograda so bili vključeni v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]] v okupirani Jugoslaviji, še eni marionetni državi, kjer je [[Ustaši|ustaški]] režim izvajal genocid nad Srbi.<ref>{{cite journal |last=Barić |first=Nikica |year=2011 |title=Politika Nezavisne Države Hrvatske prema Srbiji |publisher=Institut za savremenu istoriju |journal=Istorija 20. Veka |volume=29 |issue=1 |pages=115–126 |doi=10.29362/ist20veka.2011.1.bar.115-126|doi-access=free}}</ref> Poleti in jeseni 1941 so Nemci v povračilo za gverilske napade izvedli več pobojev beograjskih meščanov; zlasti so člane judovske skupnosti množično streljali po ukazu generala [[Franz Boehme|Franza Böhmeja]], nemškega vojaškega guvernerja Srbije. Böhme je strogo uveljavljal pravilo, da je bilo za vsakega ubitega Nemca ustreljenih 100 Srbov ali Judov.<ref>{{cite book |last1=Rubenstein |first1=Richard L |last2=Roth |first2=John King |title=Approaches to Auschwitz: The Holocaust and Its Legacy |year=2003 |publisher=Westminster John Knox Press |isbn=0-664-22353-2 |page=170 |url=https://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |archive-url=https://web.archive.org/web/20081013012423/http://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |url-status=dead |archive-date=13 October 2008}}</ref> Beograd je postal prvo mesto v Evropi, ki so ga nacistične okupacijske sile razglasile za mesto brez Judov, ''judenfrei''.<ref>{{cite book |last1=Morton |first1=J. |last2=Forage |first2=P. |last3=Bianchini |first3=S. |last4=Nation |first4=R. |title=Reflections on the Balkan Wars: Ten Years After the Break-Up of Yugoslavia |date=2004 |publisher=Springer |isbn=978-1-40398-020-5 |page=5 |url=https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |access-date=27 May 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081357/https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |url-status=live }}</ref> V mestu je delovalo tudi odporniško gibanje, ki ga je od leta 1941 do svoje aretacije leta 1943 vodil major Žarko Todorović.<ref>[https://znaci.org/00001/4_14_1_6.htm Zbornik dokumenata vojnoistorijskog instituta: TOM XIV, Knjiga 1] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111005185357/http://www.znaci.net/00001/4_14_1_6.htm |date=5 October 2011 }}, znaci.net; accessed 15 March 2016.</ref> Tako kot [[Rotterdam]], ki ga je nemško in zavezniško bombardiranje opustošilo dvakrat, so drugič Beograd med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ponovno bombardirali [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] 16. aprila 1944 (na [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno veliko]] [[Velika noč|noč]]), pri čemer je umrlo najmanj 1100 oseb.<ref>{{cite web |url=http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |title=Anniversary of the Allied Bomb Attacks Against Belgrade |publisher=Radio-Television of Serbia |date=17 April 2008 |access-date=5 May 2009 |archive-date=6 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906090715/http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |url-status=live }}</ref> Večina mesta je ostala pod nemško okupacijo do 20. oktobra 1944, ko sta ga osvobodila [[Rdeča armada]] in [[jugoslovanski partizani]]. 29. novembra 1945 je maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] v Beogradu razglasil [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (kasneje 7. aprila 1963 preimenovano v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]]).<ref>{{cite web |url=http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |title=Tekstovi (Texts) |publisher=Napredniklub.org |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727110857/http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |archive-date=27 July 2011}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === Ko se je druga svetovna vojna končala, je v mestu ostalo 11.500 porušenih stanovanjskih enot.<ref>{{Citation |title=Rastao je na ruševinama (reprint on 20 October 2017) |trans-title=(Beograd) vrtnica na ruševinah |newspaper=Politika |language=sr |date=20 October 1967}}</ref> V povojnem obdobju je Beograd hitro rasel kot prestolnica [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|obnovljene Jugoslavije]] in se razvil v pomembno industrijsko središče.<ref name="beogradrs"/> [[Slika:Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg|levo|sličica|Prva vrhovna konferenca [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]] je potekala septembra 1961 v Beogradu v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].]] Leta 1948 se je začela gradnja Novega Beograda. V poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja si je novi režim prizadeval za obnovo Beograda v modernističnem slogu po navdihu [[Le Corbusier|Le Corbusierja]], da bi s tem pokazali, da je Jugoslavija v ospredju napredka.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1958 je v Beogradu začela oddajati prva televizijska postaja. Leta 1961 je Beograd pod Titovim predsedovanjem gostil prvo in ustanovno konferenco [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]].{{Sfn|Norris|2008|p=134}} Leta 1962 so odprli [[letališče Nikola Tesla Beograd|zdajšnje letališče Nikola Tesla]]. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so zgradili številne prestižne stavbe, kot so stavba parlamenta, stolpi Ušće, ki so služili kot sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov, in hotel Jugoslavija. {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Ameriški novinar časopisa ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' je leta 1967 zapisal: »Beograd je živahno, lahkomiselno, hrupno in natrpano mesto v primerjavi s tistim, ki se ga spominjam izpred dvajsetih let.« {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1964 se je Tito lotil politike »tržnega socializma«, ki je omogočila sobivanje kapitalizma s komunizmom. Posledično so bili zahodni obiskovalci Beograda v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja osupli, ko so videli, da so na glavnih ulicah prevladovali ogromni in kričeči oglasni panoji, ki so promovirali zahodne blagovne znamke, kot so Coca-Cola, Volkswagen, Siemens in Pan Am, kar je Beogradu dajalo zelo zahodnjaški pridih.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Podobno so Beograjčane v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opisovali kot zelo modno zahodnjaško oblačene, obiskovalci pa so opazili, da so bile številne ženske obsedene z beljenjem las na svetlo.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Nemška zgodovinarka Marie-Jannine Calic je zapisala, da je v Beogradu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja »na ulicah, trgih in v številnih kavarnah vladal živahen vrvež«.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Opozorila je tudi, da ima središče Beograda zelo sodoben videz, vendar da se »ob mogočnih bulvarjih stiskajo bedne trgovinice, ki prodajajo blago, kovinsko blago in posodo, poleg umazanih delavnic čevljarjev, srebrnarjev ter izdelovalcev sveč«.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Na obrobju Beograda je vladal polpodeželski vtis, saj so se po ulicah sprehajale kokoši in krave, medtem ko so ljudje živeli v hudi revščini in se preživljali kot krošnjarji, potujoči glasbeniki, nabiralci cunj, berači, čistilci čevljev, brusilci škarij, občasni delavci in drugi obrobni poklici.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1968 so večji študentski protesti privedli do več uličnih spopadov med študenti in policijo.<ref>{{citation |url=http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |page=49 |last=Popov |first=Nebojša |title=Belgrade, June 1968 |journal=1968 Revisited: 40 Years of Protest Movements |publisher=Heinrich Böll Foundation |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618055051/http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |archive-date=18 June 2013}}</ref> Leta 1969 je prebivalstvo Beograda prvič preseglo mejo enega milijona.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva je bilo v veliki meri posledica selitve ljudi s podeželja v Beograd, saj je bilo leta 1969 ocenjeno, da sta se dva od treh Beograjčanov rodila na podeželju.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je povzročilo resne socialne napetosti, saj se je v Beograd selilo vse več ljudi, hitreje, kot so se gradila stanovanja, kar je povzročilo stanovanjsko krizo.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Jugoslovanski popis prebivalstva leta 1961 je pokazal, da je v Beogradu v povprečju živelo 2,5 osebe na sobo v primerjavi s povprečjem 1,6 osebe na sobo v preostalem delu Jugoslavije.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1965 je bilo ocenjeno, da v Beogradu primanjkuje 50.000 stanovanjskih enot, zaradi česar so si mnogi ljudje zgradili nezakonite improvizirane domove v trgovinah, kleteh, pralnicah in celo jaških dvigal, medtem ko so si na obrobju Beograda ljudje gradili lesene koče in vikendice.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Župan Beograda Branko Pešić je leta 1965 novinarju povedal: »V zadnjih sedmih ali osmih letih je v Beograd vsako leto prišlo od 20.000 do 30.000 ljudi. To je enako celotnemu majhnemu mestu ... In vsi ti ljudje nekje najdejo zavetje, se nekam zavlečejo. Nekateri dobijo stanovanje, vendar je to najmanjši odstotek. Veliko število jih je prisiljenih ... živeti v kleteh, v nehigienskih stanovanjih in barakah. In kdor tega še ni videl, bi moral vsekakor videti, kako to izgleda ... Nekaj takega v Afriki sploh ne obstaja.«{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1972 se je Beograd soočil z izbruhom [[Črne koze|črnih koz]], zadnjim večjim izbruhom [[Črne koze|črnih koz]] v [[Evropa|Evropi]] po drugi svetovni vojni.<ref>{{cite journal |last=Trifunović |first=Vesna |title=Temporality and discontinuity as aspects of smallpox outbreak in Yugoslavia |journal=Glasnik Etnografskog instituta SANU |date=July 2018 |volume=65 |issue=1 |pages=127–145 |doi=10.2298/GEI1701127T|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_7666 |hdl-access=free }}</ref> Med oktobrom 1977 in marcem 1978 je mesto gostilo prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] z namenom izvajanja [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinških sporazumov]] iz leta 1977, leta 1980 pa je Beograd gostil [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Generalno konferenco UNESCO]].<ref>{{cite book |last1=Bilandžić |first1=Vladimir |last2=Dahlmann |first2=Dittmar |last3=Kosanović |first3=Milan |title=From Helsinki to Belgrade: The First CSCE Follow-up Meeting and the Crisis of Détente |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |isbn=9783899719383 |year=2012 |pages=163–184}}</ref> Josip Broz Tito je umrl maja 1980, njegovega [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|pogreba]] v Beogradu pa so se udeležili visoki uradniki in državne delegacije iz 128 od 154 članic Združenih narodov z vsega sveta, zaradi česar je postal eden največjih pogrebov v zgodovini.<ref>{{cite book |title=Tito: A Biography |last=Ridley |first=Jasper |year=1996 |publisher=Constable |isbn=0-09-475610-4 |page=19}}</ref> [[Slika:Beograd_-_Zgrade_Generalštaba_Vojske_Srbije_i_Crne_Gore_i_Ministarstva_odbrane_(43221947840).jpg|alt=|desno|sličica|Stavba generalštaba, poškodovana med [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranjem Nata leta 1999.]] Strateška lega Beograda, zaradi katere se je zanj bojevalo v 115 vojnah in je bil v svoji 7000-letni zgodovini 44-krat porušen do tal, postavlja Beograd v vlogo enega največkrat uničenih mest. Zaradi cikla uničenja in obnove si je prislužil vzdevek "Beli feniks" in je pomembno oblikoval njegovo zgodovino in urbano pokrajino.]] === Razpad Jugoslavije === 9. marca 1991 so v mestu pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] potekale množične demonstracije proti [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].<ref>{{cite web |url=http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html?eventId=24600 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190814193726/http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html%3FeventId%3D24600 |url-status=dead |archive-date=14 August 2019 |title=Prvi udarac Miloševićevom režimu |work=[[Danas (newspaper)|Danas]] |date=9 March 2006 |language=sr |access-date=10 July 2007}}</ref> Po poročanju različnih medijev naj bi bilo na ulicah med 100.000 in 150.000 ljudi.<ref>{{cite magazine |last=Graff |first=James L. |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930073731/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |url-status=dead |archive-date=30 September 2007 |title=Yugoslavia: Mass bedlam in Belgrade |magazine=[[Time (magazine)|Time]] |date=25 March 1991 |access-date=10 July 2007}}</ref> Med protesti sta bili ubiti dve osebi, 203 osebe so ranili in 108 aretirali, pozneje istega dne pa so na ulice napotili tanke, da bi vzpostavili red.<ref>{{cite web |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |title=Srbija na mitinzima (1990–1999) |work=[[Vreme]] |date=21 August 1999 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070619005413/http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |archive-date=19 June 2007 |url-status=live}}</ref> V Beogradu je bilo veliko protivojnih protestov, največji pa je bil posvečen solidarnosti z žrtvami iz [[Obleganje Sarajeva|obleganega Sarajeva]].<ref>{{cite book |title=Burn This House: The Making and Unmaking of Yugoslavia |url=https://archive.org/details/burnthishousemak00udov |url-access=limited |first1=Jasminka |last1=Udovicki |first2=James |last2=Ridgeway |publisher=[[Duke University Press]] |year=2000 |isbn=9781136764820 |location=Durham, North Carolina |pages=[https://archive.org/details/burnthishousemak00udov/page/n265 255]-266}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Fridman |first1=Orli |title='It was like fighting a war with our own people': anti-war activism in Serbia during the 1990s |journal=The Journal of Nationalism and Ethnicity |year=2010 |volume=39 |issue=4 |pages=507–522 |doi=10.1080/00905992.2011.579953 |s2cid=153467930}}</ref> Nadaljnji protivladni protesti so v Beogradu potekali od novembra 1996 do februarja 1997 proti isti vladi po domnevnih volilnih goljufijah na lokalnih volitvah.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |title=History (Disintegration Years 1988–2000) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063500/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |url-status=live }}</ref> Ti protesti so na oblast pripeljali [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], prvega župana Beograda po drugi svetovni vojni, ki ni pripadal [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezi komunistov Jugoslavije]] ali njeni kasnejši veji, Socialistični partiji Srbije.<ref>{{cite news |last=Perlez |first=Jane |url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F40616F83B5A0C708EDDAB0894DF494D81 |title=New Mayor of Belgrade: A Serbian Chameleon |newspaper=[[The New York Times]] |date=23 February 1997 |access-date=17 May 2007}}</ref> Leta 1999, med vojno na Kosovu, je bila v [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranju Nata]] tarča številnih stavb v Beogradu. Med bombardiranimi mesti so bile nekatere ministrske stavbe, stavba RTS, bolnišnice, hotel Jugoslavija, stavba Centralnega komiteja, Avalski stolp in kitajsko veleposlaništvo.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |title=NATO bombing |publisher=Beograd.rs |access-date=17 May 2007 |archive-date=16 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150816025147/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |url-status=live }}</ref> Zaradi bombardiranja Nata je bilo v Srbiji in Črni gori ubitih med 500<ref>{{Cite news| newspaper=Washington Post| url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| date=February 7, 2000| title=Report Says NATO Bombing Killed 500 Civilians in Yugoslavia| author=Bradley Graham| page=A02| archive-date=11 January 2022| access-date=2 August 2024| archive-url=https://web.archive.org/web/20220111221506/https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| url-status=live}}</ref> in 2000 civilistov<ref>{{Cite web |title=220. Bombing to Bring Peace |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |access-date=2023-01-29 |website=www.wilsoncenter.org |date=7 July 2011 |language=en |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129152924/https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |url-status=live }}</ref>, od tega 27 v Beogradu.<ref>{{Cite web| url=https://www.hlc-rdc.org/db/nato/index.html| work=[[Humanitarian Law Center]]| title=Ljudski gubici u NATO bombardovanju (Srbija, Kosovo i Crna Gora)| date=March 23, 2018}}</ref> Po [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v nekdanji Jugoslaviji]] je Srbija postala dom največjega števila [[Begunec|beguncev]] in notranje razseljenih oseb v Evropi, saj se je več kot tretjina teh beguncev naselila v Beogradu.<ref>{{cite web |title=Serbia: Europe's largest proctracted refugee situation |url=http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |publisher=[[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082139/http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |author1=S. Cross|author2=S. Kentera|author3=R. Vukadinovic|author4=R. Nation |title=Shaping South East Europe's Security Community for the Twenty-First Century: Trust, Partnership, Integration |url=https://books.google.com/books?id=el-YZHB8hzYC&pg=PP1 |access-date=5 May 2020 |date=7 May 2013 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |page=169 |isbn=9781137010209 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082403/https://books.google.rs/books?id=el-YZHB8hzYC&lpg=PP1&pg=PP1 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |title=U.S. Committee for Refugees World Refugee Survey 1998 – Yugoslavia |publisher=[[U.S. Committee for Refugees and Immigrants]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302142950/https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |title=Housing and Property Rights in Bosnia and Herzegovina, Croatia and Serbia, and Montenegro |first1=Veljko |last1=Mikelić |publisher=[[United Nations Human Settlements Programme]] |year=2005 |isbn=9789211317848 |page=120}}</ref> Po predsedniških volitvah leta 2000 je bil Beograd prizorišče večjih javnih protestov, ki se jih je udeležilo več kot pol milijona ljudi. Te demonstracije so v okviru gibanja [[Otpor!|Otpor]] privedle do odstavitve predsednika Miloševića.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |title=Parties, citizens mark October 5 |publisher=B92 |date=5 October 2007 |access-date=7 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418190114/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |archive-date=18 April 2009 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |title=October 5, 2000 |publisher=City of Belgrade |access-date=7 May 2009 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062458/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |url-status=live }}</ref> === Nedavno obdobje === [[Slika:Belgrade_Waterfront_(Београд_на_води).jpg|levo|sličica|Beogradska obala]] Leta 2014 sta [[Vlada Republike Srbije|srbska vlada]] in njen [[Združeni arabski emirati|emiratski]] partner, Eagle Hills Properties, začela projekt urbane prenove Belgrade Waterfront. Srbska vlada in njeni emiratski partnerji naj bi skupaj vložili približno 3,5 milijarde evrov.<ref>{{cite news |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |title=Ovako će izgledati "Beograd na vodi" |publisher=Blic.rs |date=19 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222204657/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |archive-date=22 February 2014}}</ref> Projekt vključuje poslovne in razkošne stanovanjske stavbe, petzvezdične hotele, nakupovalno središče in predvideni »Beogradski stolp«. Vendar je projekt precej kontroverzen – še vedno obstaja precej negotovosti glede njegovega financiranja, nujnosti, projektu pa očitajo tudi pomanjkanje skladnosti njegove arhitekture s preostankom mesta.<ref>{{cite web |url=https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |title=A Look at Abu Dhabi's 'Bad Joke': The Belgrade Waterfront Project |website=[[Forbes]] |access-date=7 November 2017 |archive-date=7 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107172658/https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |url-status=live }}</ref> Poleg beograjskega nabrežja se mesto hitro razvija in obnavlja, zlasti na območju Novega Beograda, kjer so (od leta 2020) gradili stanovanjske in poslovne stavbe za podporo cvetočemu beograjskemu IT sektorju, ki je zdaj ena največjih gospodarskih panog v Srbiji. Septembra 2020 je bilo v Beogradu približno 2000 aktivnih gradbišč.<ref>{{cite web |last=Online |first=Piše: Danas |date=19 September 2020 |title=Vesić: U Beogradu se ove godine gradi više nego lane |url=https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |access-date=22 December 2020 |website=Dnevni list Danas |language=sr-RS |archive-date=23 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201023014923/https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |url-status=live }}</ref> Mestni proračun za leto 2023 je znašal 205,5 milijarde dinarjev (1,750 milijarde evrov).<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/english/news/belgrade-2023-budget-adopted/|title=Belgrade 2023 budget adopted|date=27 December 2022|website=N1}}</ref> Proračun mesta Beograd za leto 2024 je bil ocenjen na več kot 2 milijardi evrov. == Geografija == === Topografija === [[Slika:Ушће_Саве_у_Дунав_поред_десне_обале_Великог_ратног_острва_и_Калемегдана.jpg|desno|sličica|Sotočje [[Sava|Save]] (na desni strani) v [[Donava|Donavo]] pri Beogradu s pogledom na [[Beograjska trdnjava|trdnjavo Kalemegdan]] (zgoraj desno)]] Beograd stoji 11,65 m [[Nadmorska višina|nad morsko gladino]] na sotočju [[Donava|Donave]] in [[Sava|Save]].<ref name="nurden-2009" /> Zgodovinsko jedro Beograda, [[Beograjska trdnjava|Kalemegdan]], stoji na desnem bregu obeh rek. Od 19. stoletja se mesto širi proti jugu in vzhodu; po drugi svetovni vojni je bil na levem bregu reke Save zgrajen Novi Beograd, ki je povezal Beograd z Zemunom. Z mestom so se združile tudi manjše, predvsem stanovanjske skupnosti na drugi strani Donave, kot so Krnjača, Kotež in [[Borča]], medtem ko je [[Pančevo]], močno industrializirano satelitsko mesto, ostalo ločeno. Mesto ima urbano območje 360 km², medtem ko skupaj z metropolitanskim območjem pokriva 3.223 km².<ref name="city of belgrade-3" /> Območje osrednjega Beograda na desnem bregu Save stoji na gričevnatem terenu, najvišja točka Beograda pa je hrib Torlak z nadmorsko višino 303 m. Vzpetine [[Avala, Beograd|Avala]] (511 m) in Kosmaj (628 m) ležijo južno od mesta. Na drugi strani Save in Donave je zemljišče večinoma ravno in ga sestavljajo [[Aluvialna ravnica|aluvialne ravnice]] ter puhličaste [[Planota|planote]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |publisher=City of Belgrade |title=Natural Features |access-date=12 December 2012 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062300/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |url-status=live }}</ref> Ena od značilnosti mestnega terena je težnostna erozija. Na ozemlju, ki ga zajema generalni urbanistični načrt, je zabeleženih 1155 točk težnostne erozije, od katerih je 602 aktivnih, 248 pa jih je označenih kot »visoko tveganih«. Pokrivajo skoraj 30 % mestnega ozemlja in vključujejo več vrst težnostne erozije. Naklonske udornice se nahajajo na pobočjih nad rekami, večinoma na [[Glina|glinenih]] ali ilovnatih tleh, z naklonom med 7 in 20 %. Najbolj kritične so v [[Karaburma|Karaburmi]], Zvezdari, Višnjici, [[Vinča, Grocka|Vinči]] in [[Ritopek|Ritopeku]] v dolini Donave ter v Umki in zlasti v njeni soseski Duboko v dolini Save. Imajo gibljivo in mirujočo fazo, nekatere od njih pa so zabeležene že stoletja. Manj aktivna območja drsenja vključujejo celotno pobočje [[Terazije]] nad Savo (Kalemegdan, Savamala), kar je razvidno iz naklona spomenika [[Zmagovalec (spomenik)|Zmagovalec]] in stolpa katedralne cerkve, ter odsek Voždovac med Banjico in [[Autokomanda|Autokomando]]. Plazovi zajemajo manjša območja, razvijajo se na strmih pečinah, včasih so nagnjeni do 90 %. Večinoma se nahajajo v umetnih [[Puhlica|puhličastih]] gričih Zemuna: Gardoš, Ćukovac in Kalvarija. [[Slika:DJI_0387-12.jpg|sličica|Spomenik neznanemu junaku na gori [[Avala, Beograd|Avala]], Avalski stolp in mesto Beograd v daljavi.]] Vendar pa večino premikanja zemljišč v Beogradu, približno 90 %, povzročajo gradbena dela in okvarjen sistem oskrbe z vodo (počene cevi itd.). Soseska Mirijevo velja za najuspešnejši projekt rešitve problema. Med gradnjo soseske v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil teren sistematično utrjen in premikanje zemljišč je danes popolnoma ustavljeno.<ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Klizišta nisu samo hir prirode |newspaper=[[Politika]] |language=sr |date=8 November 2011 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |access-date=12 June 2017 |archive-date=18 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170918145849/http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |url-status=live }}</ref><ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Otapanje pokreće i klizišta |newspaper=Politika |language=sr |date=22 February 2012 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |access-date=12 June 2017 |archive-date=26 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926073714/http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |url-status=live }}</ref> === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi klimatski klasifikaciji]] ima Beograd vlažno subtropsko podnebje (''Cfa''), ki meji na vlažno celinsko podnebje (''Dfa'') s štirimi letnimi časi in enakomerno porazdeljenimi padavinami. Mesečna povprečja se gibljejo od 1,9 °C v januarju do 23,8 °C v juliju, z letnim povprečjem 13,2 °C. [[Slika:Most_na_Adi.jpg|levo|sličica|Pogled iz zraka na Beograd in [[most na Adi]] iz gozdnega parka Košutnjak, znanega kot »mestna tovarna kisika« in priljubljena rekreacijska točka.]] V povprečju je letno 44,6 dni z najvišjo temperatura 30 °C ali več<ref name="nceinoaagov"/> in 95 dni, ko je temperatura nad 25 °C, po drugi strani pa je v Beogradu 52,1 dni letno, ko najnižja temperatura pade pod 0 °C, pri čemer je letno v povprečju 13,8 dni tudi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem.<ref name="nceinoaagov">{{cite web |title=World Meteorological Organization Climate Normals for 1991-2020: Beograd |url=https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |format=XLS |website=ncei.noaa.gov |publisher=[[NOAA]] |access-date=14 February 2024 |archive-date=14 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240214074455/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |url-status=live }}</ref> Letna povprečna količina padavin v Beogradu je približno 698 mm, pri čemer je najbolj deževna pozna pomlad. Povprečno letno število sončnih ur je 2020. Nevihte v Beogradu lahko nastanejo kadarkoli v letu, v povprečju 31 dni letno, vendar so veliko pogostejše v spomladanskih in poletnih mesecih. [[Toča]] je redka in se pojavlja izključno spomladi ali poleti.<ref name="nceinoaagov"/> Najvišja uradno zabeležena temperatura v Beogradu je bila 43,6 °C 24. julija 2007,<ref>{{cite news |url=http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |agency=[[Deutsche Presse-Agentur]] |title=Record-breaking heat measured in Belgrade |date=24 July 2007 |access-date=10 August 2007 |publisher=Monsters and Critics |archive-url=https://web.archive.org/web/20120714085754/http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |archive-date=14 July 2012}}</ref> medtem ko je bila na drugi strani najnižja temperatura -26,2 °C 10. januarja 1893.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |title=Climate |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064353/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |url-status=live }}</ref> Najvišja zabeležena vrednost dnevnih padavin je bila 109,8 mm 15. maja 2014.<ref name="nceinoaagov"/> {{Weather box |width=auto |location=Beograd (1991–2020, najvišje vrednosti 1920–danes) |metric first=y |single line=y |Jan record high C = 21.4 |Feb record high C = 23.9 |Mar record high C = 30.0 |Apr record high C = 32.4 |May record high C = 34.9 |Jun record high C = 38.7 |Jul record high C = 43.6 |Aug record high C = 41.8 |Sep record high C = 41.8 |Oct record high C = 34.7 |Nov record high C = 29.3 |Dec record high C = 22.7 |year record high C = 43.6 |Jan high C = 5.2 |Feb high C = 7.8 |Mar high C = 13.1 |Apr high C = 18.9 |May high C = 23.6 |Jun high C = 27.1 |Jul high C = 29.3 |Aug high C = 29.7 |Sep high C = 24.3 |Oct high C = 18.7 |Nov high C = 12.2 |Dec high C = 6.1 |year high C = 18.0 |Jan mean C = 1.9 |Feb mean C = 3.8 |Mar mean C = 8.3 |Apr mean C = 13.6 |May mean C = 18.2 |Jun mean C = 21.9 |Jul mean C = 23.8 |Aug mean C = 23.8 |Sep mean C = 18.5 |Oct mean C = 13.3 |Nov mean C = 8.1 |Dec mean C = 3.0 |year mean C = 13.2 |Jan low C = -0.7 |Feb low C = 0.6 |Mar low C = 4.2 |Apr low C = 8.8 |May low C = 13.2 |Jun low C = 16.7 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.5 |Sep low C = 14.1 |Oct low C = 9.4 |Nov low C = 5.1 |Dec low C = 0.5 |year low C = 9.1 |Jan record low C = -26.2 |Feb record low C = -25.5 |Mar record low C = -14.4 |Apr record low C = -6.1 |May record low C = -1.4 |Jun record low C = 4.6 |Jul record low C = 8.3 |Aug record low C = 6.7 |Sep record low C = 0.6 |Oct record low C = -6.9 |Nov record low C = -11.1 |Dec record low C = -19.3 |year record low C = -26.2 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 47.9 |Feb precipitation mm = 43.5 |Mar precipitation mm = 48.7 |Apr precipitation mm = 51.5 |May precipitation mm = 72.3 |Jun precipitation mm = 95.6 |Jul precipitation mm = 66.5 |Aug precipitation mm = 55.1 |Sep precipitation mm = 58.6 |Oct precipitation mm = 54.8 |Nov precipitation mm = 49.6 |Dec precipitation mm = 54.8 |year precipitation mm = 698.9 |Jan humidity = 77.9 |Feb humidity = 71.4 |Mar humidity = 62.7 |Apr humidity = 59.9 |May humidity = 61.9 |Jun humidity = 62.5 |Jul humidity = 59.8 |Aug humidity = 59.5 |Sep humidity = 65.8 |Oct humidity = 71.4 |Nov humidity = 75.1 |Dec humidity = 79.5 |year humidity = 67.3 |unit precipitation days = 0.1 mm |Jan precipitation days = 13.5 |Feb precipitation days = 12.3 |Mar precipitation days = 11.3 |Apr precipitation days = 12.4 |May precipitation days = 13.5 |Jun precipitation days = 12.2 |Jul precipitation days = 10.0 |Aug precipitation days = 8.4 |Sep precipitation days = 9.5 |Oct precipitation days = 10.5 |Nov precipitation days = 10.8 |Dec precipitation days = 13.8 |year precipitation days = 138.2 |Jan snow days = 9.7 |Feb snow days = 7.3 |Mar snow days = 4.2 |Apr snow days = 0.7 |May snow days = 0.0 |Jun snow days = 0.0 |Jul snow days = 0.0 |Aug snow days = 0.0 |Sep snow days = 0.0 |Oct snow days = 0.1 |Nov snow days = 3.0 |Dec snow days = 7.8 |year snow days = 32.8 |Jan sun = 70.7 |Feb sun = 96.2 |Mar sun = 146.7 |Apr sun = 186.7 |May sun = 224.7 |Jun sun = 253.9 |Jul sun = 278.8 |Aug sun = 262.6 |Sep sun = 192.6 |Oct sun = 155.0 |Nov sun = 92.1 |Dec sun = 60.3 |year sun = 2020.3 |Jan uv = 1 |Feb uv = 2 |Mar uv = 3 |Apr uv = 5 |May uv = 7 |Jun uv = 8 |Jul uv = 8 |Aug uv = 7 |Sep uv = 5 |Oct uv = 3 |Nov uv = 2 |Dec uv = 1 |source 1=Hidrometereološka služba Srbije<ref>{{cite web |url=https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |title=Monthly and annual means, maximum and minimum values of meteorological elements for the period 1991–2020 |language=sr |publisher=Republic Hydrometeorological Service of Serbia |access-date=15 April 2022 |archive-date=15 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415152549/https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |url-status=live }}</ref> |source 2=Weather Atlas (UV),<ref>{{cite web |url=https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |title=Belgrade, Serbia – Detailed climate information and monthly weather forecast |publisher=Yu Media Group |website=Weather Atlas |language=en |access-date=3 July 2019 |archive-date=3 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703202940/https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |url-status=live }}</ref> Meteo Climat (najvišje in najnižje vrednosti)<ref>{{cite web |url=http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |title=Station Belgrade–Triche |publisher=Meteo Climat |language=fr |access-date=18 December 2019 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225061442/http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |url-status=live }}</ref> |date=September 2010 }} == Uprava == <gallery mode="packed-hover"> File:Skupstina grada.jpg|[[Stari Dvor]], mestna skupščina File:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|Narodna skupščina Srbije File:Novi Beograd - The SIV building.jpg|Palača Srbije </gallery> Beograd je znotraj Srbije ločena teritorialna enota, z lastno avtonomno mestno upravo.<ref name="city of belgrade"/> Skupščina mesta Beograd ima 110 članov, izvoljenih za štiriletni mandat.<ref>{{cite web |title=Assembly of the City of Belgrade |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Trinajstčlanski mestni svet, ki ga izvoli skupščina in mu predseduje župan in njegov namestnik, vodi in nadzoruje mestno upravo,<ref>{{cite web |title=City Council |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=17 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151117033009/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |url-status=live }}</ref> ki upravlja tekoče upravne zadeve. Mestna uprava je razdeljena na 14 sekretariatov, od katerih ima vsak poseben resor, kot sta promet ali zdravstvo, ter več strokovnih služb, agencij in inštitutov.<ref>{{cite web |title=City Administration |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=26 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130326103342/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |url-status=live }}</ref> Na volitvah v mestno skupščino Beograda leta 2024 je zmagala Srbska napredna stranka, ki je oblikovala vladajočo koalicijo s Socialistično partijo Srbije. Med letoma 2004 in 2013 je bila na oblasti Demokratska stranka.<ref>{{citation |url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |title=Councilors vote to remove Belgrade mayor from office |publisher=B92 |date=24 September 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=28 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128020353/http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |url-status=live }}</ref> Zaradi pomena Beograda v političnem in gospodarskem življenju Srbije se funkcija župana mesta pogosto opisuje kot tretja najpomembnejša funkcija v državi, takoj za funkcijo [[Predsednik vlade Srbije|predsednika vlade]] in [[Predsednik Srbije|predsednika republike.]]<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |script-title=sr: Главни град – изборна неизвесност у кампањи 2022. |trans-title=Capital city – electoral uncertainty in the 2022. campaign |newspaper=Politika |page=18 |language=sr |date=27 February 2022}}</ref><ref>{{cite news |author=Jelena Mitrović, Anica Telesković |title=Ko će biti beogradski pobednik? |trans-title=Who will be the Belgrade's winner? |publisher=[[Radio Television Serbia]] |language=sr |date=23 February 2022 |url=https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155326/https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Tamara |last=Skrozza |title=Prvi ljudi velike varoši |trans-title=First citizens of great town |newspaper=Vreme, No. 710 |language=sr |date=12 August 2004 |url=https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155328/https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |url-status=live }}</ref> [[Slika:Supreme_court_of_Serbia.jpg|levo|sličica|190x190_pik|Vrhovno sodišče Srbije]] [[Slika:Austrian_Embassy_in_Belgrade_(Ambasada_Austrije_u_Beogradu).jpg|levo|sličica|190x190_pik|Avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu]] Beograd je glavno mesto, kjer so sedeži vseh srbskih državnih organov – [[Izvršilna oblast|izvršilne]], [[Zakonodajna oblast|zakonodajne]] in [[Sodna oblast|sodne oblasti]], ter sedeži skoraj vseh nacionalnih političnih strank in 75 [[Veleposlaništvo|diplomatskih predstavništev]].<ref>{{citation |url=http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |title=Ambasade i konzularna predstavništva u Beogradu |publisher=Ministry of Interior of the Republic of Serbia |language=sr |access-date=12 December 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130128091441/http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |archive-date=28 January 2013}}</ref> To vključuje Državno skupščino, predsedstvo in [[Vlada Republike Srbije|vlado Srbije]] ter vsa ministrstva, vrhovno sodišče in ustavno sodišče. === Občine === [[Slika:Sunset_at_Gardos.jpg|sličica|300x300_pik|Stolp Gardoš v sončnem zahodu, Zemun]] Mesto je razdeljeno na 17 občin.<ref name="beogradrs-5">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |title=Urban Municipalities |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924043019/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |url-status=live }}</ref> Prej so bile razvrščene v 10 mestnih (ki ležijo v celoti ali delno znotraj meja mesta) in 7 primestnih občin, katerih središča so manjša mesta.<ref>{{citation |last=Bačić |first=B. Č. |title=Najveći problem izjednačavanje statusa gradskih i prigradskih opština |url=http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |publisher=Danas |date=1 October 2008 |access-date=9 February 2010 |language=sr |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610220820/http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |url-status=live }}</ref> Z novim mestnim statutom iz leta 2010 so vse dobile enak status, z izjemo, da imajo primestne občine (razen Surčina) določene avtonomne pristojnosti, predvsem povezane z gradbeništvom, infrastrukturo in komunalnimi storitvami.<ref name="beogradrs-5"/> Večina občin se nahaja na južni strani Donave in [[Sava|Save]], v regiji [[Šumadija]]. Tri občine (Zemun, Novi Beograd in Surčin) ležijo na severnem bregu Save v regiji [[Srem|Srijem]], občina Palilula, ki se razprostira ob Donavi, pa se nahaja v regijah [[Šumadija]] in [[Banat]]. [[Slika:Belgrade_municipalities.svg|levo|sličica|439x439_pik|Zemljevid občin Beograda]] {| class="sortable wikitable" style="text-align:right" ! Občina ! Klasifikacija ! Površina (km²) ! Prebivalstvo (popis 2022) ! Gostota prebivalstva (na km²) |- | style="text-align:left" | [[Barajevo]] | primestni | 213,10 | 26.431 | 110 |- | style="text-align:left" | Čukarica | mestno | 156,99 | 175.793 | 1.120 |- | style="text-align:left" | Grocka | primestni | 299,55 | 82.810 | 276 |- | style="text-align:left" | [[Lazarevac]] | primestni | 383,51 | 55.146 | 144 |- | style="text-align:left" | [[Mladenovac]] | primestni | 339 | 48.683 | 144 |- | style="text-align:left" | Novi Beograd | mestno | 40,71 | 209.763 | 5.153 |- | style="text-align:left" | [[Obrenovac]] | primestni | 410,14 | 68.882 | 168 |- | style="text-align:left" | Palilula | mestno | 450,59 | 182.624 | 405 |- | style="text-align:left" | Rakovica | mestno | 30.11 | 104.456 | 3.469 |- | style="text-align:left" | Savski venac | mestno | 14.06 | 36.699 | 2.610 |- | style="text-align:left" | [[Sopot, Beograd|Sopot]] | primestni | 270,71 | 19.126 | 71 |- | style="text-align:left" | Stari Grad | mestno | 5,40 | 44.737 | 8.285 |- | style="text-align:left" | Surčin | mestno | 288,47 | 45.452 | 158 |- | style="text-align:left" | Voždovac | mestno | 148,52 | 174.864 | 1.177 |- | style="text-align:left" | Vračar | mestno | 2,87 | 55.406 | 19.305 |- | style="text-align:left" | Zemun | mestno | 149,74 | 177.908 | 1.188 |- | style="text-align:left" | Zvezdara | mestno | 31,49 | 172.625 | 5.482 |- style="background:#e9e9e9;" ! style="text-align:left" | Skupaj ! ! style="text-align:right" | 3.234,96 ! style="text-align:right" | 1.681.405 ! style="text-align:right" | 520 |- ! colspan="5" style="text-align:left" | Vir: Sektor za statistiko, Beograd<ref name="zavod za statistiku grada beograda">{{cite book |url=https://zis.beograd.gov.rs/images/ZIS/Files/Godisnjak/G_2022S.pdf |title=Statistički godišnjak Beograda |publisher=Zavod za statistiku grada Beograda |access-date=10 March 2024 |issn=0585-1912 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |} == Demografija == {{Historical populations |footnote= Vir: 1834-1931:;<ref>{{cite book |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |title=Stanovništvo Narodne Republike Srbije od 1834-1953 |trans-title=Population of the National Republic of Serbia from 1834-1953 data |location=Belgrade |publisher=Zavod za statistiku i evidenciju Narodne Republike Srbije |year=1953 |page=54 |language=sh |oclc=441731968 |archive-date=14 June 2024 |access-date=21 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240614144409/https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 1948-2011:;<ref>{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |title=Упоредни преглед броја становника 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. И 2011: Подаци по насељима |trans-title=Comparative overview of the population in 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002 and 2011: Data by settlements |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2011. у Републици Србији |trans-work=2011 Census of Population, Households and Dwellings in the Republic of Serbia |first=Dragan |last=Vukmirović |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |isbn=978-86-6161-109-4 |date=April 2014 |access-date=21 July 2025 |archive-date=14 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191014111345/https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 2022:.<ref name="census22-age-sex"/> |percentages=pagr |1834|7 |1846|14 |1859|18 |1866|24 |1874|27 |1884|35 |1890|54 |1900|68 |1905|77 |1910|82 |1921|111 |1931|238 |1948|397 |1953|477 |1961|657 |1971|899 |1981|1087 |1991|1168 |2002|1191 |2011|1257 |2022|1298 }} Po popisu prebivalstva iz leta 2022 ima mesto 1.197.114 prebivalcev, njegovo somestje (vključno s sosednjimi naselji [[Borča]], [[Kaluđerica]] in Surčin) pa 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (pogosto enačeno z metropolitanskim območjem) znaša 1.681.405 oseb.<ref name="auto1">{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Vendar metropolitansko območje Beograda ni opredeljeno, niti statistično niti upravno, in se razteza v sosednje občine [[Pančevo]], [[Pećinci]] in [[Stara Pazova]]. V Beogradu živi veliko etničnih skupin iz nekdanje Jugoslavije in širšega balkanskega območja. Glavna etnična skupina, ki predstavlja več kot 86 % prebivalstva Beograda, so [[Srbi]] (1.449.241). Med pomembnejšimi manjšinami so Romi (23.160), Jugoslovani (10.499), [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]] (5.249), Črnogorci (5.134), Rusi (4.659), Hrvati (4.554), [[Makedonci v Srbiji|Makedonci]] (4.293) in etnični Muslimani (2.718).<ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=2022 Census |access-date=31 July 2023 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref> Mnogi ljudje so v mesto prišli kot ekonomski migranti iz manjših mest in podeželja, medtem ko so desettisoči zaradi [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]] v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prispeli kot begunci iz [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter [[Kosovo|Kosova]].<ref>[https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm Refugee Serbs Assail Belgrade Government] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324092931/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm |date=24 March 2012 }}: ''[[The Washington Post]]'', Tuesday, 22 June 1999.</ref> [[Slovenci]] so se v mesto začeli bolj množično priseljevati po koncu prve svetovne vojne, ko je postal Beograd prestolnica skupne države, še prej pa kot politični emigranti iz Avstro-Ogrske. Največja slovenska skupnost v Srbiji živi prav tu. Povezani so v društvo »Sava«, pomemben povezovalni dejavnik pa so tudi lokalne katoliške cerkve. V nekaj cerkvah še potekajo [[maša|maše]] v [[slovenščina|slovenščini]], sicer pa raba slovenščine med njimi počasi usiha.<ref>{{cite journal |last=Ravnik |first=Mojca |title=Nekaj pogledov v preteklost in sedanjost beograjskih Slovencev |journal=Traditiones |volume=39 |issue=1 |date=2010-10-15 |issn=1855-6396 |doi=10.3986/Traditio2010390114 |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1032 |access-date=2026-05-21 |page=}}</ref> V najnovejšem valu priseljevanja, po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]], je desettisoče Rusov in Ukrajincev registriralo svoje prebivališče v Srbiji, večina jih je to storila prav v Beogradu.<ref>{{Cite web |title=Srbiju naselilo Rusa koliko Kragujevac ima stanovnika Od početka rata u Ukrajini ljudi traže spas kod nas: Broj izbeglica raste svakog dana |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |date=8 December 2022 |access-date=11 December 2022 |website=www.blic.rs |language=sr |archive-date=11 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221211154139/https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |url-status=live }}</ref> [[Slika:Belgrade_in_Serbia.svg|levo|sličica|Upravno območje mesta Beograd na zemljevidu [[Upravni okraji Srbije|okrožij Srbije]] .]] Ocenjuje se, da v Beogradu živi med 10.000 in 20.000 [[Kitajci Han|Kitajcev]],<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14&status=jedna&vest=120710&datum=2008-05-06 |title=Stranci tanje budžet |publisher=Novosti.rs |access-date=16 November 2010 |archive-date=1 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100201175632/http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14 |url-status=dead}}</ref> od njihovega prihoda sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je Blok 70 v Novem Beogradu pogovorno znan kot kitajska četrt.<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |title=Kinezi Marko, Miloš i Ana |work=[[Kurir]] |date=20 February 2005 |access-date=18 July 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212031104/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |archive-date=12 February 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Vasić |first=Biljana |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |title=Kineska četvrt u bloku 70 |work=[[Vreme]] |date=15 January 2001 |access-date=18 July 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070715030740/http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |archive-date=15 July 2007 |url-status=live}}</ref> V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v mesto priselilo precej oseb iz Bližnjega vzhoda, predvsem iz [[Sirija|Sirije]], [[Iran|Irana]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Irak|Iraka]] – namen je bil sicer študij, kasneje pa so ostali v mestu.<ref>{{cite web |last=Zimonjic |first=Vesna Peric |url=http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927225101/http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-date=27 September 2007 |title=A unique friendship club in Belgrade |work=Dawn |date=7 December 2005 |access-date=17 July 2007 |url-status=dead}}</ref> V 19. in začetku 20. stoletja so v Beogradu obstajale tudi majhne skupnosti [[Aromuni|Aromancev]], [[Čehi|Čehov]], [[Grki|Grkov]], [[Nemci|Nemcev]], [[Madžari|Madžarov]], [[Judje|Judov]], [[Turki|Turkov]], [[Armenci|Armencev]] in [[Rusi|ruskih]] [[Belo gibanje|belih]] emigrantov. Danes obstajata dve primestni naselji z znatnim manjšinskim prebivalstvom: [[Ovča]] in vas [[Boljevci]], v obeh približno četrtino prebivalstva sestavljajo [[Romuni]] oziroma [[Slovaki]]. Priseljevanje v Beograd iz drugih držav se pospešuje. Leta 2023 je samo v Beogradu več kot 30.000 tujih delavcev dobilo dovolilnice za delo in prebivanje.<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|title=U Srbiji izdato više od 50.000 radnih dozvola strancima, i dalje nedostaju radnici|first=FoNet|last=RTS|date=11 March 2024|website=N1|access-date=26 May 2024|archive-date=8 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241008173849/https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|url-status=live}}</ref> Čeprav v Beogradu obstaja več zgodovinskih verskih skupnosti, je verska sestava mesta razmeroma homogena. [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna]] skupnost je daleč največja, s 1.475.168 pripadniki. V mestu živi tudi 31.914 muslimanov, 13.720 rimokatolikov in 3.128 [[Protestantizem|protestantov]]. V Beogradu je nekoč obstajala pomembna judovska skupnost, vendar se je po [[Zgodovina Srbije|nacistični okupaciji]] mesta med drugo svetovno vojno in poznejši judovski emigraciji njihovo število zmanjšalo z več kot 10.000 na le 295.<ref>{{cite web |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |title=2011 Census |access-date=17 December 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715000726/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |archive-date=15 July 2014}}</ref> Beograd je imel tudi eno največjih [[Budisti|budističnih]] kolonij v Evropi zunaj Rusije, ko se je po [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] na obrobju Beograda naselilo približno 400 večinoma budističnih [[Kalmiki|Kalmikov]]. Prvi budistični tempelj v Evropi je bil zgrajen v Beogradu leta 1929. Večina se jih je po drugi svetovni vojni odselila, njihov tempelj, Beograjska pagoda, so zapustili in se je sčasoma zrušil.<ref>{{cite web |date=16 December 2020 |title=Drugi budistički hram u Evropi nalazio se u Beogradu |url=https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |access-date=19 December 2020 |website=Gradnja |language=sr-RS |archive-date=17 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210117162912/https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |url-status=live }}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Belgrade_by_drone_view.jpg|levo|sličica|Pogled na Stari Grad z Dorćolom iz zraka.]] Beograd je finančno središče Srbije in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]], s skupno površino 17 mio m² pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |title=Lokale neće ni džabe |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=14 July 2013 |archive-date=23 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023080331/http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |url-status=live }}</ref> Tukaj je tudi sedež državne [[Narodna banka Srbije|centralne banke]]. 750.550 ljudi je zaposlenih (julij 2020)<ref name="biznistelegrafrs-2020">{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |title=Prosečna plata za jul u Beogradu 628 evra |website=biznis.telegraf.rs. |date=27 September 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613112415/https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |url-status=live }}</ref> v 120.286 podjetjih,<ref name="večernje novosti-2013">{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |title=U Beogradu radi 120.000 firmi |publisher=Večernje Novosti |date=23 April 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809112856/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |url-status=live }}</ref> 76.307 podjetjih in 50.000 trgovinah.<ref name="biznistelegrafrs-2020"/><ref>{{cite web |url=http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |title=Privredna komora Beograda |publisher=Docstoc.com |date=4 October 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=1 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150701132904/http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |url-status=live }}</ref> Samo mesto Beograd ima v lasti 267.147 m² najemnih pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |title=Tržni centri zatvorili lokale |access-date=14 August 2016 |archive-date=6 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160606061618/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je v Beogradu tako delalo 31,4 % zaposlenega prebivalstva Srbije, ki so ustvarili več kot 40,4 % državnega BDP.<ref name="BelgradeGDP24"/><ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title= Општине и региони у Републици Србији, 2025 |website=stat.gov.rs |access-date=2026-02-28|url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |publisher=Economic Chamber of Belgrade |title=Privreda Beograda |language=sr |access-date=19 January 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006122226/http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |archive-date=6 October 2014 |url-status=dead}}</ref><ref>{{citation |url=http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |title=Regional GDP of the Republic of Serbia – preliminary data, 2012 |publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia |access-date=4 November 2013 |archive-date=31 October 2013 |archive-url=https://archive.today/20131031195111/http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |url-status=live }}</ref> BDP mesta je bil leta 2023 po pariteti kupne moči ocenjen na 73 milijard USD, kar je 43.400 USD na prebivalca po pariteti kupne moči. Nominalni BDP je bil leta 2023 ocenjen na 31,5 milijarde USD, kar je 18.700 USD na prebivalca.<ref name="BelgradeGDP24"/> Novi Beograd je osrednje poslovno okrožje države in eno od finančnih središč [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]]. Ponuja vrsto objektov, kot so hoteli, kongresne dvorane (npr. Sava Centar), poslovne stavbe razreda A in B ter poslovni parki (npr. Airport City Belgrade). V Novem Beogradu se gradi na več kot 12 milijonov m² zemljišča, vrednost načrtovane gradnje v naslednjih treh letih pa je ocenjena na več kot 1,5&nbsp;milijarde evrov. v Novem Beogradu se nahaja tudi Beograjska borza. [[Slika:Zgrada_Ministarstva_saobraćaja_u_Beogradu_2006.jpg|desno|sličica|190x190_pik|Sedež Srbskih železnic v Beogradu]] [[Slika:Народный_банк_Сербии_(2017).jpg|sličica|190x190_pik|Sedež [[Narodna banka Srbije|Srbske narodne banke]]]] [[Slika:Сава_центар,_Београд_(Sava_centar,_Belgrade,_Serbia).jpg|sličica|190x190_pik|Sava Centar, največji kongresni, kulturni in poslovni center v [[Srbija|Srbiji]] in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]], se razprostira na 100.000 ^m²]] S 6924 podjetji v IT sektorju (podatek iz leta 2013) je Beograd eno najpomembnejših središč [[Informacijska tehnika|informacijske tehnologije]] v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="večernje novosti-2013"/> [[Microsoft|Microsoftov]] razvojni center Srbija, ki se nahaja v Beogradu, je bil ob svoji ustanovitvi peti tovrstni program na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |title=Microsoft Development Center Serbia |publisher=Microsoft.com |date=1 April 2011 |access-date=15 May 2013 |archive-date=25 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150425225332/http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |url-status=live }}</ref> Številna globalna IT podjetja pogosto izberejo Beograd za svoje evropsko ali regionalno središče poslovanja; med njimi so tako [[Asus]],<ref>{{cite web |url=http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |title=Asus otvorio regionalni centar u Beogradu |publisher=Emportal.rs |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522124646/http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |archive-date=22 May 2011}}</ref> [[Intel]],<ref>{{cite web |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |title=Centar kompanije 'Intel' za Balkan u Beogradu – Srbija deo 'Intel World Ahead Program' |publisher=E kapija |access-date=7 July 2009 |archive-date=9 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150909124416/http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |url-status=live }}</ref> [[Dell]],<ref>{{cite web |last=Beograd |first=Ana Vlahović |url=http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |title=Srbija centar IT industrije |publisher=Pressonline.rs |date=25 September 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=26 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150926161604/http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |url-status=live }}</ref> Huawei, [[Ubisoft]], [[Yandex]], Nutanix,<ref>{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |title=Američki Nutanix širi posao u Srbiji: Otvorene kancelarije u Beogradu, potpisan memorandum s Vladom |work=biznis.telegraf.rs. |date=20 December 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081407/https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |url-status=live }}</ref> NCR itd.<ref>{{citation |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostruči-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |title=NCR planira da udvostruči broj zaposlenih u Srbiji u 2014 |publisher=eKapija |date=24 July 2013 |access-date=4 November 2013 |language=sr |archive-date=3 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170403213441/http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostru%C4%8Di-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |url-status=live }}</ref> Med najbolj znanimi beograjskimi IT zagonskimi podjetji so med drugim Nordeus, ComTrade Group, MicroE, FishingBooker in Endava. Med IT objekti v mestu so Institut Mihajlo Pupin in ILR,<ref>{{cite web |url=http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |title=LOLA CNC sistemi – Lola institut |website=li.rs |access-date=28 May 2018 |archive-date=4 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180804231731/http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |url-status=live }}</ref> pa tudi povsem nov IT Park Zvezdara.<ref>{{cite web |url=https://ntpark.rs/ |title=Naučno-tehnološki park Beograd |website=Naučno-tehnološki park Beograd |access-date=7 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190607031549/https://ntpark.rs/ |archive-date=7 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Številni ugledni IT inovatorji so svojo kariero začeli v Beogradu, med njimi Voja Antonić in Veselin Jevrosimović. Aprila 2025 je povprečna mesečna neto plača v poslovnem središču Novega Beograda znašala 177.418 RSD (1760 USD) v neto vrednosti, bruto ekvivalent pa 242.254 RSD (2403 USD), medtem ko je v Beogradu s predmestji znašala 1.058 EUR.<ref>{{Cite web |date=2025-06-26 |title=Average salary in April 109,272.00 dinars |url=https://www.serbianmonitor.com/en/average-salary-in-april-109272-00-dinars/ |access-date=2026-04-21 |website=www.serbianmonitor.com |language=en-US}}</ref> Po podatkih podjetja Cushman & Wakefield je glede najema poslovnih prostorov Knez Mihajlova ulica 36. najdražja nakupovalna ulica na svetu.<ref>{{cite web |url=https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |title=Zakup Lokala U Knez Mihailovoj Među Najskupljim Na Svetu: U regionu jedino Budimpešta ispred Beograda |work=Serbian Times |date=18 November 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=19 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210419025646/https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |url-status=live }}</ref> Kot primer privlačnosti mesta in njegovega pomena v tem delu celine je dejstvo, da številna multinacionalna podjetja za svoj lokalni sedež izberejo prav Beograd. Zgodnji primer tega je bil multinacionalni prehrambeni velikan [[McDonald's|McDonald's,]] ki je v Beogradu odprl svojo prvo restavracijo v komunistični državi v Evropi.<ref>{{Cite web |title='Until we meet again,' McDonald's tells Russia as it exits the country for good |url=https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |access-date=2023-01-11 |website=dailyo.in |language=en |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203140802/https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |url-status=live }}</ref> == Kultura == [[Slika:Serbia_Beograd_SANU_-_Feb_2006.jpg|levo|sličica|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]], nacionalno učeno društvo, ustanovljeno leta 1841]] Po poročanju [[BBC]] je Beograd eno od petih najbolj ustvarjalnih mest na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |title=The five most creative cities in the world? |work=The Collection |publisher=BBC |last=Banks |first=Libby |date=16 July 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=7 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200507223631/http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |url-status=live }}</ref> Beograd vsako leto gosti številne mednarodne kulturne dogodke, vključno s filmskim festivalom, gledališkim festivalom, [[Belgrade Summer Festival|poletnim festivalom]], BEMUS-om, [[Belgrade Early Music Festival|beograjskim festivalom stare glasbe]], knjižnim sejmom, [[Belgrade Choir Festival|beograjskim festivalom zborov]], [[Pesem Evrovizije 2008|tekmovanjem za pesem Evrovizije 2008]] in festivalom piva.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |title=Culture and Art (Cultural Events) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924071921/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |url-status=live }}</ref> Leta 2022 je Beograd gostil tudi dogodek Europride, čeprav ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal prepovedati.<ref>{{Cite web |date=2022-08-24 |title=EuroPride will not be cancelled, and any 'ban' would be illegal |url=https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |access-date=2022-10-15 |website=EPOA |language=en-GB |archive-date=15 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015185619/https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |url-status=live }}</ref> [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov]] nagrajenec [[Ivo Andrić]] je svoje najbolj znano delo ''[[Most na Drini (roman)|Most na Drini]]'' napisal v Beogradu. <ref>{{cite web |url=http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |title=The biography of Ivo Andrić |publisher=The Ivo Andrić Foundation |access-date=18 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090907050949/http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |archive-date=7 September 2009}}</ref> Med drugimi uglednimi beograjskimi avtorji so še [[Branislav Nušić]], [[Miloš Crnjanski]], [[Borislav Pekić]], [[Milorad Pavić]] in Meša Selimović.<ref>{{cite web |url=http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |title=Borislav Pekić – Biografija |publisher=[[Project Rastko]] |language=sr |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090116220235/http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |archive-date=16 January 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Tabbi |first=Joseph |url=http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |title=Miloš Crnjanski and his descendents |publisher=Electronic Book Review |date=26 July 2005 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070711120527/http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |archive-date=11 July 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |title=Meša Selimović – Biografija |publisher=Kitabhana.net |access-date=10 July 2007 |language=bs |archive-url=https://web.archive.org/web/20070716130556/http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |archive-date=16 July 2007 |url-status=live}}</ref> Mednarodno najbolj ugledni umetniki iz Beograda so Charles Simić, [[Marina Abramović]] in Milovan Destil Marković. Večina srbske filmske industrije ima sedež v Beogradu. FEST je letni filmski festival, ki poteka od leta 1971. Do leta 2013 si je predstave ogledalo štiri milijone ljudi, predstavili pa so skoraj 4000 filmov.<ref>{{citation |url=http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |title=Belgrade Film Festival – FEST |publisher=VoiceOfSerbia.org |date=22 February 2013 |access-date=23 February 2013 |archive-date=6 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130306025539/http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |url-status=usurped}}</ref> Mesto je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno glavnih središč jugoslovanskega [[Novi val (glasba)|novega vala]], ki so ga zastopale beograjske skupine kot na primer [[Idoli|VIS Idoli]], [[Ekatarina Velika]], [[Šarlo akrobata]] in [[Električni orgazam]]. Med drugimi pomembnimi beograjskimi rock skupinami so [[Riblja čorba|Riblja Čorba]], [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajaga]] i Instruktori in [[Partibrejkers]].<ref>{{cite web |url=http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |title=Beogradska rock scena je otišla u ilegalu |publisher=Glas.ba |access-date=18 January 2011 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131047/http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |archive-date=6 July 2011 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Shepherd |first=John |title=Continuum encyclopedia of popular music of the world |publisher=Continuum |year=2005 |page=142 |volume=3–7 |isbn=978-0-8264-7436-0}}</ref> Danes je središče srbske hip hop scene, kjer v mestu ali v njem živijo skupine, kot so Beogradski Sindikat, Bad Copy, Škabo, Marčelo in večina skupine Bassivity Music.<ref>{{cite web |last=Pavlić |first=Aleksandar |url=http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |title=Beogradski Sindikat: ''Svi Zajedno'' |work=Popboks |date=9 February 2005 |access-date=23 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070513014844/http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |archive-date=13 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Todorović |first=S. S. |url=http://www.balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |title=Liričar među reperima |publisher=Balkanmedia |date=30 January 2004 |access-date=23 May 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070617175739/http://balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |archive-date=17 June 2007}}</ref> V Beogradu je veliko gledališč, med katerimi so najpomembnejša Narodno gledališče, Gledališče na Terazijah, Jugoslovansko dramsko gledališče, [[Zvezdara Theatre|Zvezdara teater]] in Atelje 212. V Beogradu ima sedež tudi [[Srbska akademija znanosti in umetnosti]] ter [[Narodna knjižnica Srbije]]. Med drugimi večjimi knjižnicami sta Mestna knjižnica Beograd in Univerzitetna knjižnica Beograd. Dve operni hiši v Beogradu sta: Narodno gledališče in operna hiša Madlenianum.<ref>{{cite web |url=http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |title=National Theatre Belgrade – Opera |work=Народно позориште у Београду |publisher=Narodnopozoriste.rs |date=1 May 2013 |access-date=15 May 2013 |archive-date=2 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202134712/http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |title=About Madlenianum |publisher=Madlenianum.rs |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130515105613/http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |archive-date=15 May 2013}}</ref> Po zmagi srbske predstavnice [[Marija Šerifović|Marije Šerifović]] na [[Pesem Evrovizije 2007|tekmovanju za pesem Evrovizije 2007]] je Beograd leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] gostil tekmovanje Eurosong.<ref>{{cite news |url=http://www.hs.fi/english/article/Serbian+ballad+wins+Eurovision+Song+Contest+-+Belgrade+hosts+in+2008+/1135227223254 |newspaper=[[Helsingin Sanomat]] |title=Serbian ballad wins Eurovision Song Contest – Belgrade hosts in 2008 |date=14 May 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070830011312/http://www.hs.fi/english/article/Serbian%2Bballad%2Bwins%2BEurovision%2BSong%2BContest%2B-%2BBelgrade%2Bhosts%2Bin%2B2008%2B/1135227223254 |archive-date=30 August 2007}}</ref> V Beogradu je več kot 1650 javnosti dostopnih skulptur.<ref>{{cite web |url=http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |title=NEDA KOVAČEVIĆ: Nek učini svako koliko je kadar, pa neće narod propasti |website=presscentar.uns.org.rs |language=sr |access-date=2 February 2020 |archive-date=2 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200202194147/http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |title=Beogradski spomenarnik: putovanje srpskom istorijom putem spomenika u Beogradu. Ličnosti u beogradskim spomenicima. Deo prvi |last=Kovačević |first=Neda |date=2016 |publisher=Neda Kovačević |isbn=978-86-919895-0-7 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083819/https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |url-status=live }}</ref> === Muzeji === Najvidnejši muzej v Beogradu je [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], ustanovljen leta 1844 in obnovljen od leta 2003 do junija 2018. Muzej hrani zbirko več kot 400.000 eksponatov (več kot 5600 slik in 8400 risb in grafik, vključno s številnimi tujimi mojstri, kot so [[Hieronymus Bosch|Bosch]], Juan de Flandes, [[Tizian]], [[Tintoretto]], [[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[Paul Cézanne|Cézanne]], [[Giovanni Battista Tiepolo|GB Tiepolo]], [[Auguste Renoir|Renoir]], [[Claude Monet|Monet]], [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautrec]], [[Henri Matisse|Matisse]], [[Pablo Picasso|Picasso]], [[Paul Gauguin|Gauguin]], [[Marc Chagall|Chagall]], [[Vincent van Gogh|Van Gogh]], [[Piet Mondrian|Mondrian]] itd.) in tudi slavni [[Miroslavov evangelij]].<ref>{{cite web |last=Cvjetićanin |first=Tatjana |url=http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |title=From the history of the National Museum in Belgrade |publisher=National Museum of Serbia |access-date=27 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814163742/http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |archive-date=14 August 2011}}</ref> Muzej sodobne umetnosti je bil prvi muzej sodobne umetnosti v Jugoslaviji in eden prvih tovrstnih muzejev na svetu.<ref>{{Cite book |title=Knjiga o Lubardi |last=Lompar |first=Milo |publisher=[[Serbian Literary Guild]] |page=181 |year=2018 |location=Beograd}}</ref> Od ustanovitve leta 1965 je zbral zbirko več kot 8000 umetniških del, ustvarjenih po vsej nekdanji Jugoslaviji.<ref>{{cite web |url=http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |title=About the Museum |website=eng.msub.org.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193549/http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |url-status=dead}}</ref> Zbirka predstavlja nekatere najopaznejše srbske in jugoslovanske umetnike 20. stoletja, med njimi Sava Šumanovića, [[Nadežda Petrović|Nadeždo Petrović]], Petra Dobrovića, Mileno Pavlović-Barili, Milana Konjovića, Zoro Petrović, Đorđa Andrejevića Kuna, Vladimira Veličkovića, Petra Lubardo, [[Krsto Hegedušić|Krsto Hegedušića]], Miću Popovića, [[Ivan Meštrović|Ivana Meštrovića]], [[Antun Augustinčić|Antuna Augustinčića]], Med drugim Toma Rosandić, Olga Jevrić, Olga Jančić, [[Lojze Dolinar]].<ref>{{Cite web |date=2019-01-11 |title=Kolekcija - Muzej Savremene Umetnosti |url=https://msub.org.rs/kolekcija/ |access-date=2025-01-15 |language=sr-lat |archive-date=15 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250115010157/https://msub.org.rs/kolekcija/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Mučibabić |first=Daliborka |title=Arhitektonski dragulj koji iznova mami |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |access-date=2025-01-15 |website=Politika Online |archive-date=12 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112110923/https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |url-status=live }}</ref> Muzej je bil zaprt leta 2007, vendar je bil od takrat ponovno odprt leta 2017, da bi se osredotočil na sodobno in tudi na jugoslovansko umetniško sceno.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |title=Art gathers dust as Serbia museums kept shut |date=27 August 2013 |work=BBC News |access-date=20 June 2018 |archive-date=6 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180706150043/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |url-status=live }}</ref> Umetnica [[Marina Abramović]], rojena v Beogradu, je imela razstavo v Muzeju sodobne umetnosti, ki jo je ''[[The New York Times|New York Times]]'' označil za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na svetu leta 2019.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |title=28 Art Shows Worth Traveling For |work=The New York Times |date=9 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Farago |first1=Jason |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416110435/https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |title=Marina Abramovic Comes Home, and Comes Clean |work=The New York Times |date=25 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Dickson |first1=Andrew |archive-date=29 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210729152645/https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |url-status=live }}</ref> Razstavo si je ogledalo skoraj 100.000 obiskovalcev. Marina Abramović je imela odrski govor in performans pred 20.000 ljudmi.<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=EFH1BYUjmMA |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211114/EFH1BYUjmMA |archive-date=14 November 2021 |url-status=live |title=Marina Abramovic-Javno predavanje "CISTAC/CLEANER"-Beograd-MSU 29.09.2019.-Deo 1 |website=YouTube |date=3 October 2019 |access-date=14 July 2021}}{{cbignore}}</ref> V središču Beograda se nahaja tudi Muzej uporabne umetnosti, muzej, ki ga je ICOM leta 2016 nagradil za institucijo leta.<ref>{{Cite web |title=ICOM Serbia, Award for the Institution of the Year 2016 – Музеј примењене уметности БеоградМузеј примењене уметности Београд |url=https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |access-date=2022-10-18 |website=Музеј примењене уметности Београд |archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018130416/https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd se je leta 2006 preselil v novo stavbo v središču mesta.<ref>{{citation |title=The New Museum's Building |url=http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401012108/http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> Muzej gosti vrsto zbirk, ki pokrivajo zgodovino mestnega življenja od prazgodovine<ref>{{citation |title=Collections |url=http://www.mgb.org.rs/en/collections |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401011549/http://www.mgb.org.rs/en/collections |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> in hrani zbirko več kot 150.000 eksponatov.<ref name=":0">{{Cite web |title=NOVI PROSTOR MUZEJA GRADA BEOGRADA U RESAVSKOJ ULICI: Istorija glavnog grada objedinjena u velelepnom prostoru |url=https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417202159/https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-date=17 April 2025 |access-date=2025-11-23 |website=www.beograd.rs |language=sr-Latn |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd vključuje tudi dodatne lokacije, kot so Muzej Iva Andrića, Rezidenca princese Ljubice, Muzej Paje Jovanovića in Muzej Jovana Cvijića.<ref>{{Cite web |title=Музеј града Београда - О нама |url=http://www.mgb.org.rs/about/ |access-date=2024-12-21 |website=www.mgb.org.rs |archive-date=3 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250103183940/http://www.mgb.org.rs/about/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej naj bi se leta 2027 preselil v veliko večjo stavbo v središču mesta.<ref name=":0" /> Etnografski muzej, ustanovljen leta 1901, vsebuje več kot 150.000 predmetov, ki prikazujejo podeželsko in mestno kulturo Balkana, zlasti držav [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanje Jugoslavije]].<ref>{{cite web |title=Museums 3 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065021/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |archive-date=24 September 2014 |access-date=12 July 2008 |website=Discover Belgrade |publisher=Beograd.rs}}</ref> V Beogradu je tudi Muzej afriške umetnosti, ustanovljen leta 1977, ki ima veliko zbirko umetnosti iz Zahodne Afrike.<ref>{{cite web |title=Cultural institutions: Museum of African Art |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064317/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |archive-date=24 September 2014 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Drug pomemben beograjski muzej je Muzej Vuka in Dositeja, ki prikazuje življenje, delo in zapuščino [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Stefanovića Karadžića]] ter [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]], reformatorja srbskega knjižnega jezika v 19. stoletju in prvega srbskega ministra za šolstvo oziroma književnika.<ref>{{cite web |title=City of Belgrade – Museums 1 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303191402/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |archive-date=3 March 2016 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Vojaški muzej, ustanovljen leta 1878 na Kalemegdanu, hrani široko paleto več kot 25.000 vojaških predmetov, ki segajo od prazgodovine do srednjega veka in moderne dobe. Med pomembne predmete spadajo turško in orientalsko orožje, narodni prapori in [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanska partizanska]] znamenja.<ref>{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |title=Military Museum |publisher=[[Lonely Planet]] |access-date=18 January 2010 |archive-date=20 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020204811/http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/ |title=Military Museum {{!}} About Us |website=muzej.mod.gov.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193600/http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/#.XJ_EJJhKiUk |url-status=live }}</ref> Letalski muzej, ki se nahaja v bližini [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališča Nikola Tesla Beograd]], ima več kot 200 letal, od katerih je na ogled približno 50, nekaj pa jih je edinih ohranjenih primerkov te vrste, kot je [[Fiat G.50 Freccia|Fiat G.50]]. V tem muzeju so razstavljeni tudi deli sestreljenih ameriških in [[NATO|Natovih]] letal, kot sta [[Lockheed F-117|F-117]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]].<ref>{{cite web |url=http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |title=Lična karta Muzeja ratnog vazduhoplovstva |publisher=Museum of Air force Belgrade |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20060528075833/http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |archive-date=28 May 2006 |url-status=dead}}</ref> Muzej Nikole Tesle, ustanovljen leta 1952, hrani osebne predmete [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], izumitelja, po katerem je bila poimenovana [[Tesla (enota)|enota Tesla]]. Hrani okoli 160.000 originalnih dokumentov in okoli 5.700 drugih osebnih predmetov, vključno z njegovo žaro.<ref>{{cite web |url=http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej/m&opc=sub2 |publisher=Nikola Tesla Museum |title=About the museum |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610092417/http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej%2Fm&opc=sub2 |archive-date=10 June 2007 |url-status=dead}} [[Museum of Science and Technology (Belgrade)|Muzej znanosti in tehnologije]], ustanovljen leta 1989, se je leta 2005 preselil v stavbo prve mestne elektrarne na Dorćolu.<nowiki><ref></nowiki>{{citation |title=Project for Reconstruction and Adaptation of the Museum of Science and Technology |url=http://www.muzejnt.rs/en/206 |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130511075002/http://www.muzejnt.rs/en/206 |archive-date=11 May 2013 |url-status=dead |publisher=Museum of Science and Technology}}</ref><ref>{{Cite web |title=О Музеју |url=https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |access-date=2024-12-21 |website=Музеј науке и технике |language=en-GB |archive-date=10 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250210204900/https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |url-status=live }}</ref> Z okoli 95.000 kopijami domačih in mednarodnih filmov je Jugoslovanska kinoteka največja v regiji in med desetimi največjimi arhivi na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |title=Action programme 2006 for Serbia: Support to the Yugoslav Film Archive |publisher=European Agency for Reconstruction |date=1 January 2006 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070802113127/http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |archive-date=2 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Institucija upravlja tudi Muzej jugoslovanske kinoteke s kinodvorano in razstavno dvorano. Dolgoletne težave s shranjevanjem arhiva so bile dokončno rešene leta 2007, ko je bil odprt nov sodoben depo.<ref>{{cite web |url=http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011202918/http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-date=11 October 2007 |title=New Depository for the Yugoslav Film Archive's treasure |publisher=SEECult.org, Culture Portal of Southeastern Europe |date=7 June 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead}}</ref> Jugoslovanski filmski arhiv razstavlja tudi originalno filmsko palico [[Charlie Chaplin|Charlieja Chaplina]] in enega prvih filmov [[Brata Lumière|Augusta in Louisa Lumièra]].<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |title=U Noći muzeja 60 kulturnih institucija |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=3 June 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809121012/http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |url-status=live }}</ref> Muzej Jugoslavije ima zbirke iz jugoslovanskega obdobja. Poleg slik so najdragocenejše [[Luna|lunine]] kamnine, ki so jih leta 1969 podarili člani posadke [[Apollo 11|Apolla 11]] [[Neil Armstrong]], [[Edwin Aldrin|Buzz Aldrin]] in [[Michael Collins (astronavt)|Michael Collins]] med obiskom Beograda, in kamnine iz misije [[Apollo 17|Apollo 17]], ki jih je leta 1971 podaril [[Richard Nixon]].<ref>{{cite web |url=http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |title=Najbolje, u Muzeju 25. maj – SEEcult.org Portal za kulturu jugoistočne Evrope |date=4 September 2012 |publisher=seecult.org |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051850/http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |url-status=live }}</ref> Muzej hrani tudi sabljo [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] z 260 briljanti in diamanti, ki jo je podaril Stalin sam.<ref>{{cite web |url=http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |title=Политика Online – Од Стаљина сабља, а од астронаута каменчићи с Месеца |work=Politika Online |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051853/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |url-status=live }}</ref> === Arhitektura === {{Več slik | align = left | total_width = 380 | perrow = 2 | image1 = Interior look Church Saint Sava from western gally leg P.Cikovac.jpg | width1 = 600 | image2 = Crkva svetog Marka, Beograd (St. Mark's Church, Belgrade).jpg | width2 = 550 | image3 = Железничка станица Београд главна и споменик Стефана Немање (closed Belgrade Main Railway station, 2023).jpg | width3 = 600 | footer = V smeri urinega kazalca, od zgoraj levo: notranjost cerkve sv. Save; cerkev sv. Marka; hotel Moskva; beograjska trdnjava; Knez Mihailova ulica - glavna pešpot in nakupovalna cona v Beogradu; Savski trg - nekdanja glavna železniška postaja v Beogradu in spomenik Stefanu Nemanji. }} Beograd ima zelo raznoliko arhitekturo, od središča Zemuna, ki ima podobo tipičnega srednjeevropskega mesta,<ref>{{cite web |last1=Comrie |first1=Nicholas |last2=Moore |first2=Lucy |title=Zemun: The Town Within the City |url=http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |publisher=[[B92]] Travel |date=1 October 2007 |access-date=17 May 2007 |archive-date=22 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022122710/http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |url-status=live }}</ref> do sodobnejše arhitekture in prostorske ureditve Novega Beograda. Najstarejšo arhitekturo najdemo v parku Kalemegdan. Izven Kalemegdana najstarejše stavbe izvirajo šele iz 18. stoletja zaradi njegove geografske lege ter pogostih vojn in uničenj.<ref name="manević">{{cite web |last=Manević |first=Zoran |url=http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |title=Architecture and Building |publisher=[[MIT]] website |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811101910/http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |archive-date=11 August 2007}}</ref> Najstarejša javna zgradba v Beogradu je nevpadljiva turška [[Tűrbe|türbe]], najstarejša hiša pa je skromna glinena hiša na Dorćolu iz poznega 18. stoletja.<ref>{{cite web |last=Mitrović |first=Prof. Dr. Mihajlo |url=http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |archive-url=https://archive.today/20100117001440/http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |url-status=dead |archive-date=17 January 2010 |title=Seventh Belgrade triennial of world architecture |publisher=ULUS |date=27 June 2003 |access-date=19 May 2007}}</ref> Zahodni vpliv se kaže v gradnjah iz 19. stoletja, ko se je mesto popolnoma preobrazilo iz orientalskega mesta v sodobno arhitekturo tistega časa, z vplivi [[Neoklasicizem|neoklasicizma]], [[Romantika|romantike]] in [[Akademska umetnost|akademske umetnosti]]. Srbski arhitekti so konec 19. stoletja prevzeli razvoj od tujih graditeljev in zgradili Narodno gledališče, Stari dvor, katedralo in kasneje, v začetku 20. stoletja, [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|stavbo Narodne skupščine]] ter [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], na katere je vplivala [[Art nouveau|secesija]].<ref name="manević" /> Elementi srbsko-bizantinskega preporoda so prisotni v stavbah, kot so hiša Vukove zakladnice, stara pošta na Kosovski ulici, in sakralni arhitekturi, kot sta cerkev sv. Marka (ki temelji na [[Samostan Gračanica|samostanu Gračanica]]) in [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev sv. Save]].<ref name="manević" /> V socialističnem obdobju so bila stanovanja zgrajena hitro in poceni za ogromen pritok ljudi, ki so po drugi svetovni vojni bežali s podeželja, rezultat česar je bila [[Brutalistična arhitektura|brutalistična]] podoba blokov Novega Beograda; za kratek čas je vladal trend [[Socialistični realizem|socrealizma]], ki je privedel do stavb, kot je Sindikalna dvorana.<ref name="manević" /> Vendar so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja prevladali [[Modernizem (gibanje)|modernistični]] trendi, ki še vedno prevladujejo v beograjski arhitekturi. <ref name="manević" /> Beograd ima drugi najstarejši kanalizacijski sistem v Evropi.<ref>{{cite web |title=Potrebno uložiti 1,6 milijardi evra u energetsku efikasnost |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |website=Blic |date=10 December 2014 |access-date=10 December 2014 |archive-date=14 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141214143427/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |url-status=live }}</ref> Klinični center Srbije se razprostira na 34 hektarjih in je sestavljen iz približno 50 stavb, ima pa tudi 3150 postelj, s čimer je po tem merilu največja v Evropi<ref>{{cite news |last1=Mišković |first1=Ivan |title=Za godinu dana više od 50.000 operacija |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |access-date=26 July 2020 |work=blic.rs |date=4 February 2009 |language=sr |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726163120/https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |url-status=live }}</ref> in ena največjih na svetu.<ref>{{cite web |title=The Largest Hospitals In The World |url=https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |website=worldatlas.com |date=5 October 2017 |access-date=26 July 2020 |archive-date=10 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200710191100/https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |url-status=live }}</ref> === Turizem === [[Slika:Beograd_under_Fire.jpg|desno|sličica|Beograd med [[Novo leto|novoletnimi]] prazniki]] Beograd, ki stoji ob glavni prometni arteriji, ki povezuje Evropo in Azijo, ter kasneje tudi na železniški liniji [[Orient Express]], je bil skozi stoletja priljubljena destinacija za popotnike. Leta 1843 je srbski ''[[knez]]'' Mihajlo Obrenović na Dubrovački ulici (danes Ulica kralja Petra) zgradil veliko stavbo, ki je postala prvi hotel v Beogradu: ''Kod jelena'' ('Kod jelena'), v soseski Kosančićevega venca. Mnogi so takrat kritizirali potezo zaradi stroškov in velikosti stavbe, a kmalu je postala zbirališče najbogatejših meščanov kneževine. Pogovorno so stavbo imenovali tudi ''staro zdanje'' ali 'stara stavba'. Ostal je hotel do leta 1903, nato pa so stavbo leta 1938 porušili.<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title="Čitanka" srpske istorije i kulture |trans-title=Reading book of Serbian history and culture |newspaper=Politika |page=17 |language=sr |date=25 January 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184909/http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title=Razglednica koje više nema |trans-title=Postcards that is no more |newspaper=Politika |page=22 |language=sr |date=7–8 April 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184922/http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |url-status=live }}</ref> Po ''staro zdanju'' so bili v drugi polovici 19. stoletja zgrajeni številni hoteli: ''Nacional'' in ''Grand'', tudi na Kosančićevem Vencu, ''Srpski Kralj'', ''Srpska Kruna'', ''Grčka Kraljica'' pri Kalemegdanu, ''Balkan'' in ''Pariz'' na Terazijah'', London'' itd.<ref name="perić-2018">{{Navedi novice|first=Dragan|last=Perić|title=Kada su svi putevi vodili u Beograd|trans-title=Ko so vse poti vodile v Beograd|work=[[Politika]]|issue=1092|pages=28–29|language=sr|date=2 September 2018|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd|accessdate=9 September 2018|archivedate=9 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180909184941/http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd}}</ref> [[Slika:DJI_0136-12.jpg|levo|sličica|Kalemegdan]] [[Slika:Botanička_bašta_Jevremovac,_Beograd_-_Japanski_vrt_07.jpg|levo|sličica|Botanični vrt Jevremovac]] Ko je Beograd dobil povezave s parniki in železnico (po letu 1884), se je število obiskovalcev povečalo in odprli so se novi luksuzni hoteli. V Savamali sta bila odprta hotela ''Bosna'' in ''Bristol''. Med drugimi hoteli sta bila tudi ''Solun'' in ''Orient'', ki je bil zgrajen v bližini Finančnega parka. Turisti, ki so prispeli z Orient Expressom, so večinoma bivali v hotelu Petrograd na Vilsonovem trgu. Hotel ''Srpski Kralj'' na vogalu ulic Uzun Mirkova in Pariška je v medvojnem obdobju veljal za najboljši hotel v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je bil uničen.<ref name="perić-2018"></ref> Zgodovinska območja in stavbe Beograda so med najpomembnejšimi znamenitostmi mesta. Med njimi so Skadarlija, [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]] in sosednje Narodno gledališče, Zemun, Trg Nikole Pašića, [[Terazije]], Študentski trg, [[Beograjska trdnjava|trdnjava Kalemegdan]], ulica Kneza Mihailova, Parlament, [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]] in Stari dvor. Poleg tega je na obeh straneh reke veliko parkov, spomenikov, muzejev, kavarn, restavracij in trgovin. Spomenik Avali na vrhu hriba in Avalski stolp ponujata razgled na mesto. Po podatkih ''časopisa The Guardian'' je Dorćol eno od desetih najbolj »kul« predmestij v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |title=10 of the coolest neighbourhoods in Europe |work=The Guardian |date=8 February 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=26 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210726225115/https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |url-status=live }}</ref> Elitna soseska [[Dedinje]] se nahaja v bližini parkov Topčider in Košutnjak. Kraljevi kompleks Dedinje, v katerem sta nekdanji kraljevi rezidenci ([[Kraljevski dvor]] in [[Beli dvor]]), je odprt za obiskovalce. Palača hrani veliko dragocenih umetnin.<ref>{{cite web |last=Wolfs |first=Laura |url=http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707205638/http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |url-status=dead |archive-date=7 July 2011 |title=A Palacial Tour |publisher=[[Balkan Insight]] |date=21 June 2010 |access-date=18 September 2011}}</ref> V bližini je mavzolej [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], imenovan ''[[Hiša cvetja|Hiša rož]]'', ki dokumentira življenje nekdanjega jugoslovanskega predsednika.<ref>{{Cite web |last=Linkmedia |title=Muzej Jugoslavije {{!}} Muzeji i galerije {{!}} Šta videti |url=https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |access-date=2025-02-01 |website=Tourist Organization of Belgrade |language=sr |archive-date=15 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250315052526/https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |url-status=live }}</ref> [[Ada Ciganlija]] je nekdanji otok na [[Sava|reki Savi]] in največji športno-rekreacijski kompleks v Beogradu. Danes je z desnim bregom Save povezana z dvema nasipoma, ki ustvarjata umetno jezero. Je najbolj priljubljena destinacija Beograjčanov v vročih poletjih. Ima 7 km dolgih plaž in športnih objektov za različne športe, vključno z golfom, [[Nogomet|nogometom]], košarko, odbojko, ragbijem, baseballom in tenisom.<ref name="tourist organization of belgrade">{{cite web |url=http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |title=Ada Ciganlija |publisher=Tourist Organization of Belgrade |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227063451/http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |archive-date=27 December 2014 |url-status=dead}}</ref> Poleti se dnevno kopa med 200.000 in 300.000 ljudi.<ref>{{cite web |title=Ada: Too Early for Swimming |publisher=Livinginbelgrade.com |url=http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224 |archive-date=8 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120808153418/http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224}}</ref> Beograd je znan tudi po turističnih dejavnostih, ki vključujejo ekstremne športe, kot so [[Skok z elastiko|bungee jumping]], [[smučanje na vodi]] in [[paintball]].<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade">{{cite web |title=Sport Activities in Belgrade |url=http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20130115140556/http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-date=15 January 2013}}</ref> Na otoku je veliko poti, kjer se je mogoče voziti s kolesom, se sprehajati ali teči.<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade"/> Poleg Ade ima Beograd skupno 16 otokov<ref>{{cite web |last=Nikolov |first=Ana |title=Beograd – grad na rekama |website=Institut za Arhitekturu i Urbanizam Srbije |date=29 July 2005 |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070628210222/http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |archive-date=28 June 2007 |url-status=dead}}</ref> na rekah, mnogi so še vedno neizkoriščeni. Med njimi Veliki vojni otok ob sotočju Save izstopa kot oaza neokrnjene divjine (zlasti ptic).<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |title=Zbogom, oazo! |work=[[Kurir]] |date=23 May 2006 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101020233543/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |archive-date=20 October 2010}}</ref> Ta območja, skupaj z bližnjim Malim vojnim otokom, mestna vlada varuje kot [[naravni rezervat]].<ref>{{cite web |author=Beoinfo |title=Prirodno dobro "Veliko ratno ostrvo" stavljeno pod zaštitu Skupštine grada |url=http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |publisher=Ekoforum |date=4 August 2005 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726020707/http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |archive-date=26 July 2011}}</ref> V urbanem območju Beograda je 37 zaščitenih naravnih virov, med katerimi je osem območij geološke dediščine, npr. profil Straževica, Mašin Majdan-Topčider, profil pri [[Beograjska trdnjava|trdnjavi Kalemegdan]], zapuščeni kamnolom v [[Barajevo|Barajevu]], dolina Karagače, arteški vodnjak v [[Ovča|Ovči]], [[Puhlica|puhličasti]] profil Kapela in jezero v Sremčici. Drugih 29 točk so območja biotske raznovrstnosti.<ref>{{Cite journal |last1=Petrović |first1=Marko |last2=Lukić |first2=Dobrila |last3=Radovanović |first3=Milan |last4=Vujko |first4=Aleksandra |last5=Gajić |first5=Tamara |last6=Vuković |first6=Darko |date=5 October 2017 |title="Urban geosites" as an alternative geotourism destination – evidence from Belgrade |journal=Open Geosciences |volume=9 |issue=1 |pages=442–456 |doi=10.1515/geo-2017-0034 |bibcode=2017OGeo....9...34P |issn=2391-5447|doi-access=free}}</ref> Prihodki od turistov so leta 2016 znašali skoraj pol milijarde [[Evro|evrov]];<ref>{{cite web |url=http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |title=Beogradu od turizma gotovo pola milijarde evra |publisher=Rs.seebiz.eu |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130624014837/http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |archive-date=24 June 2013 |url-status=dead}}</ref> z obiskom skoraj milijona registriranih turistov.<ref name="vestionlinecom">{{cite web |url=http://www.vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |title=Vesti online / Slobodno Vreme / Putovanja / Nikad više turista: Beograd najviše vole Turci i Hrvati |website=vesti-online.com |access-date=3 February 2017 |archive-date=3 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170203064658/http://vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |url-status=live }}</ref> Od tega jih je leta 2019 več kot 100.000 prispelo s 742 rečnimi križarkami.<ref name="vestionlinecom"/><ref>{{cite web |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |title=U Beograd je tokom 2019. brodom doputovalo 100.000 Turista, najviše Nemaca i Amerikanaca |work=blic.rs |date=14 January 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083832/https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |url-status=live }}</ref> Povprečna letna rast je med 13 % in 14 %.<ref name="vestionlinecom"/> Od leta 2018 so v Beogradu trije uradno določeni [[Kamp|kampi]]. Najstarejši se nahaja v [[Batajnica|Batajnici]], ob Batajniški cesti. Z imenom »Dunav« je eden najbolj obiskanih kampov v državi. Drugi se nahaja v kompleksu etno gospodinjstva »Zornićeva hiša« v vasi [[Baćevac]], tretji pa v [[Ripanj|Ripanju]], na pobočjih vzpetine Avala. Leta 2017 je bilo v kampih zabeleženih približno 15.000 nočitev.<ref>{{cite news |first=Ana |last=Vuković |title=Kamping turizam – neiskorišćena šansa |trans-title=Camping tourism – unused chance |newspaper=Politika |page=14 |language=sr |date=16 August 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |access-date=18 August 2018 |archive-date=18 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818080831/http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |url-status=live }}</ref> Beograd je pogosta postaja na Rečni poti, evropski [[Kolesarska povezava|kolesarski poti,]] znani kot »Donavska kolesarska pot« v Srbiji, pa tudi na Sultanovi poti, pohodniški poti na dolge razdalje med [[Dunaj|Dunajem]] in [[Carigrad|Istanbulom]]. === Nočno življenje === [[Slika:Galerija_Belgrade_Predrag_Vuckovic.jpg|levo|sličica|Galerija Beograd, največja nakupovalna, zabaviščna in gastronomska destinacija v mestu, se razprostira na 300.000 kvadratnih metrih in je največje nakupovalno središče v regiji.]] [[Slika:Belgrade_nightlife_on_riverclubs.jpg|levo|sličica|Nočno življenje v Beogradu]] Beograd slovi po živahnem nočnem življenju; po vsem mestu je veliko [[Nočni klub|klubov]], ki so odprti do zore.<ref>{{cite web |url=https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |title=The city that never sleeps – Belgrade |date=5 January 2017 |publisher=DMC Balkans Travel & Events |access-date=14 February 2022 |archive-date=6 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206084058/https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |url-status=live }}</ref> Najbolj prepoznavna značilnost nočnega življenja v Beogradu so barže (''splavi''), razporejene vzdolž bregov Save in Donave, kjer je koncentrirana gostinska ponudba, običajno obogatena z živo glasbo.<ref>{{cite news |last=Prentice |first=Eve-Ann |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |title=Why I love battereBelgrade |work=The Guardian Travel |date=10 August 2003 |access-date=19 May 2007 |location=London |archive-url=https://web.archive.org/web/20070515043701/http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |archive-date=15 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news |last=Sherwood |first=Seth |url=https://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html |title=Belgrade Rocks |work=The New York Times |date=16 October 2005 |access-date=19 May 2007 |archive-date=27 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071027090524/http://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html?ex=1287115200&en=4cd8ccf41a41542c&ei=5088 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Gruber |first=Barbara |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,2129528,00.html |title=Belgrade's Nightlife Floats on the Danube |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=22 August 2006 |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070616155059/http://www.dw-world.de/dw/article/0%2C2144%2C2129528%2C00.html |archive-date=16 June 2007 |url-status=live}}</ref> Mnogi obiskovalci ob koncu tedna – zlasti iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] – imajo raje nočno življenje v Beogradu kot v svojih prestolnicah zaradi domnevno prijaznega vzdušja, številnih klubov in barov, relativno nižjih cen pijače, odsotnosti večjih jezikovnih ovir in pomanjkanja regulacije nočnega življenja.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |title=Slovenci dolaze u jeftin provod |work=[[Glas Javnosti]] |date=21 December 2004 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=4 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104010307/http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |title=U Beograd na vikend-zabavu |trans-title=To Belgrade for a weekend party |first=Milena |last=Zajović |work=[[B92]] |date=6 January 2006 |language=hr |access-date=15 February 2022 |archive-date=16 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216114337/https://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |url-status=live }}</ref> Eno najbolj znanih prizorišč za alternativno kulturno dogajanje v mestu je SKC (Študentski kulturni center), ki se nahaja tik nasproti beograjskega nebotičnika, stolpa Beograjske palače. V središču pogosto potekajo koncerti znanih domačih in tujih skupin. SKC je tudi prizorišče različnih umetniških razstav ter javnih razprav in diskusij.<ref>{{cite web |last=Galić |first=David |url=http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |title=Studentski Kulturni Centar |publisher=Balkan Insight |date=22 February 2010 |access-date=19 January 2011 |archive-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101212628/http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |url-status=live }}</ref> Bolj tradicionalno srbsko nočno življenje, ki ga spremlja tradicionalna glasba, znana kot ''Starogradska'' (v grobem prevodu ''staromestna glasba''), značilna za urbana okolja severne Srbije, je najbolj izrazito v Skadarliji, stari boemski soseski mesta, kjer so se v 19. in začetku 20. stoletja zbirali beograjski pesniki in umetniki. Ob ulici Skadar (središču Skadarlije) in okoliški soseski se vrstijo nekatere najboljše in najstarejše tradicionalne restavracije v Beogradu (v srbščini imenovane kafane), ki izvirajo iz tistega obdobja.<ref>{{cite web |url=http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |title=Skadarlija |publisher=[[Tourist Organisation of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101220050323/http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |archive-date=20 December 2010}}</ref> V delu soseske stoji najstarejša beograjska pivnica, ustanovljena v prvi polovici 19. stoletja.<ref>{{cite web |url=http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |title=Beogradska Industrija Piva AD |publisher=SEE News |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426083313/http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |archive-date=26 April 2009 |url-status=dead}}</ref> Ena najstarejših ''kafan'' v mestu je Znak pitanja.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |title=Znamenite građevine 3 |publisher=Urad za informiranje mesta Beograd |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=28 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100528075204/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |url-status=dead }}</ref> Časopis ''[[The Times]]'' je Beograd razglasil za mesto z najboljšim nočnim življenjem v Evropi.<ref>{{cite news |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |title=Europe's best nightlife |work=[[The Times]] |access-date=11 April 2008 |location=London |first=Gareth |last=Scurlock |date=4 November 2008 |archive-date=11 October 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111011041429/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |url-status=dead }}</ref> V vodniku Lonely Planet ''1000 Ultimate Experiences'' Guide iz leta 2009 se je Beograd uvrstil na prvo mesto med 10 najboljšimi mesti za zabavo na svetu.<ref>{{cite news |url=https://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |title=The world's top 10 party towns |date=9 November 2009 |work=The Sydney Morning Herald |access-date=16 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100410045707/http://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |archive-date=10 April 2010 |url-status=live}}</ref> === Moda in oblikovanje === Od leta 1996 se v mestu odvijajo polletni (jesensko-zimski in pomladno-poletni) [[Teden mode|tedni mode]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |title=O nama |publisher=Belgrade Fashion Week |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111107082930/http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |archive-date=7 November 2011}}</ref> Številni srbski in tuji oblikovalci ter modne znamke imajo svoje revije na beograjskem tednu mode. Festival, ki sodeluje z londonskim tednom mode, je pomagal pri vzponu mednarodnih karier lokalnih talentov, kot sta George Styler in Ana Ljubinković. Britanska modna oblikovalka Roksanda Ilinčić, ki se je rodila v mestu, prav tako pogosto predstavlja svoje revije v Beogradu. Poleg mode se v Beogradu vsako leto odvijata dve večji oblikovalski razstavi, ki privabljata mednarodne arhitekte in industrijske oblikovalce, kot so Karim Rashid, Daniel Libeskind, Patricia Urquiola in Konstantin Grcic. Tako festival Mikser kot Belgrade Design Week ponujata predavanja, razstave in tekmovanja. Poleg tega so mednarodni oblikovalci, kot so Sacha Lakić, Ana Kraš, Bojana Sentaler in Marek Djordjevic, doma iz Beograda. == Mediji == [[Slika:Digital_Belgrade,_Tanjug,_01.jpg|sličica|[[Tanjug]], stavba nekdanje srbske državne tiskovne agencije.]] Beograd je najpomembnejše medijsko središče v Srbiji. V mestu je glavni sedež nacionalne radiotelevizije Srbija (RTS), ki je javna radiotelevizija.<ref>{{cite web |url=http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |title=Medijski javni servis građana |date=13 November 2008 |publisher=Radio Television of Serbia |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520041218/http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |archive-date=20 May 2011}}</ref> Najbolj priljubljena komercialna radiotelevizija je RTV Pink, srbska medijska multinacionalka, znana po svojih priljubljenih zabavnih programih. Ena najbolj priljubljenih komercialnih radiotelevizij je [[B92]], še ena medijska družba, ki ima svojo televizijsko postajo, radijsko postajo ter glasbeno in knjižno založbo, pa tudi najbolj priljubljeno spletno stran na srbskem internetu.<ref>{{cite magazine |last=Manasek |first=Jared |url=https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310234840/https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-date=10 March 2007 |title=The Paradox of Pink |magazine=[[Columbia Journalism Review]] |date=January 2005 |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |title=B92 na 8.598. mestu na svetu |publisher=B92 |date=1 September 2006 |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-date=8 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208112143/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |url-status=live }}</ref> Druge televizijske postaje, ki oddajajo iz Beograda, vključujejo 1Prva (prej ''Fox televizija''), Nova, N1 in druge, ki pokrivajo le širše območje Beograda, kot je Studio B. Med visoko nakladnimi dnevnimi časopisi, ki izhajajo v Beogradu, se uvrščajoː {{Jezik|sr-latn|[[Politika]]}}, ''Blic'', ''Alo!'', ''Kurir'' in ''Danas''. Izhajata tudi športna dnevnika, ''Sportski žurnal'' in ''[[Jugoslovanski športnik leta|Sport]]'', ter gospodarski dnevnik, ''[[Privredni pregled]]''. Jeseni 2006 je bil ustanovljen nov brezplačni dnevnik ''24 sata'' . V mestu imajo sedež tudi srbske izdaje licenčnih revij, kot so ''Harper's Bazaar'', ''Elle'', ''Cosmopolitan'', ''[[National Geographic]]'', ''Men's Health'', ''Grazia'' in druge. == Šport in rekreacija == [[Slika:Ada_Ciganlija_lake.jpg|desno|sličica|[[Ada Ciganlija]]]] [[Slika:Belgrade_Arena_(SER).jpg|desno|sličica|Beogradska arena]] V Beogradu je približno '''tisoč športnih objektov''', od katerih jih je veliko sposobnih gostiti športne dogodke na različnih ravneh.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |title=Sport and Recreation |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924070847/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |url-status=live }}</ref> Rečni otok [[Ada Ciganlija]] z jezerom in plažami je eno najpomembnejših rekreacijskih območij v mestu. Z skupno 8&nbsp;km plaž in raznolikih barov, kavarn, restavracij in športnih objektov Ada Ciganlija privablja številne obiskovalce, zlasti poleti. Gozdni park Košutnjak je prepreden s številnimi tekaškimi in kolesarskimi stezami, športnimi objekti za različne športe ter notranjimi in zunanjimi bazeni. Je priljubljena destinacija, ki se nahaja le 2&nbsp;km od Ade Ciganlije. [[Slika:Fk_Red_Star_stadium.jpg|sličica|[[Stadion Rajka Mitića|Stadion Crvene zvezde]]]] V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Beograd gostil številne pomembne mednarodne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih leta 1973, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|evropsko prvenstvo v nogometu leta 1976]] in finale evropskega pokala leta 1973, evropsko prvenstvo v atletiki leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1962|1962]] in [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|evropske dvoranske igre]] leta 1969, evropski prvenstvi v košarki leta 1961 in 1975, evropsko prvenstvo v odbojki za moške in ženske leta 1975 ter svetovno amatersko prvenstvo v boksu leta 1978. Od začetka 2000-ih Beograd skoraj vsako leto gosti večje športne dogodke. Med njimi so [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|tako v Beogradu potekali EuroBasket 2005]], evropsko prvenstvo v rokometu ([[Evropsko prvenstvo v rokometu 2012|za moške]] in ženske) leta 2012, svetovno prvenstvo v rokometu za ženske leta 2013, evropsko prvenstvo v odbojki za moške leta 2005 in 2011 za ženske, evropsko prvenstvo v vaterpolu leta 2006 in 2016, Evropski mladinski olimpijski festival 2007 in [[Univerzijada|poletna univerzijada 2009.]]<ref>{{cite web |url=http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20080209234741/http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-date=9 February 2008 |title=Universiade 2009 (Belgrade) |publisher=[[International University Sports Federation|FISU]] |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref> V zadnjem času je Beograd leta 2017 gostil [[evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki]] ter košarkarska turnirja Final Four Eurolige leta 2018 in 2022. V zadnjih letih so potekala tudi svetovna in celinska prvenstva v drugih športih, kot so [[tenis]], [[Dvoranski nogomet|futsal]], [[judo]], [[karate]], [[rokoborba]], [[veslanje]], [[Kikboks|kickboxing]], [[namizni tenis]] in [[šah]]. Mesto je dom dveh največjih in najuspešnejših srbskih [[Nogomet|nogometnih]] klubov, [[Crvena zvezda|Crvene zvezde Beograd]] in [[Nogometni klub Partizan|Beogradskega partizana]]. Crvena zvezda je leta 1991 osvojila [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov UEFA]] ( ''evropski pokal'' ), Beograd pa je bil leta 1966 drugouvrščeni. Glavna stadiona v Beogradu sta ''Marakana'' ( [[Stadion Rajka Mitića|stadion Crvene zvezde]] ) in stadion Partizana.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |title=Sport and Recreation (Stadiums) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065704/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |url-status=live }}</ref> Rivalstvo med Crveno zvezdo in Beogradskim partizanom je eno najhujših v svetovnem nogometu.<ref>{{Cite news |date=2018-09-21 |title=Partizan v Red Star Belgrade: The derby which divides and unites a country |url=https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |access-date=2025-10-23 |work=[[BBC Sport]] |language=en-GB |archive-date=29 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429232850/https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |url-status=live }}</ref> Beograjska arena je s kapaciteto 19.384 gledalcev ena največjih pokritih aren v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://starkarena.co.rs/o-%D1%88/ |title=О Штарк Арени |trans-title=About Štark Arena |publisher=Štark Arena |access-date=5 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190609073033/https://starkarena.co.rs/o-%d1%88/ |archive-date=9 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Uporablja se za večje športne dogodke in velike koncerte. Maja 2008 je bila prizorišče [[Pesem Evrovizije 2008|53. tekmovanja za pesem Evrovizije]].<ref>{{cite web |title=Belgrade Arena Profile |url=http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |publisher=Belgrade Arena |access-date=28 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120608082527/http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |archive-date=8 June 2012}}</ref> Dvorana Aleksandra Nikolića je glavno prizorišče [[Košarka|košarkarskih]] klubov KK Beograd, evropskega prvaka leta 1992, in KK Crvena zvezda.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |title=Sport and Recreation (Sport Centers and Halls) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061438/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |title=Venues |publisher=[[EYOF]] Belgrade 2007 |access-date=30 July 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20071008062254/http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |archive-date=8 October 2007}}</ref> V zadnjih letih je Beograd dal tudi več vrhunskih teniških igralcev, kot so [[Ana Ivanović]], Jelena Janković in [[Novak Đoković]]. Ivanović in Đoković sta prva Beograjčana, ki sta osvojila naslova na turnirjih [[Grand Slam|za grand slam]] v posamezni konkurenci, in sta bila skupaj z Jeleno Janković številka 1 na lestvici ATP . Srbska reprezentanca je leta 2010 osvojila Davisov pokal, ko je v finalu v Beograjski areni premagala francosko reprezentanco.<ref>{{cite web |url=http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |title=Tipsarevic sends Serbia into first Davis Cup final |date=19 September 2010 |publisher=Davis Cup |access-date=20 September 2010 |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610203522/http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |url-status=live }}</ref> [[Beograjski maraton]] poteka vsako leto od leta 1988. Beograd je bil kandidat za gostitelja [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih iger]] leta 1992 in 1996.<ref>{{Cite web |title=Olimpijski muzej |url=https://olimpijskimuzej.rs/sr/zanimljivost/1055 |access-date=2024-10-04 |website=olimpijskimuzej.rs}}</ref><ref>{{Cite web |title=Atlanta 1996 |url=https://oks.org.rs/takmicenja/atlanta-1996/ |access-date=2024-10-04 |website=Olimpijski komitet Srbije |language=sr-RS}}</ref> == Izobraževanje == [[Slika:Captain_Miša's_Mansion_(13809297763).jpg|levo|sličica|Upravna stavba Univerze v Beogradu .]] [[Slika:Palata_nauke_216.jpg|desno|sličica|Palača znanosti.]] Beograd ima dve državni univerzi in več zasebnih visokošolskih zavodov. [[Univerza v Beogradu]], ustanovljena leta 1808 kot <nowiki><i id="mwCuI">grande école</i></nowiki>, je najstarejša visokošolska ustanova v Srbiji.<ref>{{cite web |url=http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |title=The University of Belgrade – The Seedbed of University Education |publisher=Faculty of Law of University of Belgrade |access-date=18 May 2007 |archive-date=15 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315092358/http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |url-status=dead}}</ref></ref> Ker se je skupaj z večjim delom mesta razvila v 19. stoletju, je več univerzitetnih stavb prepoznanih kot sestavni del beograjske arhitekture in [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Z vpisanimi skoraj 90.000 študenti je univerza ena največjih v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |title=Word by the Rector |publisher=[[University of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101006194902/http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |archive-date=6 October 2010}}</ref> V mestu je tudi 195 osnovnih šol in 85 srednjih šol. Sistem osnovnih šol ima 162 rednih šol, 14 posebnih šol, 15 umetniških šol in 4 šole za odrasle, sistem srednjih šol pa 51 poklicnih šol, 21 [[Gimnazija|gimnazij]], 8 umetniških šol in 5 posebnih šol. 230.000 učencev upravlja 22.000 zaposlenih v več kot 500 stavbah, ki pokrivajo približno 11 milijonov m2.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |title=Education and Science |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924053856/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |url-status=live }}</ref> == Prevoz == {{multiple image | total_width = 350 | align = left | direction = horizontal | header = [[Belgrade Centre Railway Station|Center Beograda]] in podzemne železniške postaje [[Vukov Spomenik railway station|Vukov spomenik]] | image1 = Свјетлопис_жељезничке_станице_Биоград_центар4.jpg| caption1 = | image3 = Vukov_spomenik_Pavle_Cikova.jpg | caption3 = | image2 = | caption2 = }} V Beogradu deluje obsežen sistem javnega prevoza, ki ga sestavljajo avtobusi (118 mestnih linij in več kot 300 primestnih linij), tramvaji (12 linij), [[Trolejbus|trolejbusi]] (8 linij) in BG Voz (6 linij).<ref>{{cite web |url=http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |title=Statistics |publisher=Public Transport Company "Belgrade" |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090510071133/http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |archive-date=10 May 2009}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=busevi.com |website=busevi.com |access-date=17 April 2018 |archive-date=27 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180327184032/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Avtobuse, trolejbuse in tramvaje upravljata GSP Beograd in SP Lasta v sodelovanju z zasebnimi podjetji (na nekaterih avtobusnih progah). Primestno železniško omrežje BG Voz, ki ga upravlja mestna oblast v sodelovanju s Srbskimi železnicami, je del integriranega prometnega sistema in ima tri linije (Batajnica-Ovča in Ovča-Resnik ter center Beograda-Mladenovac), z napovedanimi dodatnimi.<ref>{{cite web |url=http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |title=Bg Voz |website=expatserbia.com |access-date=19 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130905111325/http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |archive-date=5 September 2013 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=Glas putnika |website=Busevi.com |access-date=14 July 2021 |archive-date=31 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210531033950/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Od februarja 2024 lahko prek Beograd plus sistema vozovnice kupite prek SMS-a ali v fizični papirnati obliki.<ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title='Beograd plus' umesto 'Bus plusa' |trans-title="Beograd plus" instead of "BusPlus" |language=Serbian |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |access-date=2024-02-27 |website=Politika Online |archive-date=26 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241126003955/https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |url-status=live }}</ref> Dnevne povezave povezujejo prestolnico z drugimi mesti v Srbiji in številnimi drugimi evropskimi destinacijami prek mestne avtobusne postaje. Od januarja 2025 je ves javni prevoz v Beogradu brezplačen. <ref>{{Cite web |last=Lj.G |date=2025-01-01 |title=Besplatan javni prevoz u Beogradu: Poslodavci i dalje imaju obavezu da isplaćuju naknadu za prevoz zaposlenima |url=https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |access-date=2025-01-02 |website=Euronews.rs |language=sr |archive-date=2 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250102121430/https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |url-status=live }}</ref> [[Beovoz]] je bilo [[Regionalna železnica|primestno/primestno železniško]] omrežje, ki je zagotavljalo storitve [[Javni prevoz|množičnega prevoza]] v mestu, podobno kot pariški RER in torontski GO Transit . Sistem je bil namenjen predvsem povezovanju predmestij s središčem mesta. Beovoz so upravljale Srbske železnice.<ref>{{cite web |url=http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |title=Železnice Srbije – Red voznje za Beovoz i BG:VOZ |publisher=Serbian railways |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010040713/http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |archive-date=10 October 2010}}</ref> Vendar je bil ta sistem leta 2013 ukinjen, predvsem zaradi uvedbe učinkovitejšega sistema BG Voz. Beograd je eno zadnjih velikih evropskih prestolnic in mest z več kot milijonom prebivalcev, ki nima metroja, podzemne železnice ali drugega sistema [[Podzemna železnica|hitrega prevoza]] . Tako je od leta 2025 beograjski metro v gradnji in bo imel dve progi. Prva proga naj bi začela obratovati do avgusta 2028.<ref>{{cite web |title=Serbia to start Belgrade metro construction in November |url=http://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |access-date=13 December 2021 |website=seenews.com |date=4 February 2021 |language=en |archive-date=14 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210214111902/https://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title=Depo za metro na Bežanijskoj kosi |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |access-date=13 December 2021 |website=Politika Online |archive-date=13 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211213145849/https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |url-status=live }}</ref> Nova železniška postaja Beograd Center je vozlišče za skoraj vse domače in mednarodne vlake. [[Hitra železnica]], ki povezuje Beograd z [[Novi Sad|Novim Sadom,]] je začela obratovati 19. marca 2022..<ref>{{Cite web |title=Пуштена у саобраћај брза пруга Београд - Нови Сад |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |access-date=2026-03-01 |website=Politika Online |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190229/https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |url-status=live }}</ref> Podaljšek proti [[Subotica|Subotici]] in [[Budimpešta|Budimpešti]] je v gradnji,<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|title=Radovi na pruzi Novi Sad - Subotica, prvi brzi voz će proći krajem 2024.|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine|access-date=23 June 2022|archive-date=23 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190328/https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|url-status=live}}</ref> načrtujejo pa tudi podaljšek proti jugu proti [[Niš|Nišu]] in [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]].<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/ekonomija/vucic-brza-pruga-beograd-nis-gotova-2026.-godine;-domace-firme-su-nase-blago_1296336.html|title=Vučić: Brza pruga Beograd - Niš gotova 2026. godine; Domaće firme su naše blago|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine}}</ref> {{Več slik | align = left | direction = horizontal | total_width = 350 | image1 = Кружни ток.jpg | caption1 = | image2 = SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 03.jpg | caption2 = | image3 = | caption3 = | header = Promet v Beogradu - Trg Slavija ter nova železniška postaja }} Mesto leži ob [[Panevropska prometna mreža|panevropskih koridorjih]] X in VII.<ref name="city of belgrade-2"/> Avtocestni sistem omogoča enostaven dostop do Novega Sada in Budimpešte na severu, Niša na jugu in [[Zagreb|Zagreba]] na zahodu. Hitra cesta je tudi proti Pančevu, gradnja nove hitre ceste proti Obrenovcu (Črna gora) pa je predvidena za marec 2017. Obvoznica Beograda povezuje avtocesti E70 in E75 in je v gradnji.<ref>{{cite web |url=http://www.bankwatch.org/project.shtml?w=147584&amp;s=1961998 |title=Belgrade Bypass, Serbia |publisher=CEE Bankwatch network |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://archive.today/20071011035406/http://bankwatch.org/project.shtml?w=147584&s=1961998 |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> Beograd, ki leži na sotočju dveh glavnih rek, Donave in Save, ima 11 mostov, med katerimi so najpomembnejši [[Brankov most]], [[most Gazela]], [[Most na Adi|most Ada]] in [[Pupinov most]], od katerih prva dva povezujeta jedro mesta z Novim Beogradom. Poleg tega je skoraj dokončan »notranji magistralni polobroči«, ki vključuje nov most Ada čez reko Savo (odprt leta 2012)<ref>{{Cite web |title=Beograđani otvorili Most na Adi |url=https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |access-date=2025-02-02 |website=Grad Beograd - Zvanična internet prezentacija {{!}} Beograđani otvorili Most na Adi |language=sr-rs |archive-date=19 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250319212511/https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |url-status=dead }}</ref> in nov Pupinov most (odprt leta 2014)<ref>{{Cite web |title=Otvoren Pupinov most |url=https://www.rts.rs/lat/vesti/Ekonomija/1776910/Otvoren+Pupinov+most.html |access-date=2025-02-03 |website=РТС |language=sr}}</ref> čez Donavo, kar olajša vožnjo znotraj mesta in razbremeni promet z mostu Gazela in Brankovega mostu.<ref>{{cite web |url=http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |title=1. faza prve deonice Unutrašnjeg magistralnog poluprstena |publisher=Belgrade Direction for Building and Real Estate Land/EBRD |date=1 July 2005 |access-date=15 September 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070809064808/http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |archive-date=9 August 2007 |url-status=dead}}</ref> [[Slika:Belgrade_Nikola_Tesla_Airport_1.jpg|desno|sličica|[[Letališče Nikola Tesla Beograd]]]] Pristanišče Beograd leži na Donavi in mestu omogoča sprejem blaga po reki.<ref>{{cite web |url=http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |title=Luka Beograd AS – Istorijat |trans-title=History of the Port of Belgrade |publisher=Port of Belgrade |access-date=11 October 2010 |language=sr |archive-date=15 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150515165227/http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |url-status=live }}</ref> Mesto ima tudi [[letališče Nikola Tesla Beograd]], 12 km zahodno od mestnega središča, v bližini Surčina. Na vrhuncu leta 1986 je skozi letališče potovalo skoraj 3&nbsp;milijone potnikov, vendar se je to število v devetdesetih letih prejšnjega stoletja le nekoliko zmanjšalo.<ref>{{Cite web|url=https://jeftineaviokarte.rs/|title=Jeftine Avio Karte&#124;Avionske Karte na 6 rata čekovi|first=Jeftine avio karte-|last=www.jeftineaviokarte.rs|website=Jeftine avio karte - Pronadjite najjeftinije avio karte|access-date=20 July 2025|archive-date=5 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250805005756/https://jeftineaviokarte.rs/|url-status=live}}</ref> Po ponovni rasti leta 2000 je število potnikov doseglo približno 2&nbsp;milijona v letih 2004 in 2005,<ref>{{Cite web |last=www.jeftineaviokarte.rs |first=JeftineAvioKarte rs- |title=⭐Avio Karte Beograd - Tivat: Avion do 6 rata čekovima |url=https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |access-date=2026-03-01 |website=JeftineAvioKarte.rs - Pronadjite najjeftinije avio karte |language=sr-latin |archive-date=14 December 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251214083542/https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |url-status=live }}</ref> več kot 2,6&nbsp;milijona potnikov leta 2008<ref>{{cite web |url=http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190206130723/http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |url-status=dead |archive-date=6 February 2019 |title=www.beg.aero &#124; Nikola Tesla Belgrade Airport &#124; News |publisher=Airport-belgrade.rs |access-date=7 July 2009}}</ref>, ko je število potnikov doseglo več kot 3&nbsp;milijone potnikov.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |title=Aerodrom Nikola Tesla &#124; News |publisher=Beg.aero |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512234016/http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Rekord z več kot 4&nbsp;milijoni potnikov je bil presežen leta 2014, ko je letališče Nikola Tesla Beograd postalo drugo najhitreje rastoče večje letališče v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |title=Belgrade Nikola Tesla Airport among fastest growing in Europe |access-date=6 August 2016 |date=13 August 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306131755/http://beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |archive-date=6 March 2016 |url-status=dead}}</ref> Število potnikov je še naprej vztrajno naraščalo in rekordnih več kot 6 milijonov potnikov je bilo doseženih leta 2019.<ref>{{cite web |url=https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |title=Belgrade Airport readies for transformation after record year |date=18 January 2020 |publisher=Ex Yu Aviation |access-date=18 January 2020 |archive-date=26 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200226193608/https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |url-status=live }}</ref> == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === [[Slika:Chevalier_légion_d'honneur_2.png|desno|sličica|297x297_pik|Zaradi junaške moči branilcev je francoski maršal [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louis Franchet d'Espèrey]] Beograd leta 1920 odlikoval z redom častne legije.]] Seznam pobratenih mest Beograda:<ref name="city of belgrad">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |title=International Cooperation |publisher=City of Belgrad |access-date=23 March 2021 |archive-date=28 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120828072526/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|UK}} [[Coventry]], Združeno kraljestvo, od1957<ref>{{cite web |url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |title=Coventry's twin towns |access-date=6 August 2013 |last=Griffin |first=Mary |date=2 August 2011 |work=Coventry Telegraph |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130806032050/http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |archive-date=6 August 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |title=Coventry – Twin towns and cities |access-date=6 August 2013 |work=Coventry City Council. |archive-url=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |archive-date=12 April 2013 |url-status=dead}}</ref> * {{Ikona zastave|USA}} [[Chicago]], ZDA, od 2005 * {{Ikona zastave|SVN}} [[Ljubljana]], Slovenija, od 2010<ref>ref>{{cite web |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |title=Medmestno in mednarodno sodelovanje |access-date=27 July 2013 |work=Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City) |language=sl |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626075304/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |archive-date=26 June 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |title=Gradonačelnici Beograda i Ljubljane potpisali sporazum o bratimljenju dva glavna grada |publisher=Beograd.rs |access-date=15 May 2013 |archive-date=13 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150713130306/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2012<ref>{{cite web |url=https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |title=Сител Телевизија |language=mk |access-date=31 July 2019 |archive-date=31 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190731011703/https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131024131101/http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |url-status=dead |archive-date=24 October 2013 |title=Official portal of City of Skopje – Skopje Sister cities |date=24 October 2013 |access-date=31 July 2019}}</ref> * {{Ikona zastave|BRA}} [[Caruaru]], Brazilija, od 2010 * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šanghaj]], Kitajska, od 2018<ref>{{cite news |title=Potpisan sporazum o bratimljenju Beorgada i Šangaja |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |access-date=21 May 2018 |work=b92.net |agency=Tanjug |date=21 May 2018 |language=sr |archive-date=22 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180522054135/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Banjaluka|Banja Luka]], Bosna in Hercegovina, od 2020<ref>{{cite web |last=В |first=А. |title=Београд се побратимио са Бањалуком |url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |access-date=28 October 2020 |website=Politika Online |archive-date=30 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030185325/http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |url-status=live }}</ref> * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šjamen]], Kitajska, od 2025<ref>{{Cite web |title=У Кини потписан споразум о братимљењу Београда и Сјанмена |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |access-date=2025-09-09 |website=Politika Online |archive-date=8 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250908120958/https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |url-status=live }}</ref> === Partnerska mesta === Druga prijateljstva in sodelovanja, protokoli, memorandumi:<ref name="city of belgrad"/> {{Div col}} *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 2018, Memorandum of Understanding on Cooperation *{{flagicon|MAR}} [[Rabat]], Maroko, od 2017, Partnership and Cooperation Agreement *{{flagicon|KOR}} [[Seul]], South Korea, od 2017, Memorandum of Understanding on Friendly Exchanges and Cooperation *{{flagicon|KAZ}} [[Astana]], Kazakhstan, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://akipress.com/news:585174/ |title=Kazakhstan, Serbia agree to cooperate on air communication |publisher=AKIpress |access-date=16 November 2016 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116103821/http://akipress.com/news:585174/ |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|IRI}} [[Tehran]], Iran, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |title=Tehran, Belgrade sign agreement to boost ties |publisher=Tehran Municipality |access-date=6 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171002171347/http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |archive-date=2 October 2017 |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|GRE}} [[Corfu]], Grčija, od 2010, Protocol on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Shenzhen]], China, od 2009, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |title=Saradnja Beograda i Šendžena |publisher=B92 |access-date=11 July 2009 |archive-date=29 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130929043909/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|CRO}} [[Zagreb]], Hrvaška, od 2003, Letter of Intent *{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina, od 2002, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ALG}} [[Algiers]], Alžirija, od 1991 declaration of mutual interests *{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1990, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ROM}} [[Bucharest]], Romunija, od 1999, Agreement on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Beijing]], Kitajska, od 1980, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |title=Sister Cities |publisher=Beijing Municipal Government |access-date=23 September 2008 |archive-date=16 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100216015454/http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Rim]], Italija, od 1971, Agreement on Friendship and Cooperation *{{flagicon|GRE}} [[Atene]], Grčija, od 1966, Agreement on Friendship and Cooperation {{Colend}} Nekatere mestne občine so pobratene tudi z majhnimi mesti ali okrožji drugih velikih mest (glej posamične članke). Mesto Beograd je prejemnik različnih domačih in mednarodnih odlikovanj, vključno s francoskim [[Red legije časti|redom časti Légion d'honneur]] (razglašen 21. decembra 1920; Beograd je eno od štirih mest zunaj Francije, poleg [[Liège|Liègea]], [[Luxembourg|Luksemburga]] in [[Volgograd|Volgograda]], ki je prejelo to odlikovanje), češkoslovaškim vojnim križcem (podeljen 8. oktobra 1925), jugoslovanskim redom Karadžordževe zvezde (podeljen 18. maja 1939) in jugoslovanskim [[Red narodnega heroja|redom ljudskega heroja]] (razglašen 20. oktobra 1974, ob 30. obletnici strmoglavljenja [[Tretji rajh|nacistične nemške]] okupacije med drugo svetovno vojno).<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |title=Received Decorations |access-date=16 May 2007 |publisher=Beograd.rs |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924072048/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |url-status=live }}</ref> Vsa ta odlikovanja je mesto prejelo za vojna prizadevanja med prvo in drugo svetovno vojno.<ref>{{cite web |url=http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |title=Beograd – grad heroj |date=6 November 2009 |access-date=15 November 2009 |publisher=RTV Pink |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715211706/http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |archive-date=15 July 2011}}</ref> Leta 2006 je revija ''Foreign Direct Investment'', ki jo je izdal ''Financial Times'', Beogradu podelila naziv ''Mesto prihodnosti južne Evrope''.<ref>{{cite web |url=http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927004828/http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-date=27 September 2007 |title=European Cities of the Future 2006/07 |access-date=10 July 2007 |work=fDi magazine |date=6 February 2006 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Miloradović |first=Aleksandar |url=http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |title=Belgrade – City of the Future in Southern Europe |date=1 September 2006 |access-date=10 July 2007 |work=TheRegion |archive-url=https://web.archive.org/web/20070808143913/http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |archive-date=8 August 2007 |url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam ljudi iz Beograda]] * [[Seznam mest in krajev ob reki Donavi]] * [[Seznam metropolitanskih območij v Evropi]] == Opombe == {{Seznam opomb}}{{Notefoot}} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == {{Refbegin}} * {{cite book|last=Calic|first=Marie-Janine|title=A History of Yugoslavia|date=2019|publisher=Purdue University|location=West Lafayette|isbn=978-1-55753-838-3}} *{{Cite book |last=Pavić |first=Milorad |author-link=Milorad Pavić (writer) |title=A Short History of Belgrade |publisher=Dereta |year=2000 |location=Belgrade |isbn=86-7346-117-0}} *{{Cite book |last=Tešanović |first=Jasmina |author-link=Jasmina Tešanović |title=The Diary of a Political Idiot: Normal Life in Belgrade |publisher=[[Cleis Press]] |year=2000 |isbn=1-57344-114-7 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/diaryofpolitical00tesa_0 }} *{{Cite book |last=Levinsohn |first=Florence Hamlish |title=Belgrade : among the Serbs |url=https://archive.org/details/belgradeamongser0000levi |publisher=Ivan R. Dee |year=1995 |location=Chicago |isbn=1-56663-061-4}} *{{Cite book |last=Paton |first=Andrew Archibald |author-link=Andrew Archibald Paton |title=Servia, Youngest Member of the European Family: or, A Residence in Belgrade, and Travels in the Highlands and Woodlands of the Interior, during the years 1843 and 1844. |publisher=Longman, Brown, Green and Longmans |orig-year=1845 |location=London |url=http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |edition=[[Project Gutenberg]] reprint |date=4 November 2005 |access-date=22 July 2009 |archive-date=26 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026083605/http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |url-status=live }} *{{cite book |last=Norris |first=David A |title=Belgrade A Cultural History |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199888498 |year=2008}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Belgrade|Beograd}} * {{Uradno spletno mesto}} * [https://www.tob.rs/sr Turistične strani mesta Beograd] {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Beograd| ]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Naselja ob Donavi]] [[Kategorija:Upravni okraji Srbije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] eu6f2ezg8nx3t532nf8g8otoktbn8sg 6688581 6688565 2026-06-12T16:09:14Z Upwinxp 126544 pospravljanje po infopolju ... po kakšnem ključu naj bi bil relevanten angleški demonim?! 6688581 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name=Beograd |native_name={{lang|sr-Cyrl|Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Beograd}} |native_name_lang=sr|settlement_type=[[Glavno mesto]] |official_name=Beograd<br />{{lang|sr-Cyrl|Град Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Grad Beograd}}|anthem={{lang|sr-Cyrl|Химна Београду}}<br />{{lang|sr-Latn|Himna Beogradu}}<br /> |other_name= |image_skyline={{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/3/2/2 | total_width = 280 | align = center | caption_align = center | image1 = Panorama Belgrad.jpg | caption1 = Panorama Beograda s cerkvijo sv. Save v sredini zgoraj | image2 = Belgrad2006parlament.jpg | caption2 = Narodna skupščina | image3 = Novi Dvor (1).JPG | caption3 = [[Novi dvor|Novi Dvor]] | image4 = Avalski toranj u Beogradu 2022.jpg | caption4 = Stolp Avala | image5 = Belgrade Tower.jpg | caption5 = Beograjski stolp | image6 = Kula_Gardoš_(Kula_Sibinjanin_Janka).jpg | caption6 = Stolp Gardoš | image7 = Zindan kapija i most.jpg | caption7 = Beograjska trdnjava | image8 = Avala zimi.jpg | caption8 = Spomenik neznanemu junaku }} |image_flag=Flag of Belgrade.svg|flag_size=|image_seal=|image_shield=Small Coat of Arms Belgrade.svg|pushpin_map_caption=Položaj znotraj Srbije##Položaj znotraj Evrope |pushpin_relief=1 |pushpin_map=Serbia#Europe |subdivision_type=Država |subdivision_name={{flag|Srbija}} |subdivision_type1=Mesto |subdivision_type2=Število občin |subdivision_name1=Beograd |subdivision_name2=17| established_title=Ustanovitev |established_date=Pred letom 279 pr. n. št. ([[Singidunum]])<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=Ancient Period |publisher=City of Belgrade |date=5 October 2000 |access-date=16 November 2010 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> |governing_body=Mestna skupščina Beograda |government_type= |leader_party= |leader_title=Župan| leader_name={{Wikidata|P6}} |area_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |area_magnitude= |area_total_km2=389,12 |area_urban_km2=506,14 |area_metro_km2=3234,96 |area_rank= |elevation_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |elevation_m=117 |population_as_of=2022 |population_metro=1.682.720<ref name="Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025: Подаци по општинама и градовима |trans-title=Občije in regije republike Srbije 2025|work=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025 |trans-work=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025 |first=N/A |last=N/A|location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=25 December 2025 |access-date=28 January 2026}}</ref>{{rp|p=18}} |population_urban=1.298.661<ref name="census22-age-sex">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234003.pdf |title=СТАРОСТ И ПОЛ: Подаци по насељима |trans-title=STAROST IN SPOL: Podatki po naseljih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office fensi the Republic of Serbia] |date=May 2023 |isbn=978-86-6161-230-5 |access-date=21 July 2025 |archive-date=25 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230525103423/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234003.pdf |url-status=live }}</ref><!--I can't find the number 1298661 anywhere in this document. It's possible that it's the result of summing urban areas.--> | population_total = 1.197.714<ref name="census22-ethnicity">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=НАЦИОНАЛНА ПРИПАДНОСТ: Подаци по општинама и градовима |trans-title=ETNIČNOST: Podatki po občinah in mestih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=April 2023 |isbn=978-86-6161-228-2 |access-date=21 July 2025 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref>{{rp|p=38}} | population_density_km2 = 3.078 | population_density_urban_km2 = 2.565 | population_density_metro_km2 = 520 |population_demonym=Beograjčan, Beograjčanka <br/>(Beograđanin, Beograđanka) |demographics_type2=BDP {{Nobold|(nominalno, 2024)}} | demographics2_footnotes = <ref name="BelgradeGDP24">{{Cite|title=Регионални бруто домаћи производ, 2024.|publisher=Republički zavod za statistiku Srbije|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Html/G20251324.html|access-date=2026-02-28}}</ref> |demographics2_title1=Metro |demographics2_info1=41,821 mrd. [[Ameriški dolar|USD]] |blank1_name_sec1=[[Indeks človekovega razvoja|HDI]] (2022) |blank1_info_sec1=0,877<ref>{{cite web |url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |title=Sub-national HDI – Subnational HDI – Global Data Lab |website=globaldatalab.org |access-date=7 June 2019 |archive-date=14 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190314102820/https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |url-status=live }}</ref><br />{{color|#090|zelo visok}} · 1. od srbskih 25 regij |postal_code_type=Poštna številka |postal_code=11000 |area_code=+381(0)11 |area_code_type=Področna tel. št. |registration_plate_type=[[Registrske tablice Srbije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate=BG |iso_code=RS-00 |website={{URL|http://www.beograd.rs|beograd.rs}} |timezone1=srednjeevropski čas |blank_name_sec1=Mednarodno letališče |blank_info_sec1=Letališče Nikola Tesla ([[oznaka letališča IATA|BEG]]) }} '''Beograd''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Belgrad, Beligrad, Belgrade}}<ref name=":02">{{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec|first=Antol |year=1578 |location=Ljubljana|cobiss=71869952|page=101 dlib (48-original)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8262672/belgrad|title=Belgrad - Slovar slovenskih eksonimov|website=termania.net|accessdate=2024-11-20}}</ref><ref>{{cite journal|date=23 May 1888|title=Iz Dunaja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04CVYR78|journal=Kmetijske in rokodelske novice|volume=46|issue=21|pages=171-172}}</ref>) je [[Glavno mesto|glavno]] in [[Seznam mest v Srbiji|največje mesto]] [[Srbija|Srbije]], ki leži ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] ter na stičišču [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Balkan|Balkanskega polotoka]].<ref name="city of belgrade-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |title=Why invest in Belgrade? |publisher=City of Belgrade |access-date=11 October 2010 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080008/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |url-status=live }}</ref> Po popisu iz leta 2022 je Beograd imel 1.197.114 prebivalcev, njegovo mestno območje ima 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (ki približno ustreza njegovemu metropolitanskemu območju) znaša 1.681.405 oseb.<ref>{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025. Data by settlements |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Je eno največjih mest jugovzhodne Evrope in tretje največje mesto ob reki Donavi. Beograd je v evropskem in svetovnem merilu eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest. [[Vinčanska kultura]], ena najpomembnejših prazgodovinskih kultur [[Evropa|Evrope]], se je razvila prav na območju Beograda v 6. tisočletju pred našim štetjem. V antiki so regijo naseljevali [[Tračani|Trako]] - [[Dačani]], po letu 279 pred našim štetjem pa so mesto naselili [[Kelti]], ki so ga poimenovali ''[[Singidunum|Singidūn]]''.<ref name="city of belgrade-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |title=Discover Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090518005044/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |archive-date=18 May 2009 |url-status=live}}</ref> Rimljani so ga osvojili pod vladavino [[Gaj Avgust Oktavijan|cesarja Avgusta]] in sredi 2. stoletja je mesto prejelo rimske [[mestne pravice]].<ref name="rich-1992"/> [[Slovani]] so ga naselili po letu 520, nato pa je večkrat prehajal med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim]], [[Karolinško cesarstvo|Frankovskim]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]] ter [[Ogrska|Ogrsko kraljevino]], dokler ni leta 1284 postal sedež [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]] [[Štefan Dragutin|Stefana Dragutina.]] Beograd je bil v času vladavine [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] prestolnica [[Srbska despotija|Srbskega despotata]], nato pa ga je njegov naslednik [[Đurađ Branković]] leta 1427 vrnil ogrskemu kralju. Opoldanski zvonovi v podporo ogrski vojski proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] med obleganjem leta 1456 so do danes ostali razširjena cerkvena tradicija. Leta 1521 so Beograd osvojili Osmani in postal je sedež Smederevskega sandžaka.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=BelgradeNet Travel Guide |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> Pogosto je prehajal iz osmanske v [[Habsburška monarhija|habsburško]] oblast, kar je med osmansko-habsburškimi vojnami imelo za posledico uničenje večine mesta. Po srbski revoluciji je bil Beograd leta 1841 ponovno imenovan za glavno mesto Srbije. Severni Beograd je do leta 1918 ostal najjužnejše [[Avstro-Ogrska|habsburško]] središče, nato pa je bil priključen mestu, ko so nekdanja avstro-ogrska ozemlja po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] postala del nove [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Beograd je bil glavno mesto [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od njenega nastanka do njenega razpada.{{Notetag|Jugoslavija je to ime dobila ob ustavnih spremembah leta 1929. Država je razpadla leta 1992, nakar je državna tvorba Zvezna republika Jugoslavija obstajala pod tem imenom do preimenovanja v Srbijo in Črno goro leta 2003 ter razpadom leta 2006.}} Mesto ima pomembno strateško lego, zanj so se bojevali v 115 vojnah. Tako je bilo v svoji zgodovini najmanj 44-krat uničeno, petkrat bombardirano in večkrat oblegano.<ref name="nurden-2009">{{Navedi novice|last=Nurden|first=Robert|url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|title=Belgrade has risen from the ashes to become the Balkans' party city|work=Independent|location=London|date=22 March 2009|accessdate=5 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326054925/http://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|archivedate=26 March 2009}}</ref> Beograd ima kot glavno mesto Srbije poseben [[Upravna delitev Srbije|upravni status]] znotraj Srbije.<ref name="city of belgrade">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |title=Assembly of the City of Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Je sedež centralne vlade, upravnih organov in vladnih ministrstev, pa tudi dom skoraj vseh največjih srbskih podjetij, medijev in znanstvenih ustanov. Beograd je razvrščen kot beta-globalno mesto.<ref>{{cite web |title=The World According to GAWC 2012 |url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |publisher=GAWC |access-date=10 January 2015 |archive-date=20 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140320212149/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |url-status=live }}</ref> V mestu se nahajajo Univerzitetni klinični center Srbije, bolnišnični kompleks z eno največjih zmogljivosti na svetu; [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]], ena največjih pravoslavnih cerkvenih stavb; in beograjska Arena, ena največjih pokritih aren v Evropi. Beograd je gostil pomembne mednarodne dogodke, kot so Donavska konferenca leta 1948, prvi [[Gibanje neuvrščenih|vrh gibanja neuvrščenih]] (1961), prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] (1977–1978), [[Pesem Evrovizije|tekmovanje za pesem Evrovizije]] ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]]), pa tudi športne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih FINA (1973), [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo UEFA]] ([[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|1976]]), [[Univerzijada|poletna univerzijada]] (2009) in trikrat [[Evropsko prvenstvo v košarki|EuroBasket]] (1961, 1975, [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|2005]]). 21. junija 2023 je bil Beograd potrjen kot gostitelj specializirane razstave BIE - Expo 2027.<ref>{{cite web|url=https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|title=About|access-date=28 July 2021|archive-date=29 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629230112/https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[Slika:Vinca_clay_figure_02.jpg|levo|sličica|240x240_pik|Figurica [[Vinčanska kultura|vinčanske kulture]], 4000–4500 pr.n.š.]] Orodja iz obdelanega kamna, ki so jih našli v Zemunu, kažejo, da so območje okoli Beograda v [[Paleolitik|paleolitiku]] in [[Mezolitik|mezolitiku]] naseljevali nomadski nabiralci. Nekatera od teh orodij so musterijske izdelave – pripadajo [[Neandertalec|neandertalcem]] in ne sodobnim ljudem. V bližini območja so odkrili tudi aurignaciensko in gravettiensko orodje, kar kaže na poselitev pred 50.000 in 20.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Saric |first1=J. |doi=10.2298/STA0858009S |title=Paleolithic and mesolithic finds from profile of the Zemun loess |journal=Starinar |issue=58 |pages=9–27 |year=2008 |doi-access=free}}</ref> Prvi prebivalci v regiji, ki so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom, so povezani z [[Neolitik|neolitsko]] [[Starčevska kultura|starčevsko kulturo]], ki je cvetela med 6200 in 5200 pr. n. št.<ref>{{Cite book |title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects |url=https://archive.org/details/fragmentationina0000chap |last=Chapman |first=John |year=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0-415-15803-9 |page=[https://archive.org/details/fragmentationina0000chap/page/236 236]}}</ref> V Beogradu in okolici je več starčevskih najdišč, vključno z istoimenskim najdiščem [[Starčevo, Pančevo|Starčevo]]. Starčevsko kulturo je nasledila [[vinčanska kultura]] (5500–4500 pr. n. št.), razvitejša in na kmetijstvu temelječa kultura, ki je zrasla iz prejšnjih starčevskih naselij in je prav tako poimenovana po najdišču v beograjski regiji (Vinča-Belo Brdo). Vinčanska kultura je znana po svojih zelo velikih naseljih, enih najzgodnejših naselij s stalno naselitvijo in nekaterih največjih v prazgodovinski Evropi.<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> Z vinčansko kulturo so povezane tudi antropomorfne figurice, kot je [[Gospa iz Vinče|Vinčanska Gospa]], najstarejša znana [[Bakrena doba|talilnica bakra]] v Evropi<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> in proto-pisava, znana kot [[Vinčanski simboli|staroevropska pisava]], katere pojav sega okoli leta 5300 pr. n. š in ki se je razvila pred [[Sumerija|sumersko]] in [[Minojska doba|minojsko]].<ref>{{cite book |last=Haarmann |first=Harald |title=Geschichte der Schrift |publisher=C.H. Beck |year=2002 |isbn=978-3-406-47998-4 |page=20 |language=de}}</ref> V samem mestu, na Cetinjski ulici, so leta 1890 odkrili lobanjo paleolitskega človeka, datirano v obdobje pred 5000 pr. n. št.<ref>{{cite book |title=Српска породична енциклопедија, књига 3, Ба-Би |trans-title=Srbska družinska enciklopedija, Vol. 3, Ba-Bi |date=2006 |page=116 |editor-first=Radivoje |editor-last=Mikić |publisher=Narodna Knjiga, Politika |isbn=86-331-2732-6}}</ref> === Antika === [[Slika:Guardian_of_the_city.jpg|levo|sličica|[[Beograjska trdnjava]], zgrajena v dolgem razdobju od 2. do 18. stoletja, se nahaja na sotočju rek Save in [[Donava|Donave.]]]] Zgodnje znanje o območju Beograda je izpričano v različnih starodavnih mitih in legendah. Greben s pogledom na sotočje [[Sava|Save]] in Donave je bil na primer opredeljen kot eden od krajev v zgodbi o [[Jazon|Jazonu]] in [[Argonavti|Argonavtih]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |title=Belgrade A Cultural History |access-date=16 January 2016 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780199704521 |date=29 October 2008 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416091412/https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Jason and the Argonauts sail again |access-date=16 January 2016 |newspaper=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]}}{{cbignore}}</ref> Tudi v antiki so območje naseljevala [[Prazgodovina jugovzhodne Evrope|paleobalkanska plemena]], vključno s [[Tračani]] in [[Donava|Dačani]], ki so vladali večjemu delu beograjske okolice.<ref>{{cite web |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |title=Belgrade Fortress history |access-date=18 January 2011 |publisher=Public Enterprise "Belgrade Fortress" |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110905092854/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |archive-date=5 September 2011}}</ref> Ožje območje Beograda so nekoč naseljevali pripadniki traško-dačanskega plemena Singi;<ref name="city of belgrade-3"></ref> po keltski invaziji leta 279 pr. n. št. so [[Skordiski|Skordisci]] mesto iztrgali iz njihovih rok in ga poimenovali [[Dačani|Singidūn]] (''d|ūn'', trdnjava).<ref name="city of belgrade-3"/> V letih 34–33 pr. n ''.'' št. je rimska vojska dosegla Beograd. V 1. stoletju našega štetja je postal [[Rimsko cesarstvo|romaniziran]] ''[[Singidunum]]'', do sredine 2. stoletja pa so rimske oblasti mesto razglasile za ''[[municipij]]'', ki se je do konca stoletja razvil v polnopravno ''[[Rimska kolonija|kolonijo]]'' (najvišji mestni razred).<ref name="rich-1992">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |title=The City in Late Antiquity |last=Rich |first=John |page=113 |publisher=CRC Press |year=1992 |isbn=978-0-203-13016-2 |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416093705/https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |url-status=live }}</ref> Medtem ko se je prvi krščanski [[Seznam rimskih cesarjev|cesar Rima]] – [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]], znan tudi kot [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] <ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |title=Constantine I – Britannica Online Encyclopedia |encyclopedia=Britannica.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20080618100901/https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |archive-date=18 June 2008 |url-status=live |access-date=7 July 2009}}</ref> – rodil na ozemlju [[Niš|Naissusa]] južno od mesta, se je prvak rimskega krščanstva, Flavij Iovijan (Jovijan/Jovan), rodil v Singidunumu.<ref>{{cite web |url=http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |archive-url=https://archive.today/20070813044518/http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |url-status=dead |archive-date=13 August 2007 |title=Philologic Results- |publisher=The ARTFL Project |access-date=7 July 2009}}</ref> Jupijan je ponovno vzpostavil krščanstvo kot uradno religijo [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] in s tem končal kratkotrajno oživitev tradicionalnih rimskih religij pod svojim predhodnikom [[Julijan (rimski cesar)|Julijanom Odpadnikom]]. Leta 395&nbsp;n. št. je območje prešlo pod oblast Vzhodnega rimskega oziroma [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=History (Ancient Period) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> Čez Savo, nasproti Singidunuma, je stalo keltsko mesto Taurunum (Zemun); obe sta bili v rimskem in bizantinskem obdobju povezani z mostom.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=City of Belgrade – Ancient Period |publisher=Beograd.rs |date=5 October 2000 |access-date=7 July 2009 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> === Srednji vek === [[Slika:Bellgrad-Weissenburg_1400.jpg|levo|sličica|Beograd 1400, pred osmansko okupacijo.]] [[Slika:Byzantine_Empire_Themes_1025-en.svg|levo|sličica|Zemljevid Bizantinskega cesarstva ob smrti Bazilija II. leta 1025. Beograd je bil od leta 1018 po njeni osvojitvi, del Bolgarije.]] Leta 442 je območje opustošil [[Atila|Hun Atila]].<ref>{{cite book |first1=Gerard |last1=Friell |first2=Stephen |last2=Williams |title=The Rome that Did Not Fall: The Survival of the East in the Fifth Century |url=https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |year=1999 |publisher=Psychology Press |isbn=978-0-415-15403-1 |page=67 |access-date=19 October 2015 |archive-date=10 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160610173616/https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |url-status=live }}</ref> Leta 471 ga je med pohodom v obmoćke sedanje Italije zavzel [[Teoderik Veliki|Teodorik Veliki]], kralj Ostrogotov.<ref>{{cite book |author=Roy E. H. Mellor |title=Eastern Europe: a geography of the Comecon countries |url=https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |year=1975 |publisher=Macmillan |page=43 |isbn=9780333173114 |access-date=19 October 2015 |archive-date=8 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160508041945/https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> Ko so Ostrogoti odšli, je mesto napadlo drugo germansko pleme, [[Gepidi]]. Leta 539 so ga ponovno zavzeli Bizantinci. Leta 577 se je v [[Trakija|Trakijo]] in [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] zgrnilo približno 100.000 Slovanov, ki so plenili mesta in se nato trajno naselili v regiji.<ref>{{cite book |last=Bury |first=J. B. |author-link=J. B. Bury |url=https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |title=History of the Later Roman Empire from Arcadius to Irene Vol. II |publisher=Cosimo Classics |location=New York |year=2009 |orig-year=1889 |page=117 |isbn=978-1-60520-405-5 |access-date=1 October 2020 |archive-date=4 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190404203221/https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |url-status=live }}</ref> [[Avari]] so pod [[Bajan I.|Bajanom I.]] do leta 582 osvojili celotno regijo in njeno novo slovansko prebivalstvo.<ref>''Warriors of the Steppe: a military history of Central Asia, 500 B.C. to 1700'', [https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 p. 76] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160503013333/https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 |date=3 May 2016 }}</ref> Po bizantinski ponovni osvojitvi območja bizantinska kronika ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'' omenja Bele Srbe, ki so se na poti domov ustavili v Beogradu in od ''[[Strateg|stratega]]'' zahtevali ozemlja; prejeli so province na zahodu, proti Jadranu, ki so jim vladali kot podložniki [[Heraklij|Heraklija]] (610–641).<ref>Bohlau, 1964, ''Slavistische Forschungen, Volume 6'', p. 103. University of California.</ref> Leta 829 je [[Omurtag|kan Omurtag]] lahko Singidunum in njegovo okolico dodal Prvemu bolgarskemu cesarstvu.<ref>''A Concise History of Bulgaria'', R. J. Crampton, Edition 2, revised, Cambridge University Press, 2005, {{ISBN|1139448234}}, p. 10.</ref><ref>Земя на световен кръстопът, Борис Стоев Чолпанов, Изд. на Българската академия на науките, 1993, стр. 39.</ref> Prvi zapis imena ''Belograd'' se je pojavil 16. aprila 878 v papeškem pismu<ref>{{cite web |url=http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |title=LIBI, t. II (1960) (2_151.jpg) |publisher=promacedonia.org |access-date=16 July 2015 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924124620/http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |url-status=live }}</ref> [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarskemu vladarju]] [[Boris I. Bolgarski|Borisu I.]] To ime se pojavlja v več različicah: ''Alba Bulgarica'' v latinščini, ''Griechisch Weissenburg'' v visoki nemščini, ''Nándorfehérvár'' v madžarščini in ''Castelbianco'' v beneščini, med drugimi imeni, vse različice 'bela trdnjava' ali '[[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarska]] bela trdnjava'. Nato je bilo mesto približno štiri stoletja bojišče med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], srednjeveškim [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=16 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707223012/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |archive-date=7 July 2011 |url-status=dead}}</ref> [[Bazilij II.]] (976–1025) je v Beogradu namestil garnizijo.<ref>''Byzantium in the year 1000'',[https://books.google.com/books?id=CSZQ-VPFKoMC&pg=PA121 p. 121]</ref> Mesto je gostilo vojske [[Prva križarska vojna|prve]] in [[Druga križarska vojna|druge križarske vojne]],<ref name="beligradcom-1934">{{cite web |url=http://www.beligrad.com/history.htm |title=How to Conquer Belgrade – History |publisher=Beligrad.com |date=16 December 1934 |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090616085512/http://www.beligrad.com/history.htm |archive-date=16 June 2009 |url-status=dead}}</ref> toda že med [[Tretja križarska vojna|tretjim križarskim pohodom]] je [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]] s svojimi 190.000 [[Tretja križarska vojna|križarji]] med prehodom skozi mesto videl Beograd v ruševinah.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090628031001/http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |archive-date=28 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Kralj [[Štefan Dragutin]] (vladal 1276–1282) je leta 1284 od svojega tasta [[Štefan V. Ogrski|Štefana V. Ogrskega]] prejel Beograd, ki je postal glavno mesto [[Sremsko kraljestvo|Srema]], vazalne države Ogrske kraljevine. Dragutin (madžarsko: ''Dragutin István'') velja za prvega [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]], ki je vladal Beogradu.<ref name="beogradrs-4">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |title=History (Medieval Serbian Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924073223/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |url-status=live }}</ref> Po bitkah na [[Bitka na Marici|Marici (1371)]] in [[Bitka na Kosovskem polju|na Kosovskem polju (1389)]] je Moravska Srbija, južno od Beograda, začela prehajati v sklop [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |title=Battle of Maritsa |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614084904/https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |archive-date=14 June 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |title=Battle of Kosovo |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626175037/https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |archive-date=26 June 2007 |url-status=live}}</ref> Severna območja današnje Srbije so ostala del [[Srbska despotija|Srbske despotovine]] z Beogradom kot glavnim mestom. Mesto je cvetelo pod [[Stefan Lazarević|Stefanom Lazarevićem]], sinom srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]]. Lazarević je zgradil grad s citadelo in stolpi, od katerih sta ostala le Despotov stolp in zahodno obzidje. Prav tako je utrdil starodavno mestno obzidje, kar je despotovini omogočilo, da se je skoraj 70 let upirala osmanski osvojitvi. V tem času je bil Beograd zatočišče za številne prebivalce Balkana, ki so bežali pred osmansko oblastjo; domneva se, da je v tem obdobju imel med 40.000 in 50.000 prebivalcev. <ref name="beogradrs-4" /> [[Slika:Panorama_i_ratna_scena_zauzimanja_Beograda_1521._god.jpg|desno|sličica|230x230_pik|Osvojitev Beograda, 1521ː sultan [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]] je oblegal [[Beograjska trdnjava|beograjsko trdnjavo]]]] Leta 1427 je Stefanov naslednik [[Đurađ Branković]] vrnil Beograd [[Ogrska|ogrskemu kralju]] in [[Smederevska trdnjava|Smederevo]] postavil za svojo novo prestolnico. Čeprav so Osmani zavzeli večino [[Srbska despotija|Srbske despotade]], je bil Beograd, v madžarščini znan kot Nándorfehérvár, neuspešno oblegan leta 1440<ref name="beligradcom-1934"/> in 1456.<ref>{{cite book |last=Ćorović |first=Vladimir |author-link=Vladimir Ćorović |title=Istorija srpskog naroda |url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |year=1997 |publisher=[[Project Rastko]] |location=Banja Luka / Belgrade |language=sr |chapter=V. Despot Đurađ Branković |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/4_5_l.html |access-date=17 July 2007 |isbn=86-7119-101-X |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319070121/http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |archive-date=19 March 2013}}</ref> Ker je mesto predstavljalo oviro za osmansko napredovanje na Ogrsko, ga je leta 1456 oblegalo več kot 100.000 osmanskih vojakov,<ref name="belgradenetcom">{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> krščanska vojska pod vodstvom ogrske generala [[János Hunyadi|Janeza Hunyadija]] pa ga je uspešno branila.<ref>{{cite web |last=Kovach |first=Tom R. |url=http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |title=Ottoman-Hungarian Wars: Siege of Belgrade in 1456 |work=Military History |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626184935/http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |archive-date=26 June 2007 |url-status=dead}}</ref> ''Opoldanski zvon,'' ki ga je odredil [[Papež Kalist III.|papež Kalist III.,]] spominja na zmago po vsem krščanskem svetu in je danes kulturni simbol [[Madžarska|Ogrske]].<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |url=http://www.mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |title=Hungary: A Brief History |publisher=Mek.oszk.hu |access-date=16 November 2010 |archive-date=24 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181024132929/http://mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |url-status=live }}</ref> === Osmanska oblast in avstrijski vpadi === [[Slika:Belgrade_1684.jpg|levo|sličica|Beograd leta 1684]] Sedem desetletij po začetnem obleganju, 28. avgusta 1521, je trdnjavo s pomočjo 250.000 turških vojakov in več kot 100 ladij končno zavzel [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]]. Nato je bila večina mesta porušena do tal, celotno pravoslavno krščansko prebivalstvo pa so preselili v [[Carigrad|Istanbul]]<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |title=Ко су потомци Београђана које је Сулејман Величанствени пре пет векова одвео у Истанбул |url=http://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |access-date=4 March 2021 |website=www.rts.rs |publisher=Radio Television of Serbia |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304093012/https://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |url-status=live }}</ref> na območje, ki je od takrat znano kot [[Belgradski gozd]].<ref>{{cite web |url=http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |archive-url=https://archive.today/20120909184933/http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |url-status=dead |archive-date=9 September 2012 |title=The Rough Guide to Turkey: Belgrade Forest |publisher=Rough Guides |access-date=5 May 2009}}</ref> Beograd je postal sedež beograjskega [[Ejalet|pašaluka]] (znanega tudi kot Smederevski sandžak) in hitro postal drugo največje osmansko mesto v Evropi; z več kot 100.000 prebivalci ga je prekašal le [[Konstantinopel]].<ref name="belgradenetcom"/> Osmanska oblast je uvedla [[Osmanska arhitektura|osmansko arhitekturo]], vključno s številnimi mošejami, in mesto je spet oživelo – tokrat pod orientalskim vplivom.<ref name="beogradrs-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |title=History (Turkish and Austrian Rule) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061435/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |url-status=live }}</ref> [[Slika:Budapest,_Hungarian_National_Museum,_unknown_artist,_Siege_of_Belgrad,_1717.jpg|desno|sličica|Obleganje Beograda (1717) .]] Leta 1594 so Osmani zatrli velik srbski upor. V povračilo za upor je [[veliki vezir]] [[Kodža Sinan Paša|Sinan paša]] na planoti Vračar ukazal javni sežig [[Relikvija|relikvij]] [[Sveti Sava|svetega Save]]; v 20. stoletju so nato v spomin na ta dogodek zgradili [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]].<ref>{{cite journal |url=http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |title=Nationalism In Construction: The Memorial Church of St. Sava on Vračar Hill In Belgrade |last=Aleksov |first=Bojan |journal=Balkanologie |volume=VII |issue=47 |pages=52–53 |date=December 2003 |access-date=15 September 2010 |archive-date=23 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723063232/http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |url-status=dead}}</ref> Beograd so [[Habsburška monarhija|Habsburžani]], pod vodstvom [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih knezov]] Maksimilijana Bavarskega in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]]<ref>{{cite web |url=http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |title=Belgrade Fortress: History |publisher=Razgledanje.tripod.com |date=23 August 2004 |access-date=7 July 2009 |archive-date=10 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150910052943/http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |url-status=live }}</ref> ter [[Feldmaršal|feldmaršala]] [[Ernst Gideon von Laudon|barona Ernsta Gideona von Laudona]] zasedli trikrat (1688–1690, [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|1717–1739]], 1789–1791), a so ga Osmani vsakič hitro ponovno zavzeli in ga vsakič precej porušili.<ref name="beogradrs-3" /> V tem obdobju sta mesto prizadeli dve veliki srbski selitvi ljudstva, v katerih se je več sto tisoč Srbov pod vodstvom dveh srbskih patriarhov skupaj z avstrijskimi vojaki umaknilo v Habsburško cesarstvo ter se naselilo v današnji [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] in [[Slavonija|Slavoniji]].<ref>{{cite book |chapter-url=http://www.suc.org/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071023044533/http://www.serbianunity.net/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-date=23 October 2007 |title=Oči u oči |chapter=Tajne poruke svetog Save" Svetosavska crkva i velika seoba Srba 1690. godine |author-link=Dejan Medaković |publisher=BIGZ (online reprint by Serbian Unity Congress library) |location=Belgrade |isbn=978-86-13-00903-0 |last=Medaković |first=Dejan |access-date=17 May 2007 |year=1990 |url-status=dead}}</ref> === Kneževina in Kraljevina Srbija === [[Slika:Belgrade_Cathedral_&_Landing_Place_1.jpg|levo|sličica|Pogled na Beograd leta 1890]] Na začetku 19. stoletja je bil Beograd naseljen s pretežno muslimanskim prebivalstvom. Sledi osmanske vladavine in arhitekture – kot so mošeje in [[Bazar|bazarji]] – so ostale pomemben del beograjske mestne podobe v 19. stoletju, celo več desetletij po tem, ko je Srbija od Osmanskega cesarstva prejela avtonomijo.<ref>{{Cite book |title=Basare und Boulevards: Belgrad im 19. Jahrhundert. |last=Mišković |first=Nataša |year=2008 |page=16}}</ref> Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] so se srbski revolucionarji v mestu upirali od 8. januarja 1807 do leta 1813, ko so ga Osmani ponovno zavzeli.<ref name="beogradrs-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |title=History (Liberation of Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080603/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |url-status=live }}</ref> Leta 1807 so Turke v Beogradu pobili ali na silo spreobrnili v krščanstvo. Pokol je spodbujala Rusija, da bi utrdila razdor med srbskimi uporniki in [[Visoka porta|Porto]]. Pri tem so na silo spreobrnili v krščanstvo okoli 6000 muslimanov in Judov. Večino mošej so spremenili v cerkve. Muslimani, Judje, Aromuni in Grki so bili podvrženi prisilnemu delu, muslimanske ženske pa so bile na voljo mladim srbskim moškim, nekatere so odpeljali v suženjstvo. Precej jih je kupil Milenko Stojković ter ustanovil svoj harem, s katerim je postal znan. V teh okoliščinah se je Beograd demografsko preoblikoval iz osmanskega v srbskega.<ref name="AMH">{{cite book | last=Hoare | first=M.A. | title=Serbia: A Modern History | publisher=Hurst Publishers | year=2024 | page=50}}</ref> Po [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]] leta 1815 je Srbija dosegla nekakšno suverenost, ki jo je Porta formalno priznala leta 1830.<ref>{{cite journal |title=Nations into States: National Liberations in Former Yugoslavia |last=Pavkovic |first=Aleksandar |journal=National Europe Centre Paper No. 5 |publisher=The Australian National University |date=19 October 2001 |url=https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |access-date=13 September 2019 |archive-date=31 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200331000615/https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |url-status=live }}</ref> Razvoj beograjske arhitekture po letu 1815 lahko razdelimo na štiri obdobja. V prvi fazi, ki je trajala od 1815 do 1835, je bil prevladujoči arhitekturni slog še vedno balkanskega značaja z znatnim otomanskim vplivom. Hkrati je zanimanje za vključitev v evropski ''mainstream'' omogočilo razcvet srednje- in zahodnoevropske arhitekture. Med letoma 1835 in 1850 se je število [[Neoklasicizem|neoklasicističnih]] in [[Barok|baročnih]] stavb južno od avstrijske meje znatno povečalo, kar ponazarja katedrala sv. Mihaela (srbsko: ''Saborna crkva)'', dokončana leta 1840. Med letoma 1850 in 1875 je za novo arhitekturo značilen obrat k novo priljubljenemu [[Romantika|romantizmu]], skupaj s starejšimi evropskimi arhitekturnimi slogi. Četrto fazo, značilno za srednjeevropska mesta v zadnji četrtini 19. stoletja, je zaznamoval eklekticistični slog, ki je temeljil na obdobju renesanse in baroka.<ref>{{Cite book |title=Istorija Beograda |editor-last=Antonić |editor-first=Zdravko |year=1995 |pages=263–264}}</ref> [[Slika:Republic_Square_(27420599076).jpg|desno|sličica|300x300_pik|[[Trg republike, Beograd|Trg republike]] danes, levo: [[Narodni muzej Srbije]] – središče: hotel Courtyard by Marriott Beograd – desno: Narodno gledališče.]] Leta 1841 je knez [[Mihajlo Obrenović]] preselil glavno mesto [[Kneževina Srbija|Kneževine Srbije]] iz [[Kragujevac|Kragujevca]] v Beograd.<ref>{{cite web |url=http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |title=History |publisher=City of Kragujevac |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329035624/http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |archive-date=29 March 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |title=History (Important Years Through City History) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063201/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |url-status=live }}</ref> Med svojo prvo vladavino (1815–1839) si je knez Miloš Obrenović prizadeval za širitev mestnega prebivalstva z dodajanjem novih naselij, s ciljem, da bi Beograd postal središče upravnih, vojaških in kulturnih institucij Kneževine, kar mu je na koncu tudi uspelo. Njegov projekt ustvarjanja novega tržnega prostora (Abadžijska čaršija) pa je bil manj uspešen; trgovina se je še naprej odvijala v stoletnih Spodnji in Gornji čaršiji. Kljub temu so bili novi gradbeni projekti značilni za krščanske četrti, saj so starejše muslimanske četrti propadale; od avtonomije Srbije do leta 1863 se je število beograjskih četrti celo zmanjšalo, predvsem zaradi postopnega izginotja muslimanskega prebivalstva mesta. Osmanski mestni zemljevid iz leta 1863 šteje le 9 muslimanskih četrti (''mahal''). Danes so znana imena le petih takšnih sosesk: Ali-pašina, Reis-efendijina, Jahja-pašina, Bajram-begova in Laz Hadži-Mahmudova.<ref>{{Cite book |title=Beogradski odonimi. |last=Radović |first=Srđan |year=2014 |pages=47–48}}</ref> Po incidentu pri Čukurjevem vodnjaku so Osmani bombardirali Beograd.<ref>{{cite book |last1=Vesković |first1=Ivana |title=Čukur česma=Čukur fountain |date=2010 |publisher=The Cultural Heritage Protection Institute of the City of Belgrade |location=Belgrade |isbn=978-86-81157-45-9}}</ref> [[Slika:Belgrade_City_Courts_Complex_c._1930.jpg|levo|sličica|Kompleks mestnih sodišč v Beogradu in Narodna skupščina [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] v gradnji pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] .]] 18. aprila 1867 je osmanska vlada ukazala, naj se osmanska garnizija, ki je bila od leta 1826 zadnji predstavnik osmanske suverenosti v Srbiji, umakne s Kalemegdana. Edini pogoj nemočne Porte je bil, da osmanska zastava še naprej plapola nad trdnjavo poleg srbske. Ta dogodek šteje za začetek ''dejanske'' neodvisnosti Srbije.<ref>Stanford J. Shaw and Ezel Kural Shaw, ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Volume 2: Reform, Revolution and Republic—The Rise of Modern Turkey, 1808–1975'' (Cambridge University Press, 1977), p. 148.</ref> V naslednjih letih je imel pomemben vpliv na Beograd urbanist Emilijan Josimović. Leta 1867 je zasnoval regulacijski načrt za mesto, v katerem je predlagal zamenjavo vijugastih mestnih ulic z [[Hipodamov načrt|mrežnim načrtom]]. Zelo pomembna je bila tudi gradnja neodvisnih srbskih političnih in kulturnih ustanov ter mestnih parkov, ki jih je danes veliko. Srbski znanstveniki so v Josimovićevem delu opazili pomemben prelom z osmansko tradicijo. V času osamosvojitve je imel Beograd pretežno osmanski videz, Josimović pa je izjavil, da želi Beograd obnoviti tako, da »prestolnica ne bi ohranila oblike, ki ji jo je dalo barbarstvo«.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Josimović je Beograd zasnoval tako, da bi spominjal na Dunaj, vključno z gradnjo velikih bulvarjev, navdihnjenih z ''Ringstrasse''.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Od osmanskega Beograda sta danes ostali le dve mošeji, citadela in vodnjak z arabskimi napisi.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Vendar pa je tudi Istanbul – glavno mesto države, ki sta ji Beograd in Srbija ''de iure'' še vedno pripadala – doživel podobne spremembe.<ref>{{Cite book |title=Nationalism and Architecture. |editor-last=Quek |editor-first=Raymond |year=2012 |page=97}}</ref> Maja 1868 je bil med vožnjo s kočijo po svoji podeželski rezidenci umorjen ''knez'' Mihajlo skupaj s svojo sestrično Anko Konstantinović.<ref>{{cite book |last=Hawkesworth |first=Celia |title=Voices in the Shadows: Women and Verbal Art in Serbia and Bosnia |url=https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk |publisher=Central European University Press |year=2000 |isbn=963-9116-62-9 |page=[https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk/page/100 101]}}</ref> Z razglasitvijo popolne neodvisnosti [[Kneževina Srbija|kneževine]] leta 1878 in njenim preoblikovanjem v [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] leta 1882 je Beograd ponovno postal ključno mesto na Balkanu in se hitro razvijal.<ref name="beogradrs-2"/><ref name="beogradrs">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |title=History (The Capital of Serbia and Yugoslavia) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062838/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |url-status=live }}</ref> Kljub temu so razmere v Srbiji ostale take, da jo lahko pojmujemo kot pretežno agrarno državo, tudi po odprtju železnice do [[Niš|Niša]], drugega največjega mesta v Srbiji. Leta 1900 je imela prestolnica le 70.000 prebivalcev<ref>{{cite web |last=Lahmeyer |first=Jan |url=http://www.populstat.info/Europe/yugoslft.htm |title=The Yugoslav Federation: Historical demographical data of the urban centers |publisher=populstat.info |date=3 February 2003 |access-date=17 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011232754/http://populstat.info/Europe/yugoslft.htm |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> (takrat je Srbija štela 2,5&nbsp;milijona prebivalcev). Kljub temu je do leta 1905 število prebivalcev naraslo na več kot 80.000, do izbruha prve svetovne vojne leta 1914 pa je preseglo 100.000, če ne upoštevamo Zemuna, ki je še vedno pripadal [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]].<ref>{{Cite CE1913|wstitle=Belgrade and Smederevo}}</ref> Prvo projekcijo filmov na Balkanu in v Srednji Evropi je junija 1896 v Beogradu izvedel André Carr, predstavnik [[Brata Lumière|bratov Lumière]]. Prve filme o Beogradu je posnel naslednje leto, vendar se niso ohranili.<ref>{{cite book |url=http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319065325/http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |url-status=dead |archive-date=19 March 2013 |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/isk/dkosanovic-cinematography.html |title=The history of Serbian Culture |chapter=Serbian Film and Cinematography (1896–1993) |last=Kosanovic |first=Dejan |isbn=1-870732-31-6 |publisher=Porthill Publishers |access-date=10 July 2007 |year=1995}}</ref> Prvi stalni kino je bil odprt leta 1909 v Beogradu.<ref>{{Cite book |last=Деретић |first=Јован |url=https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |title=Културна историја Срба: предавања |date=2005 |page=312 |publisher=Народна књига |isbn=978-86-331-2386-0 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417205051/https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |url-status=live }}</ref> === Prva svetovna vojna: avstrijsko-nemška invazija === [[Slika:Bg-7_Panorama_s_Topčiderskog_brda_1920.jpg|sredina|sličica|900x900_pik|Beograd, posnet s Topčiderskega hriba leta 1920.]] Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Večina poznejših balkanskih ofenziv se je zgodila v bližini Beograda. [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrski]] opazovalci so 29. julija 1914 obstreljevali Beograd, [[avstro-ogrska vojska]] pod poveljstvom generala [[Oskar Potiorek|Oskarja Potioreka]] pa ga je 1. decembra zavzela. 16. decembra so ga ponovno zavzele [[Srbska kampanja|srbske čete]] pod poveljstvom maršala [[Radomir Putnik|Radomirja Putnika]]. Po dolgotrajni bitki, ki se je začela 6. oktobra 1915 in je uničila velik del mesta, je Beograd 9. oktobra istega leta padel v roke [[Nemške oborožene sile (1871–1919)|nemških]] in avstro-ogrskih čet pod poveljstvom feldmaršala [[August von Mackensen|Augusta von Mackensena]] . Mesto so 1. novembra 1918 osvobodile srbske in francoske čete pod poveljstvom francoskega maršala [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louisa Francheta d'Espèreya]] in [[Aleksander I. Karadžordžević|srbskega prestolonaslednika Aleksandra]]. Beograd, ki je bil kot frontno mesto opustošen, je za nekaj časa izgubil naziv največjega mesta v [[Kraljevina Jugoslavija|kraljestvu]] v korist [[Subotica|Subotice]].<ref>{{cite web |url=http://www.balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |title=Serbia :: Vojvodina |publisher=Balkanology |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090312085105/http://balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |archive-date=12 March 2009 |url-status=dead}}</ref>[[Slika:An_old_postcard_from_Belgrade.jpg|desno|sličica|Razglednica iz Beograda (1929)]] === Kraljevina Jugoslavija === Po vojni je Beograd postal prestolnica nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo.]] Kraljevina je bila razdeljena na [[Banovina|banovine]], Beograd pa je skupaj z Zemunom in [[Pančevo|Pančevom]] tvoril ločeno upravno enoto.<ref>{{ISBN|86-17-09287-4}}: Kosta Nikolić, Nikola Žutić, Momčilo Pavlović, Zorica Špadijer: Историја за трећи разред гимназије, Belgrade, 2002, p. 144.</ref> V tem obdobju je mesto doživelo hitro rast in opazno modernizacijo. Prebivalstvo Beograda se je do leta 1931 povečalo na 239.000 (z vključitvijo Zemuna), do leta 1940 pa na 320.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva med letoma 1921 in 1948 je v povprečju znašala 4,08 % na leto.<ref>{{cite journal |url=http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |title=Industrija i urbani razvoj Beograda |first2=R |last2=Arold |last1=Petrović |first1=Dragan |journal=Industrija |year=2001 |volume=21 |issue=1–4 |pages=87–94 |access-date=10 July 2007 |issn=0350-0373 |format=PDF |id=0350-03730101087P |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217212301/http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |archive-date=17 December 2008}}</ref> Leta 1927 se je odprlo prvo letališče v Beogradu, leta 1929 pa je začela oddajati prva radijska postaja. Pančevski most čez Donavo je bil odprt leta 1935,<ref>{{cite web |url=http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118092237/http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-date=18 January 2008 |title=Twentieth Century – Innovations in Belgrade |publisher=Serbia-info.com (Government of Serbia website) |access-date=21 July 2007 |url-status=dead}}</ref> most kralja Aleksandra čez Savo pa leta 1934. 3. septembra 1939 je okoli [[Beograjska trdnjava|beograjske trdnjave]] potekala prva [[Velika nagrada Beograda 1939|Velika nagrada Beograda]], zadnja dirka [[Dirke za velike nagrade|za Veliko nagrado avtomobilizma]] pred izbruhom druge svetovne vojne, ki jo je spremljalo 80.000 gledalcev.<ref>{{citation |url=http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |title=Poslednji Grand Prix u Beogradu |work=Auto Magazin |date=2 September 2011 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=11 December 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121211042448/http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |url-status=live }}</ref> Zmagovalec je bil [[Tazio Nuvolari]].<ref>{{citation |last=Krivokapić |first=Branislav |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |title=Preteča formule 1 na Balkanu |date=22 September 2009 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=20 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130520202008/http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |url-status=live }}</ref> === Druga svetovna vojna === [[Slika:Demonstracije_u_Beogradu_27._marta_1941.jpg|levo|sličica|Beograjčani so 27. marca 1941 demonstrirali v podporo razhodu s [[Trojni pakt|trojnim paktom.]]]] 25. marca 1941 je vlada [[Regent|regenta]] [[Pavel Karađorđević|prestolonaslednika Pavla II.]] podpisala [[trojni pakt]] in se pridružila [[Sile osi|silam osi]], da bi se tako izognila drugi svetovni vojni in med konfliktom ohranila Jugoslavijo nevtralno. Takoj za tem so sledili množični protesti v Beogradu in vojaški [[Državni udar|udar]] pod vodstvom poveljnika letalstva, generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]], ki je [[Peter II. Karađorđević|kralja Petra II.]] razglasil za polnoletnega za vladanje kraljestvu. V odgovor je [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] 6. aprila 1941 mesto silovito bombardirala, pri čemer je umrlo do 2274 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |title=DA NIJE BILO 6. APRILA Najlepše srušene zgrade Beograda |date=25 November 2015 |access-date=29 March 2017 |archive-date=5 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170405182628/http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |title=Lovački avioni Drugog svetskog rata |first=Samir |last=Aslani |date=1 June 2004 |publisher=Samir Aslani |via=Google Books |isbn=9788690553501 |access-date=29 March 2017 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225222859/https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |chapter-url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_2.htm |title=The German campaign in the Balkans (Spring 1941) |chapter=Part Two the Yugoslav Campaign |publisher=[[United States Army Center of Military History]] |url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |access-date=7 July 2009 |id=CMH Pub 104-4 |year=1986 |orig-year=1953 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090619234443/http://history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |archive-date=19 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Jugoslavijo so nato [[Aprilska vojna|napadle]] [[Tretji rajh|nemške]], [[Kraljevina Italija|italijanske]], madžarske in bolgarske sile. Beograd so zavzeli z zvijačo; šest nemških vojakov pod vodstvom častnika Fritza Klingenberga se je pretvarjalo, da so predstavniki grozeče velike sile, in mesto prisililo k kapitulaciji.<ref>Taking Belgrade by bluff. By: Heaton, Colin D., World War II, 08984204, Jan98, Vol. 12, Issue 5</ref> [[Slika:Bombardovanje_Beograda_62.jpg|desno|sličica|Ruševine v Beogradu po nemškem bombardiranju leta 1941]] Beograd je istega meseca bolj neposredno zasedla [[Heer (Wehrmacht)|nemška vojska]] in postal sedež marionetnega Nedićevega režima, ki ga je vodil general z istim imenom.<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |title=Axis Invasion of Yugoslavia |encyclopedia=Holocaust Encyclopedia |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |access-date=19 April 2016 |archive-date=3 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503181152/https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |url-status=live }}</ref> Nekateri deli današnjega Beograda so bili vključeni v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]] v okupirani Jugoslaviji, še eni marionetni državi, kjer je [[Ustaši|ustaški]] režim izvajal genocid nad Srbi.<ref>{{cite journal |last=Barić |first=Nikica |year=2011 |title=Politika Nezavisne Države Hrvatske prema Srbiji |publisher=Institut za savremenu istoriju |journal=Istorija 20. Veka |volume=29 |issue=1 |pages=115–126 |doi=10.29362/ist20veka.2011.1.bar.115-126|doi-access=free}}</ref> Poleti in jeseni 1941 so Nemci v povračilo za gverilske napade izvedli več pobojev beograjskih meščanov; zlasti so člane judovske skupnosti množično streljali po ukazu generala [[Franz Boehme|Franza Böhmeja]], nemškega vojaškega guvernerja Srbije. Böhme je strogo uveljavljal pravilo, da je bilo za vsakega ubitega Nemca ustreljenih 100 Srbov ali Judov.<ref>{{cite book |last1=Rubenstein |first1=Richard L |last2=Roth |first2=John King |title=Approaches to Auschwitz: The Holocaust and Its Legacy |year=2003 |publisher=Westminster John Knox Press |isbn=0-664-22353-2 |page=170 |url=https://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |archive-url=https://web.archive.org/web/20081013012423/http://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |url-status=dead |archive-date=13 October 2008}}</ref> Beograd je postal prvo mesto v Evropi, ki so ga nacistične okupacijske sile razglasile za mesto brez Judov, ''judenfrei''.<ref>{{cite book |last1=Morton |first1=J. |last2=Forage |first2=P. |last3=Bianchini |first3=S. |last4=Nation |first4=R. |title=Reflections on the Balkan Wars: Ten Years After the Break-Up of Yugoslavia |date=2004 |publisher=Springer |isbn=978-1-40398-020-5 |page=5 |url=https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |access-date=27 May 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081357/https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |url-status=live }}</ref> V mestu je delovalo tudi odporniško gibanje, ki ga je od leta 1941 do svoje aretacije leta 1943 vodil major Žarko Todorović.<ref>[https://znaci.org/00001/4_14_1_6.htm Zbornik dokumenata vojnoistorijskog instituta: TOM XIV, Knjiga 1] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111005185357/http://www.znaci.net/00001/4_14_1_6.htm |date=5 October 2011 }}, znaci.net; accessed 15 March 2016.</ref> Tako kot [[Rotterdam]], ki ga je nemško in zavezniško bombardiranje opustošilo dvakrat, so drugič Beograd med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ponovno bombardirali [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] 16. aprila 1944 (na [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno veliko]] [[Velika noč|noč]]), pri čemer je umrlo najmanj 1100 oseb.<ref>{{cite web |url=http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |title=Anniversary of the Allied Bomb Attacks Against Belgrade |publisher=Radio-Television of Serbia |date=17 April 2008 |access-date=5 May 2009 |archive-date=6 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906090715/http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |url-status=live }}</ref> Večina mesta je ostala pod nemško okupacijo do 20. oktobra 1944, ko sta ga osvobodila [[Rdeča armada]] in [[jugoslovanski partizani]]. 29. novembra 1945 je maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] v Beogradu razglasil [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (kasneje 7. aprila 1963 preimenovano v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]]).<ref>{{cite web |url=http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |title=Tekstovi (Texts) |publisher=Napredniklub.org |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727110857/http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |archive-date=27 July 2011}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === Ko se je druga svetovna vojna končala, je v mestu ostalo 11.500 porušenih stanovanjskih enot.<ref>{{Citation |title=Rastao je na ruševinama (reprint on 20 October 2017) |trans-title=(Beograd) vrtnica na ruševinah |newspaper=Politika |language=sr |date=20 October 1967}}</ref> V povojnem obdobju je Beograd hitro rasel kot prestolnica [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|obnovljene Jugoslavije]] in se razvil v pomembno industrijsko središče.<ref name="beogradrs"/> [[Slika:Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg|levo|sličica|Prva vrhovna konferenca [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]] je potekala septembra 1961 v Beogradu v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].]] Leta 1948 se je začela gradnja Novega Beograda. V poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja si je novi režim prizadeval za obnovo Beograda v modernističnem slogu po navdihu [[Le Corbusier|Le Corbusierja]], da bi s tem pokazali, da je Jugoslavija v ospredju napredka.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1958 je v Beogradu začela oddajati prva televizijska postaja. Leta 1961 je Beograd pod Titovim predsedovanjem gostil prvo in ustanovno konferenco [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]].{{Sfn|Norris|2008|p=134}} Leta 1962 so odprli [[letališče Nikola Tesla Beograd|zdajšnje letališče Nikola Tesla]]. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so zgradili številne prestižne stavbe, kot so stavba parlamenta, stolpi Ušće, ki so služili kot sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov, in hotel Jugoslavija. {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Ameriški novinar časopisa ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' je leta 1967 zapisal: »Beograd je živahno, lahkomiselno, hrupno in natrpano mesto v primerjavi s tistim, ki se ga spominjam izpred dvajsetih let.« {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1964 se je Tito lotil politike »tržnega socializma«, ki je omogočila sobivanje kapitalizma s komunizmom. Posledično so bili zahodni obiskovalci Beograda v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja osupli, ko so videli, da so na glavnih ulicah prevladovali ogromni in kričeči oglasni panoji, ki so promovirali zahodne blagovne znamke, kot so Coca-Cola, Volkswagen, Siemens in Pan Am, kar je Beogradu dajalo zelo zahodnjaški pridih.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Podobno so Beograjčane v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opisovali kot zelo modno zahodnjaško oblačene, obiskovalci pa so opazili, da so bile številne ženske obsedene z beljenjem las na svetlo.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Nemška zgodovinarka Marie-Jannine Calic je zapisala, da je v Beogradu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja »na ulicah, trgih in v številnih kavarnah vladal živahen vrvež«.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Opozorila je tudi, da ima središče Beograda zelo sodoben videz, vendar da se »ob mogočnih bulvarjih stiskajo bedne trgovinice, ki prodajajo blago, kovinsko blago in posodo, poleg umazanih delavnic čevljarjev, srebrnarjev ter izdelovalcev sveč«.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Na obrobju Beograda je vladal polpodeželski vtis, saj so se po ulicah sprehajale kokoši in krave, medtem ko so ljudje živeli v hudi revščini in se preživljali kot krošnjarji, potujoči glasbeniki, nabiralci cunj, berači, čistilci čevljev, brusilci škarij, občasni delavci in drugi obrobni poklici.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1968 so večji študentski protesti privedli do več uličnih spopadov med študenti in policijo.<ref>{{citation |url=http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |page=49 |last=Popov |first=Nebojša |title=Belgrade, June 1968 |journal=1968 Revisited: 40 Years of Protest Movements |publisher=Heinrich Böll Foundation |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618055051/http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |archive-date=18 June 2013}}</ref> Leta 1969 je prebivalstvo Beograda prvič preseglo mejo enega milijona.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva je bilo v veliki meri posledica selitve ljudi s podeželja v Beograd, saj je bilo leta 1969 ocenjeno, da sta se dva od treh Beograjčanov rodila na podeželju.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je povzročilo resne socialne napetosti, saj se je v Beograd selilo vse več ljudi, hitreje, kot so se gradila stanovanja, kar je povzročilo stanovanjsko krizo.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Jugoslovanski popis prebivalstva leta 1961 je pokazal, da je v Beogradu v povprečju živelo 2,5 osebe na sobo v primerjavi s povprečjem 1,6 osebe na sobo v preostalem delu Jugoslavije.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1965 je bilo ocenjeno, da v Beogradu primanjkuje 50.000 stanovanjskih enot, zaradi česar so si mnogi ljudje zgradili nezakonite improvizirane domove v trgovinah, kleteh, pralnicah in celo jaških dvigal, medtem ko so si na obrobju Beograda ljudje gradili lesene koče in vikendice.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Župan Beograda Branko Pešić je leta 1965 novinarju povedal: »V zadnjih sedmih ali osmih letih je v Beograd vsako leto prišlo od 20.000 do 30.000 ljudi. To je enako celotnemu majhnemu mestu ... In vsi ti ljudje nekje najdejo zavetje, se nekam zavlečejo. Nekateri dobijo stanovanje, vendar je to najmanjši odstotek. Veliko število jih je prisiljenih ... živeti v kleteh, v nehigienskih stanovanjih in barakah. In kdor tega še ni videl, bi moral vsekakor videti, kako to izgleda ... Nekaj takega v Afriki sploh ne obstaja.«{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1972 se je Beograd soočil z izbruhom [[Črne koze|črnih koz]], zadnjim večjim izbruhom [[Črne koze|črnih koz]] v [[Evropa|Evropi]] po drugi svetovni vojni.<ref>{{cite journal |last=Trifunović |first=Vesna |title=Temporality and discontinuity as aspects of smallpox outbreak in Yugoslavia |journal=Glasnik Etnografskog instituta SANU |date=July 2018 |volume=65 |issue=1 |pages=127–145 |doi=10.2298/GEI1701127T|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_7666 |hdl-access=free }}</ref> Med oktobrom 1977 in marcem 1978 je mesto gostilo prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] z namenom izvajanja [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinških sporazumov]] iz leta 1977, leta 1980 pa je Beograd gostil [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Generalno konferenco UNESCO]].<ref>{{cite book |last1=Bilandžić |first1=Vladimir |last2=Dahlmann |first2=Dittmar |last3=Kosanović |first3=Milan |title=From Helsinki to Belgrade: The First CSCE Follow-up Meeting and the Crisis of Détente |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |isbn=9783899719383 |year=2012 |pages=163–184}}</ref> Josip Broz Tito je umrl maja 1980, njegovega [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|pogreba]] v Beogradu pa so se udeležili visoki uradniki in državne delegacije iz 128 od 154 članic Združenih narodov z vsega sveta, zaradi česar je postal eden največjih pogrebov v zgodovini.<ref>{{cite book |title=Tito: A Biography |last=Ridley |first=Jasper |year=1996 |publisher=Constable |isbn=0-09-475610-4 |page=19}}</ref> [[Slika:Beograd_-_Zgrade_Generalštaba_Vojske_Srbije_i_Crne_Gore_i_Ministarstva_odbrane_(43221947840).jpg|alt=|desno|sličica|Stavba generalštaba, poškodovana med [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranjem Nata leta 1999.]] Strateška lega Beograda, zaradi katere se je zanj bojevalo v 115 vojnah in je bil v svoji 7000-letni zgodovini 44-krat porušen do tal, postavlja Beograd v vlogo enega največkrat uničenih mest. Zaradi cikla uničenja in obnove si je prislužil vzdevek "Beli feniks" in je pomembno oblikoval njegovo zgodovino in urbano pokrajino.]] === Razpad Jugoslavije === 9. marca 1991 so v mestu pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] potekale množične demonstracije proti [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].<ref>{{cite web |url=http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html?eventId=24600 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190814193726/http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html%3FeventId%3D24600 |url-status=dead |archive-date=14 August 2019 |title=Prvi udarac Miloševićevom režimu |work=[[Danas (newspaper)|Danas]] |date=9 March 2006 |language=sr |access-date=10 July 2007}}</ref> Po poročanju različnih medijev naj bi bilo na ulicah med 100.000 in 150.000 ljudi.<ref>{{cite magazine |last=Graff |first=James L. |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930073731/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |url-status=dead |archive-date=30 September 2007 |title=Yugoslavia: Mass bedlam in Belgrade |magazine=[[Time (magazine)|Time]] |date=25 March 1991 |access-date=10 July 2007}}</ref> Med protesti sta bili ubiti dve osebi, 203 osebe so ranili in 108 aretirali, pozneje istega dne pa so na ulice napotili tanke, da bi vzpostavili red.<ref>{{cite web |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |title=Srbija na mitinzima (1990–1999) |work=[[Vreme]] |date=21 August 1999 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070619005413/http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |archive-date=19 June 2007 |url-status=live}}</ref> V Beogradu je bilo veliko protivojnih protestov, največji pa je bil posvečen solidarnosti z žrtvami iz [[Obleganje Sarajeva|obleganega Sarajeva]].<ref>{{cite book |title=Burn This House: The Making and Unmaking of Yugoslavia |url=https://archive.org/details/burnthishousemak00udov |url-access=limited |first1=Jasminka |last1=Udovicki |first2=James |last2=Ridgeway |publisher=[[Duke University Press]] |year=2000 |isbn=9781136764820 |location=Durham, North Carolina |pages=[https://archive.org/details/burnthishousemak00udov/page/n265 255]-266}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Fridman |first1=Orli |title='It was like fighting a war with our own people': anti-war activism in Serbia during the 1990s |journal=The Journal of Nationalism and Ethnicity |year=2010 |volume=39 |issue=4 |pages=507–522 |doi=10.1080/00905992.2011.579953 |s2cid=153467930}}</ref> Nadaljnji protivladni protesti so v Beogradu potekali od novembra 1996 do februarja 1997 proti isti vladi po domnevnih volilnih goljufijah na lokalnih volitvah.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |title=History (Disintegration Years 1988–2000) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063500/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |url-status=live }}</ref> Ti protesti so na oblast pripeljali [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], prvega župana Beograda po drugi svetovni vojni, ki ni pripadal [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezi komunistov Jugoslavije]] ali njeni kasnejši veji, Socialistični partiji Srbije.<ref>{{cite news |last=Perlez |first=Jane |url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F40616F83B5A0C708EDDAB0894DF494D81 |title=New Mayor of Belgrade: A Serbian Chameleon |newspaper=[[The New York Times]] |date=23 February 1997 |access-date=17 May 2007}}</ref> Leta 1999, med vojno na Kosovu, je bila v [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranju Nata]] tarča številnih stavb v Beogradu. Med bombardiranimi mesti so bile nekatere ministrske stavbe, stavba RTS, bolnišnice, hotel Jugoslavija, stavba Centralnega komiteja, Avalski stolp in kitajsko veleposlaništvo.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |title=NATO bombing |publisher=Beograd.rs |access-date=17 May 2007 |archive-date=16 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150816025147/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |url-status=live }}</ref> Zaradi bombardiranja Nata je bilo v Srbiji in Črni gori ubitih med 500<ref>{{Cite news| newspaper=Washington Post| url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| date=February 7, 2000| title=Report Says NATO Bombing Killed 500 Civilians in Yugoslavia| author=Bradley Graham| page=A02| archive-date=11 January 2022| access-date=2 August 2024| archive-url=https://web.archive.org/web/20220111221506/https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| url-status=live}}</ref> in 2000 civilistov<ref>{{Cite web |title=220. Bombing to Bring Peace |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |access-date=2023-01-29 |website=www.wilsoncenter.org |date=7 July 2011 |language=en |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129152924/https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |url-status=live }}</ref>, od tega 27 v Beogradu.<ref>{{Cite web| url=https://www.hlc-rdc.org/db/nato/index.html| work=[[Humanitarian Law Center]]| title=Ljudski gubici u NATO bombardovanju (Srbija, Kosovo i Crna Gora)| date=March 23, 2018}}</ref> Po [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v nekdanji Jugoslaviji]] je Srbija postala dom največjega števila [[Begunec|beguncev]] in notranje razseljenih oseb v Evropi, saj se je več kot tretjina teh beguncev naselila v Beogradu.<ref>{{cite web |title=Serbia: Europe's largest proctracted refugee situation |url=http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |publisher=[[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082139/http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |author1=S. Cross|author2=S. Kentera|author3=R. Vukadinovic|author4=R. Nation |title=Shaping South East Europe's Security Community for the Twenty-First Century: Trust, Partnership, Integration |url=https://books.google.com/books?id=el-YZHB8hzYC&pg=PP1 |access-date=5 May 2020 |date=7 May 2013 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |page=169 |isbn=9781137010209 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082403/https://books.google.rs/books?id=el-YZHB8hzYC&lpg=PP1&pg=PP1 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |title=U.S. Committee for Refugees World Refugee Survey 1998 – Yugoslavia |publisher=[[U.S. Committee for Refugees and Immigrants]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302142950/https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |title=Housing and Property Rights in Bosnia and Herzegovina, Croatia and Serbia, and Montenegro |first1=Veljko |last1=Mikelić |publisher=[[United Nations Human Settlements Programme]] |year=2005 |isbn=9789211317848 |page=120}}</ref> Po predsedniških volitvah leta 2000 je bil Beograd prizorišče večjih javnih protestov, ki se jih je udeležilo več kot pol milijona ljudi. Te demonstracije so v okviru gibanja [[Otpor!|Otpor]] privedle do odstavitve predsednika Miloševića.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |title=Parties, citizens mark October 5 |publisher=B92 |date=5 October 2007 |access-date=7 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418190114/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |archive-date=18 April 2009 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |title=October 5, 2000 |publisher=City of Belgrade |access-date=7 May 2009 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062458/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |url-status=live }}</ref> === Nedavno obdobje === [[Slika:Belgrade_Waterfront_(Београд_на_води).jpg|levo|sličica|Beogradska obala]] Leta 2014 sta [[Vlada Republike Srbije|srbska vlada]] in njen [[Združeni arabski emirati|emiratski]] partner, Eagle Hills Properties, začela projekt urbane prenove Belgrade Waterfront. Srbska vlada in njeni emiratski partnerji naj bi skupaj vložili približno 3,5 milijarde evrov.<ref>{{cite news |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |title=Ovako će izgledati "Beograd na vodi" |publisher=Blic.rs |date=19 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222204657/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |archive-date=22 February 2014}}</ref> Projekt vključuje poslovne in razkošne stanovanjske stavbe, petzvezdične hotele, nakupovalno središče in predvideni »Beogradski stolp«. Vendar je projekt precej kontroverzen – še vedno obstaja precej negotovosti glede njegovega financiranja, nujnosti, projektu pa očitajo tudi pomanjkanje skladnosti njegove arhitekture s preostankom mesta.<ref>{{cite web |url=https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |title=A Look at Abu Dhabi's 'Bad Joke': The Belgrade Waterfront Project |website=[[Forbes]] |access-date=7 November 2017 |archive-date=7 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107172658/https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |url-status=live }}</ref> Poleg beograjskega nabrežja se mesto hitro razvija in obnavlja, zlasti na območju Novega Beograda, kjer so (od leta 2020) gradili stanovanjske in poslovne stavbe za podporo cvetočemu beograjskemu IT sektorju, ki je zdaj ena največjih gospodarskih panog v Srbiji. Septembra 2020 je bilo v Beogradu približno 2000 aktivnih gradbišč.<ref>{{cite web |last=Online |first=Piše: Danas |date=19 September 2020 |title=Vesić: U Beogradu se ove godine gradi više nego lane |url=https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |access-date=22 December 2020 |website=Dnevni list Danas |language=sr-RS |archive-date=23 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201023014923/https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |url-status=live }}</ref> Mestni proračun za leto 2023 je znašal 205,5 milijarde dinarjev (1,750 milijarde evrov).<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/english/news/belgrade-2023-budget-adopted/|title=Belgrade 2023 budget adopted|date=27 December 2022|website=N1}}</ref> Proračun mesta Beograd za leto 2024 je bil ocenjen na več kot 2 milijardi evrov. == Geografija == === Topografija === [[Slika:Ушће_Саве_у_Дунав_поред_десне_обале_Великог_ратног_острва_и_Калемегдана.jpg|desno|sličica|Sotočje [[Sava|Save]] (na desni strani) v [[Donava|Donavo]] pri Beogradu s pogledom na [[Beograjska trdnjava|trdnjavo Kalemegdan]] (zgoraj desno)]] Beograd stoji 11,65 m [[Nadmorska višina|nad morsko gladino]] na sotočju [[Donava|Donave]] in [[Sava|Save]].<ref name="nurden-2009" /> Zgodovinsko jedro Beograda, [[Beograjska trdnjava|Kalemegdan]], stoji na desnem bregu obeh rek. Od 19. stoletja se mesto širi proti jugu in vzhodu; po drugi svetovni vojni je bil na levem bregu reke Save zgrajen Novi Beograd, ki je povezal Beograd z Zemunom. Z mestom so se združile tudi manjše, predvsem stanovanjske skupnosti na drugi strani Donave, kot so Krnjača, Kotež in [[Borča]], medtem ko je [[Pančevo]], močno industrializirano satelitsko mesto, ostalo ločeno. Mesto ima urbano območje 360 km², medtem ko skupaj z metropolitanskim območjem pokriva 3.223 km².<ref name="city of belgrade-3" /> Območje osrednjega Beograda na desnem bregu Save stoji na gričevnatem terenu, najvišja točka Beograda pa je hrib Torlak z nadmorsko višino 303 m. Vzpetine [[Avala, Beograd|Avala]] (511 m) in Kosmaj (628 m) ležijo južno od mesta. Na drugi strani Save in Donave je zemljišče večinoma ravno in ga sestavljajo [[Aluvialna ravnica|aluvialne ravnice]] ter puhličaste [[Planota|planote]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |publisher=City of Belgrade |title=Natural Features |access-date=12 December 2012 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062300/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |url-status=live }}</ref> Ena od značilnosti mestnega terena je težnostna erozija. Na ozemlju, ki ga zajema generalni urbanistični načrt, je zabeleženih 1155 točk težnostne erozije, od katerih je 602 aktivnih, 248 pa jih je označenih kot »visoko tveganih«. Pokrivajo skoraj 30 % mestnega ozemlja in vključujejo več vrst težnostne erozije. Naklonske udornice se nahajajo na pobočjih nad rekami, večinoma na [[Glina|glinenih]] ali ilovnatih tleh, z naklonom med 7 in 20 %. Najbolj kritične so v [[Karaburma|Karaburmi]], Zvezdari, Višnjici, [[Vinča, Grocka|Vinči]] in [[Ritopek|Ritopeku]] v dolini Donave ter v Umki in zlasti v njeni soseski Duboko v dolini Save. Imajo gibljivo in mirujočo fazo, nekatere od njih pa so zabeležene že stoletja. Manj aktivna območja drsenja vključujejo celotno pobočje [[Terazije]] nad Savo (Kalemegdan, Savamala), kar je razvidno iz naklona spomenika [[Zmagovalec (spomenik)|Zmagovalec]] in stolpa katedralne cerkve, ter odsek Voždovac med Banjico in [[Autokomanda|Autokomando]]. Plazovi zajemajo manjša območja, razvijajo se na strmih pečinah, včasih so nagnjeni do 90 %. Večinoma se nahajajo v umetnih [[Puhlica|puhličastih]] gričih Zemuna: Gardoš, Ćukovac in Kalvarija. [[Slika:DJI_0387-12.jpg|sličica|Spomenik neznanemu junaku na gori [[Avala, Beograd|Avala]], Avalski stolp in mesto Beograd v daljavi.]] Vendar pa večino premikanja zemljišč v Beogradu, približno 90 %, povzročajo gradbena dela in okvarjen sistem oskrbe z vodo (počene cevi itd.). Soseska Mirijevo velja za najuspešnejši projekt rešitve problema. Med gradnjo soseske v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil teren sistematično utrjen in premikanje zemljišč je danes popolnoma ustavljeno.<ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Klizišta nisu samo hir prirode |newspaper=[[Politika]] |language=sr |date=8 November 2011 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |access-date=12 June 2017 |archive-date=18 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170918145849/http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |url-status=live }}</ref><ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Otapanje pokreće i klizišta |newspaper=Politika |language=sr |date=22 February 2012 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |access-date=12 June 2017 |archive-date=26 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926073714/http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |url-status=live }}</ref> === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi klimatski klasifikaciji]] ima Beograd vlažno subtropsko podnebje (''Cfa''), ki meji na vlažno celinsko podnebje (''Dfa'') s štirimi letnimi časi in enakomerno porazdeljenimi padavinami. Mesečna povprečja se gibljejo od 1,9 °C v januarju do 23,8 °C v juliju, z letnim povprečjem 13,2 °C. [[Slika:Most_na_Adi.jpg|levo|sličica|Pogled iz zraka na Beograd in [[most na Adi]] iz gozdnega parka Košutnjak, znanega kot »mestna tovarna kisika« in priljubljena rekreacijska točka.]] V povprečju je letno 44,6 dni z najvišjo temperatura 30 °C ali več<ref name="nceinoaagov"/> in 95 dni, ko je temperatura nad 25 °C, po drugi strani pa je v Beogradu 52,1 dni letno, ko najnižja temperatura pade pod 0 °C, pri čemer je letno v povprečju 13,8 dni tudi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem.<ref name="nceinoaagov">{{cite web |title=World Meteorological Organization Climate Normals for 1991-2020: Beograd |url=https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |format=XLS |website=ncei.noaa.gov |publisher=[[NOAA]] |access-date=14 February 2024 |archive-date=14 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240214074455/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |url-status=live }}</ref> Letna povprečna količina padavin v Beogradu je približno 698 mm, pri čemer je najbolj deževna pozna pomlad. Povprečno letno število sončnih ur je 2020. Nevihte v Beogradu lahko nastanejo kadarkoli v letu, v povprečju 31 dni letno, vendar so veliko pogostejše v spomladanskih in poletnih mesecih. [[Toča]] je redka in se pojavlja izključno spomladi ali poleti.<ref name="nceinoaagov"/> Najvišja uradno zabeležena temperatura v Beogradu je bila 43,6 °C 24. julija 2007,<ref>{{cite news |url=http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |agency=[[Deutsche Presse-Agentur]] |title=Record-breaking heat measured in Belgrade |date=24 July 2007 |access-date=10 August 2007 |publisher=Monsters and Critics |archive-url=https://web.archive.org/web/20120714085754/http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |archive-date=14 July 2012}}</ref> medtem ko je bila na drugi strani najnižja temperatura -26,2 °C 10. januarja 1893.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |title=Climate |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064353/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |url-status=live }}</ref> Najvišja zabeležena vrednost dnevnih padavin je bila 109,8 mm 15. maja 2014.<ref name="nceinoaagov"/> {{Weather box |width=auto |location=Beograd (1991–2020, najvišje vrednosti 1920–danes) |metric first=y |single line=y |Jan record high C = 21.4 |Feb record high C = 23.9 |Mar record high C = 30.0 |Apr record high C = 32.4 |May record high C = 34.9 |Jun record high C = 38.7 |Jul record high C = 43.6 |Aug record high C = 41.8 |Sep record high C = 41.8 |Oct record high C = 34.7 |Nov record high C = 29.3 |Dec record high C = 22.7 |year record high C = 43.6 |Jan high C = 5.2 |Feb high C = 7.8 |Mar high C = 13.1 |Apr high C = 18.9 |May high C = 23.6 |Jun high C = 27.1 |Jul high C = 29.3 |Aug high C = 29.7 |Sep high C = 24.3 |Oct high C = 18.7 |Nov high C = 12.2 |Dec high C = 6.1 |year high C = 18.0 |Jan mean C = 1.9 |Feb mean C = 3.8 |Mar mean C = 8.3 |Apr mean C = 13.6 |May mean C = 18.2 |Jun mean C = 21.9 |Jul mean C = 23.8 |Aug mean C = 23.8 |Sep mean C = 18.5 |Oct mean C = 13.3 |Nov mean C = 8.1 |Dec mean C = 3.0 |year mean C = 13.2 |Jan low C = -0.7 |Feb low C = 0.6 |Mar low C = 4.2 |Apr low C = 8.8 |May low C = 13.2 |Jun low C = 16.7 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.5 |Sep low C = 14.1 |Oct low C = 9.4 |Nov low C = 5.1 |Dec low C = 0.5 |year low C = 9.1 |Jan record low C = -26.2 |Feb record low C = -25.5 |Mar record low C = -14.4 |Apr record low C = -6.1 |May record low C = -1.4 |Jun record low C = 4.6 |Jul record low C = 8.3 |Aug record low C = 6.7 |Sep record low C = 0.6 |Oct record low C = -6.9 |Nov record low C = -11.1 |Dec record low C = -19.3 |year record low C = -26.2 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 47.9 |Feb precipitation mm = 43.5 |Mar precipitation mm = 48.7 |Apr precipitation mm = 51.5 |May precipitation mm = 72.3 |Jun precipitation mm = 95.6 |Jul precipitation mm = 66.5 |Aug precipitation mm = 55.1 |Sep precipitation mm = 58.6 |Oct precipitation mm = 54.8 |Nov precipitation mm = 49.6 |Dec precipitation mm = 54.8 |year precipitation mm = 698.9 |Jan humidity = 77.9 |Feb humidity = 71.4 |Mar humidity = 62.7 |Apr humidity = 59.9 |May humidity = 61.9 |Jun humidity = 62.5 |Jul humidity = 59.8 |Aug humidity = 59.5 |Sep humidity = 65.8 |Oct humidity = 71.4 |Nov humidity = 75.1 |Dec humidity = 79.5 |year humidity = 67.3 |unit precipitation days = 0.1 mm |Jan precipitation days = 13.5 |Feb precipitation days = 12.3 |Mar precipitation days = 11.3 |Apr precipitation days = 12.4 |May precipitation days = 13.5 |Jun precipitation days = 12.2 |Jul precipitation days = 10.0 |Aug precipitation days = 8.4 |Sep precipitation days = 9.5 |Oct precipitation days = 10.5 |Nov precipitation days = 10.8 |Dec precipitation days = 13.8 |year precipitation days = 138.2 |Jan snow days = 9.7 |Feb snow days = 7.3 |Mar snow days = 4.2 |Apr snow days = 0.7 |May snow days = 0.0 |Jun snow days = 0.0 |Jul snow days = 0.0 |Aug snow days = 0.0 |Sep snow days = 0.0 |Oct snow days = 0.1 |Nov snow days = 3.0 |Dec snow days = 7.8 |year snow days = 32.8 |Jan sun = 70.7 |Feb sun = 96.2 |Mar sun = 146.7 |Apr sun = 186.7 |May sun = 224.7 |Jun sun = 253.9 |Jul sun = 278.8 |Aug sun = 262.6 |Sep sun = 192.6 |Oct sun = 155.0 |Nov sun = 92.1 |Dec sun = 60.3 |year sun = 2020.3 |Jan uv = 1 |Feb uv = 2 |Mar uv = 3 |Apr uv = 5 |May uv = 7 |Jun uv = 8 |Jul uv = 8 |Aug uv = 7 |Sep uv = 5 |Oct uv = 3 |Nov uv = 2 |Dec uv = 1 |source 1=Hidrometereološka služba Srbije<ref>{{cite web |url=https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |title=Monthly and annual means, maximum and minimum values of meteorological elements for the period 1991–2020 |language=sr |publisher=Republic Hydrometeorological Service of Serbia |access-date=15 April 2022 |archive-date=15 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415152549/https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |url-status=live }}</ref> |source 2=Weather Atlas (UV),<ref>{{cite web |url=https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |title=Belgrade, Serbia – Detailed climate information and monthly weather forecast |publisher=Yu Media Group |website=Weather Atlas |language=en |access-date=3 July 2019 |archive-date=3 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703202940/https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |url-status=live }}</ref> Meteo Climat (najvišje in najnižje vrednosti)<ref>{{cite web |url=http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |title=Station Belgrade–Triche |publisher=Meteo Climat |language=fr |access-date=18 December 2019 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225061442/http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |url-status=live }}</ref> |date=September 2010 }} == Uprava == <gallery mode="packed-hover"> File:Skupstina grada.jpg|[[Stari Dvor]], mestna skupščina File:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|Narodna skupščina Srbije File:Novi Beograd - The SIV building.jpg|Palača Srbije </gallery> Beograd je znotraj Srbije ločena teritorialna enota, z lastno avtonomno mestno upravo.<ref name="city of belgrade"/> Skupščina mesta Beograd ima 110 članov, izvoljenih za štiriletni mandat.<ref>{{cite web |title=Assembly of the City of Belgrade |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Trinajstčlanski mestni svet, ki ga izvoli skupščina in mu predseduje župan in njegov namestnik, vodi in nadzoruje mestno upravo,<ref>{{cite web |title=City Council |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=17 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151117033009/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |url-status=live }}</ref> ki upravlja tekoče upravne zadeve. Mestna uprava je razdeljena na 14 sekretariatov, od katerih ima vsak poseben resor, kot sta promet ali zdravstvo, ter več strokovnih služb, agencij in inštitutov.<ref>{{cite web |title=City Administration |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=26 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130326103342/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |url-status=live }}</ref> Na volitvah v mestno skupščino Beograda leta 2024 je zmagala Srbska napredna stranka, ki je oblikovala vladajočo koalicijo s Socialistično partijo Srbije. Med letoma 2004 in 2013 je bila na oblasti Demokratska stranka.<ref>{{citation |url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |title=Councilors vote to remove Belgrade mayor from office |publisher=B92 |date=24 September 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=28 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128020353/http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |url-status=live }}</ref> Zaradi pomena Beograda v političnem in gospodarskem življenju Srbije se funkcija župana mesta pogosto opisuje kot tretja najpomembnejša funkcija v državi, takoj za funkcijo [[Predsednik vlade Srbije|predsednika vlade]] in [[Predsednik Srbije|predsednika republike.]]<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |script-title=sr: Главни град – изборна неизвесност у кампањи 2022. |trans-title=Capital city – electoral uncertainty in the 2022. campaign |newspaper=Politika |page=18 |language=sr |date=27 February 2022}}</ref><ref>{{cite news |author=Jelena Mitrović, Anica Telesković |title=Ko će biti beogradski pobednik? |trans-title=Who will be the Belgrade's winner? |publisher=[[Radio Television Serbia]] |language=sr |date=23 February 2022 |url=https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155326/https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Tamara |last=Skrozza |title=Prvi ljudi velike varoši |trans-title=First citizens of great town |newspaper=Vreme, No. 710 |language=sr |date=12 August 2004 |url=https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155328/https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |url-status=live }}</ref> [[Slika:Supreme_court_of_Serbia.jpg|levo|sličica|190x190_pik|Vrhovno sodišče Srbije]] [[Slika:Austrian_Embassy_in_Belgrade_(Ambasada_Austrije_u_Beogradu).jpg|levo|sličica|190x190_pik|Avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu]] Beograd je glavno mesto, kjer so sedeži vseh srbskih državnih organov – [[Izvršilna oblast|izvršilne]], [[Zakonodajna oblast|zakonodajne]] in [[Sodna oblast|sodne oblasti]], ter sedeži skoraj vseh nacionalnih političnih strank in 75 [[Veleposlaništvo|diplomatskih predstavništev]].<ref>{{citation |url=http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |title=Ambasade i konzularna predstavništva u Beogradu |publisher=Ministry of Interior of the Republic of Serbia |language=sr |access-date=12 December 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130128091441/http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |archive-date=28 January 2013}}</ref> To vključuje Državno skupščino, predsedstvo in [[Vlada Republike Srbije|vlado Srbije]] ter vsa ministrstva, vrhovno sodišče in ustavno sodišče. === Občine === [[Slika:Sunset_at_Gardos.jpg|sličica|300x300_pik|Stolp Gardoš v sončnem zahodu, Zemun]] Mesto je razdeljeno na 17 občin.<ref name="beogradrs-5">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |title=Urban Municipalities |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924043019/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |url-status=live }}</ref> Prej so bile razvrščene v 10 mestnih (ki ležijo v celoti ali delno znotraj meja mesta) in 7 primestnih občin, katerih središča so manjša mesta.<ref>{{citation |last=Bačić |first=B. Č. |title=Najveći problem izjednačavanje statusa gradskih i prigradskih opština |url=http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |publisher=Danas |date=1 October 2008 |access-date=9 February 2010 |language=sr |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610220820/http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |url-status=live }}</ref> Z novim mestnim statutom iz leta 2010 so vse dobile enak status, z izjemo, da imajo primestne občine (razen Surčina) določene avtonomne pristojnosti, predvsem povezane z gradbeništvom, infrastrukturo in komunalnimi storitvami.<ref name="beogradrs-5"/> Večina občin se nahaja na južni strani Donave in [[Sava|Save]], v regiji [[Šumadija]]. Tri občine (Zemun, Novi Beograd in Surčin) ležijo na severnem bregu Save v regiji [[Srem|Srijem]], občina Palilula, ki se razprostira ob Donavi, pa se nahaja v regijah [[Šumadija]] in [[Banat]]. [[Slika:Belgrade_municipalities.svg|levo|sličica|439x439_pik|Zemljevid občin Beograda]] {| class="sortable wikitable" style="text-align:right" ! Občina ! Klasifikacija ! Površina (km²) ! Prebivalstvo (popis 2022) ! Gostota prebivalstva (na km²) |- | style="text-align:left" | [[Barajevo]] | primestni | 213,10 | 26.431 | 110 |- | style="text-align:left" | Čukarica | mestno | 156,99 | 175.793 | 1.120 |- | style="text-align:left" | Grocka | primestni | 299,55 | 82.810 | 276 |- | style="text-align:left" | [[Lazarevac]] | primestni | 383,51 | 55.146 | 144 |- | style="text-align:left" | [[Mladenovac]] | primestni | 339 | 48.683 | 144 |- | style="text-align:left" | Novi Beograd | mestno | 40,71 | 209.763 | 5.153 |- | style="text-align:left" | [[Obrenovac]] | primestni | 410,14 | 68.882 | 168 |- | style="text-align:left" | Palilula | mestno | 450,59 | 182.624 | 405 |- | style="text-align:left" | Rakovica | mestno | 30.11 | 104.456 | 3.469 |- | style="text-align:left" | Savski venac | mestno | 14.06 | 36.699 | 2.610 |- | style="text-align:left" | [[Sopot, Beograd|Sopot]] | primestni | 270,71 | 19.126 | 71 |- | style="text-align:left" | Stari Grad | mestno | 5,40 | 44.737 | 8.285 |- | style="text-align:left" | Surčin | mestno | 288,47 | 45.452 | 158 |- | style="text-align:left" | Voždovac | mestno | 148,52 | 174.864 | 1.177 |- | style="text-align:left" | Vračar | mestno | 2,87 | 55.406 | 19.305 |- | style="text-align:left" | Zemun | mestno | 149,74 | 177.908 | 1.188 |- | style="text-align:left" | Zvezdara | mestno | 31,49 | 172.625 | 5.482 |- style="background:#e9e9e9;" ! style="text-align:left" | Skupaj ! ! style="text-align:right" | 3.234,96 ! style="text-align:right" | 1.681.405 ! style="text-align:right" | 520 |- ! colspan="5" style="text-align:left" | Vir: Sektor za statistiko, Beograd<ref name="zavod za statistiku grada beograda">{{cite book |url=https://zis.beograd.gov.rs/images/ZIS/Files/Godisnjak/G_2022S.pdf |title=Statistički godišnjak Beograda |publisher=Zavod za statistiku grada Beograda |access-date=10 March 2024 |issn=0585-1912 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |} == Demografija == {{Historical populations |footnote= Vir: 1834-1931:;<ref>{{cite book |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |title=Stanovništvo Narodne Republike Srbije od 1834-1953 |trans-title=Population of the National Republic of Serbia from 1834-1953 data |location=Belgrade |publisher=Zavod za statistiku i evidenciju Narodne Republike Srbije |year=1953 |page=54 |language=sh |oclc=441731968 |archive-date=14 June 2024 |access-date=21 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240614144409/https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 1948-2011:;<ref>{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |title=Упоредни преглед броја становника 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. И 2011: Подаци по насељима |trans-title=Comparative overview of the population in 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002 and 2011: Data by settlements |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2011. у Републици Србији |trans-work=2011 Census of Population, Households and Dwellings in the Republic of Serbia |first=Dragan |last=Vukmirović |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |isbn=978-86-6161-109-4 |date=April 2014 |access-date=21 July 2025 |archive-date=14 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191014111345/https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 2022:.<ref name="census22-age-sex"/> |percentages=pagr |1834|7 |1846|14 |1859|18 |1866|24 |1874|27 |1884|35 |1890|54 |1900|68 |1905|77 |1910|82 |1921|111 |1931|238 |1948|397 |1953|477 |1961|657 |1971|899 |1981|1087 |1991|1168 |2002|1191 |2011|1257 |2022|1298 }} Po popisu prebivalstva iz leta 2022 ima mesto 1.197.114 prebivalcev, njegovo somestje (vključno s sosednjimi naselji [[Borča]], [[Kaluđerica]] in Surčin) pa 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (pogosto enačeno z metropolitanskim območjem) znaša 1.681.405 oseb.<ref name="auto1">{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Vendar metropolitansko območje Beograda ni opredeljeno, niti statistično niti upravno, in se razteza v sosednje občine [[Pančevo]], [[Pećinci]] in [[Stara Pazova]]. V Beogradu živi veliko etničnih skupin iz nekdanje Jugoslavije in širšega balkanskega območja. Glavna etnična skupina, ki predstavlja več kot 86 % prebivalstva Beograda, so [[Srbi]] (1.449.241). Med pomembnejšimi manjšinami so Romi (23.160), Jugoslovani (10.499), [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]] (5.249), Črnogorci (5.134), Rusi (4.659), Hrvati (4.554), [[Makedonci v Srbiji|Makedonci]] (4.293) in etnični Muslimani (2.718).<ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=2022 Census |access-date=31 July 2023 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref> Mnogi ljudje so v mesto prišli kot ekonomski migranti iz manjših mest in podeželja, medtem ko so desettisoči zaradi [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]] v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prispeli kot begunci iz [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter [[Kosovo|Kosova]].<ref>[https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm Refugee Serbs Assail Belgrade Government] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324092931/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm |date=24 March 2012 }}: ''[[The Washington Post]]'', Tuesday, 22 June 1999.</ref> [[Slovenci]] so se v mesto začeli bolj množično priseljevati po koncu prve svetovne vojne, ko je postal Beograd prestolnica skupne države, še prej pa kot politični emigranti iz Avstro-Ogrske. Največja slovenska skupnost v Srbiji živi prav tu. Povezani so v društvo »Sava«, pomemben povezovalni dejavnik pa so tudi lokalne katoliške cerkve. V nekaj cerkvah še potekajo [[maša|maše]] v [[slovenščina|slovenščini]], sicer pa raba slovenščine med njimi počasi usiha.<ref>{{cite journal |last=Ravnik |first=Mojca |title=Nekaj pogledov v preteklost in sedanjost beograjskih Slovencev |journal=Traditiones |volume=39 |issue=1 |date=2010-10-15 |issn=1855-6396 |doi=10.3986/Traditio2010390114 |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1032 |access-date=2026-05-21 |page=}}</ref> V najnovejšem valu priseljevanja, po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]], je desettisoče Rusov in Ukrajincev registriralo svoje prebivališče v Srbiji, večina jih je to storila prav v Beogradu.<ref>{{Cite web |title=Srbiju naselilo Rusa koliko Kragujevac ima stanovnika Od početka rata u Ukrajini ljudi traže spas kod nas: Broj izbeglica raste svakog dana |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |date=8 December 2022 |access-date=11 December 2022 |website=www.blic.rs |language=sr |archive-date=11 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221211154139/https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |url-status=live }}</ref> [[Slika:Belgrade_in_Serbia.svg|levo|sličica|Upravno območje mesta Beograd na zemljevidu [[Upravni okraji Srbije|okrožij Srbije]] .]] Ocenjuje se, da v Beogradu živi med 10.000 in 20.000 [[Kitajci Han|Kitajcev]],<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14&status=jedna&vest=120710&datum=2008-05-06 |title=Stranci tanje budžet |publisher=Novosti.rs |access-date=16 November 2010 |archive-date=1 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100201175632/http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14 |url-status=dead}}</ref> od njihovega prihoda sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je Blok 70 v Novem Beogradu pogovorno znan kot kitajska četrt.<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |title=Kinezi Marko, Miloš i Ana |work=[[Kurir]] |date=20 February 2005 |access-date=18 July 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212031104/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |archive-date=12 February 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Vasić |first=Biljana |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |title=Kineska četvrt u bloku 70 |work=[[Vreme]] |date=15 January 2001 |access-date=18 July 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070715030740/http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |archive-date=15 July 2007 |url-status=live}}</ref> V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v mesto priselilo precej oseb iz Bližnjega vzhoda, predvsem iz [[Sirija|Sirije]], [[Iran|Irana]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Irak|Iraka]] – namen je bil sicer študij, kasneje pa so ostali v mestu.<ref>{{cite web |last=Zimonjic |first=Vesna Peric |url=http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927225101/http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-date=27 September 2007 |title=A unique friendship club in Belgrade |work=Dawn |date=7 December 2005 |access-date=17 July 2007 |url-status=dead}}</ref> V 19. in začetku 20. stoletja so v Beogradu obstajale tudi majhne skupnosti [[Aromuni|Aromancev]], [[Čehi|Čehov]], [[Grki|Grkov]], [[Nemci|Nemcev]], [[Madžari|Madžarov]], [[Judje|Judov]], [[Turki|Turkov]], [[Armenci|Armencev]] in [[Rusi|ruskih]] [[Belo gibanje|belih]] emigrantov. Danes obstajata dve primestni naselji z znatnim manjšinskim prebivalstvom: [[Ovča]] in vas [[Boljevci]], v obeh približno četrtino prebivalstva sestavljajo [[Romuni]] oziroma [[Slovaki]]. Priseljevanje v Beograd iz drugih držav se pospešuje. Leta 2023 je samo v Beogradu več kot 30.000 tujih delavcev dobilo dovolilnice za delo in prebivanje.<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|title=U Srbiji izdato više od 50.000 radnih dozvola strancima, i dalje nedostaju radnici|first=FoNet|last=RTS|date=11 March 2024|website=N1|access-date=26 May 2024|archive-date=8 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241008173849/https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|url-status=live}}</ref> Čeprav v Beogradu obstaja več zgodovinskih verskih skupnosti, je verska sestava mesta razmeroma homogena. [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna]] skupnost je daleč največja, s 1.475.168 pripadniki. V mestu živi tudi 31.914 muslimanov, 13.720 rimokatolikov in 3.128 [[Protestantizem|protestantov]]. V Beogradu je nekoč obstajala pomembna judovska skupnost, vendar se je po [[Zgodovina Srbije|nacistični okupaciji]] mesta med drugo svetovno vojno in poznejši judovski emigraciji njihovo število zmanjšalo z več kot 10.000 na le 295.<ref>{{cite web |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |title=2011 Census |access-date=17 December 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715000726/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |archive-date=15 July 2014}}</ref> Beograd je imel tudi eno največjih [[Budisti|budističnih]] kolonij v Evropi zunaj Rusije, ko se je po [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] na obrobju Beograda naselilo približno 400 večinoma budističnih [[Kalmiki|Kalmikov]]. Prvi budistični tempelj v Evropi je bil zgrajen v Beogradu leta 1929. Večina se jih je po drugi svetovni vojni odselila, njihov tempelj, Beograjska pagoda, so zapustili in se je sčasoma zrušil.<ref>{{cite web |date=16 December 2020 |title=Drugi budistički hram u Evropi nalazio se u Beogradu |url=https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |access-date=19 December 2020 |website=Gradnja |language=sr-RS |archive-date=17 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210117162912/https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |url-status=live }}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Belgrade_by_drone_view.jpg|levo|sličica|Pogled na Stari Grad z Dorćolom iz zraka.]] Beograd je finančno središče Srbije in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]], s skupno površino 17 mio m² pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |title=Lokale neće ni džabe |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=14 July 2013 |archive-date=23 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023080331/http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |url-status=live }}</ref> Tukaj je tudi sedež državne [[Narodna banka Srbije|centralne banke]]. 750.550 ljudi je zaposlenih (julij 2020)<ref name="biznistelegrafrs-2020">{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |title=Prosečna plata za jul u Beogradu 628 evra |website=biznis.telegraf.rs. |date=27 September 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613112415/https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |url-status=live }}</ref> v 120.286 podjetjih,<ref name="večernje novosti-2013">{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |title=U Beogradu radi 120.000 firmi |publisher=Večernje Novosti |date=23 April 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809112856/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |url-status=live }}</ref> 76.307 podjetjih in 50.000 trgovinah.<ref name="biznistelegrafrs-2020"/><ref>{{cite web |url=http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |title=Privredna komora Beograda |publisher=Docstoc.com |date=4 October 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=1 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150701132904/http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |url-status=live }}</ref> Samo mesto Beograd ima v lasti 267.147 m² najemnih pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |title=Tržni centri zatvorili lokale |access-date=14 August 2016 |archive-date=6 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160606061618/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je v Beogradu tako delalo 31,4 % zaposlenega prebivalstva Srbije, ki so ustvarili več kot 40,4 % državnega BDP.<ref name="BelgradeGDP24"/><ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title= Општине и региони у Републици Србији, 2025 |website=stat.gov.rs |access-date=2026-02-28|url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |publisher=Economic Chamber of Belgrade |title=Privreda Beograda |language=sr |access-date=19 January 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006122226/http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |archive-date=6 October 2014 |url-status=dead}}</ref><ref>{{citation |url=http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |title=Regional GDP of the Republic of Serbia – preliminary data, 2012 |publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia |access-date=4 November 2013 |archive-date=31 October 2013 |archive-url=https://archive.today/20131031195111/http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |url-status=live }}</ref> BDP mesta je bil leta 2023 po pariteti kupne moči ocenjen na 73 milijard USD, kar je 43.400 USD na prebivalca po pariteti kupne moči. Nominalni BDP je bil leta 2023 ocenjen na 31,5 milijarde USD, kar je 18.700 USD na prebivalca.<ref name="BelgradeGDP24"/> Novi Beograd je osrednje poslovno okrožje države in eno od finančnih središč [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]]. Ponuja vrsto objektov, kot so hoteli, kongresne dvorane (npr. Sava Centar), poslovne stavbe razreda A in B ter poslovni parki (npr. Airport City Belgrade). V Novem Beogradu se gradi na več kot 12 milijonov m² zemljišča, vrednost načrtovane gradnje v naslednjih treh letih pa je ocenjena na več kot 1,5&nbsp;milijarde evrov. v Novem Beogradu se nahaja tudi Beograjska borza. [[Slika:Zgrada_Ministarstva_saobraćaja_u_Beogradu_2006.jpg|desno|sličica|190x190_pik|Sedež Srbskih železnic v Beogradu]] [[Slika:Народный_банк_Сербии_(2017).jpg|sličica|190x190_pik|Sedež [[Narodna banka Srbije|Srbske narodne banke]]]] [[Slika:Сава_центар,_Београд_(Sava_centar,_Belgrade,_Serbia).jpg|sličica|190x190_pik|Sava Centar, največji kongresni, kulturni in poslovni center v [[Srbija|Srbiji]] in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]], se razprostira na 100.000 ^m²]] S 6924 podjetji v IT sektorju (podatek iz leta 2013) je Beograd eno najpomembnejših središč [[Informacijska tehnika|informacijske tehnologije]] v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="večernje novosti-2013"/> [[Microsoft|Microsoftov]] razvojni center Srbija, ki se nahaja v Beogradu, je bil ob svoji ustanovitvi peti tovrstni program na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |title=Microsoft Development Center Serbia |publisher=Microsoft.com |date=1 April 2011 |access-date=15 May 2013 |archive-date=25 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150425225332/http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |url-status=live }}</ref> Številna globalna IT podjetja pogosto izberejo Beograd za svoje evropsko ali regionalno središče poslovanja; med njimi so tako [[Asus]],<ref>{{cite web |url=http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |title=Asus otvorio regionalni centar u Beogradu |publisher=Emportal.rs |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522124646/http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |archive-date=22 May 2011}}</ref> [[Intel]],<ref>{{cite web |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |title=Centar kompanije 'Intel' za Balkan u Beogradu – Srbija deo 'Intel World Ahead Program' |publisher=E kapija |access-date=7 July 2009 |archive-date=9 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150909124416/http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |url-status=live }}</ref> [[Dell]],<ref>{{cite web |last=Beograd |first=Ana Vlahović |url=http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |title=Srbija centar IT industrije |publisher=Pressonline.rs |date=25 September 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=26 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150926161604/http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |url-status=live }}</ref> Huawei, [[Ubisoft]], [[Yandex]], Nutanix,<ref>{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |title=Američki Nutanix širi posao u Srbiji: Otvorene kancelarije u Beogradu, potpisan memorandum s Vladom |work=biznis.telegraf.rs. |date=20 December 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081407/https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |url-status=live }}</ref> NCR itd.<ref>{{citation |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostruči-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |title=NCR planira da udvostruči broj zaposlenih u Srbiji u 2014 |publisher=eKapija |date=24 July 2013 |access-date=4 November 2013 |language=sr |archive-date=3 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170403213441/http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostru%C4%8Di-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |url-status=live }}</ref> Med najbolj znanimi beograjskimi IT zagonskimi podjetji so med drugim Nordeus, ComTrade Group, MicroE, FishingBooker in Endava. Med IT objekti v mestu so Institut Mihajlo Pupin in ILR,<ref>{{cite web |url=http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |title=LOLA CNC sistemi – Lola institut |website=li.rs |access-date=28 May 2018 |archive-date=4 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180804231731/http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |url-status=live }}</ref> pa tudi povsem nov IT Park Zvezdara.<ref>{{cite web |url=https://ntpark.rs/ |title=Naučno-tehnološki park Beograd |website=Naučno-tehnološki park Beograd |access-date=7 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190607031549/https://ntpark.rs/ |archive-date=7 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Številni ugledni IT inovatorji so svojo kariero začeli v Beogradu, med njimi Voja Antonić in Veselin Jevrosimović. Aprila 2025 je povprečna mesečna neto plača v poslovnem središču Novega Beograda znašala 177.418 RSD (1760 USD) v neto vrednosti, bruto ekvivalent pa 242.254 RSD (2403 USD), medtem ko je v Beogradu s predmestji znašala 1.058 EUR.<ref>{{Cite web |date=2025-06-26 |title=Average salary in April 109,272.00 dinars |url=https://www.serbianmonitor.com/en/average-salary-in-april-109272-00-dinars/ |access-date=2026-04-21 |website=www.serbianmonitor.com |language=en-US}}</ref> Po podatkih podjetja Cushman & Wakefield je glede najema poslovnih prostorov Knez Mihajlova ulica 36. najdražja nakupovalna ulica na svetu.<ref>{{cite web |url=https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |title=Zakup Lokala U Knez Mihailovoj Među Najskupljim Na Svetu: U regionu jedino Budimpešta ispred Beograda |work=Serbian Times |date=18 November 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=19 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210419025646/https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |url-status=live }}</ref> Kot primer privlačnosti mesta in njegovega pomena v tem delu celine je dejstvo, da številna multinacionalna podjetja za svoj lokalni sedež izberejo prav Beograd. Zgodnji primer tega je bil multinacionalni prehrambeni velikan [[McDonald's|McDonald's,]] ki je v Beogradu odprl svojo prvo restavracijo v komunistični državi v Evropi.<ref>{{Cite web |title='Until we meet again,' McDonald's tells Russia as it exits the country for good |url=https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |access-date=2023-01-11 |website=dailyo.in |language=en |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203140802/https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |url-status=live }}</ref> == Kultura == [[Slika:Serbia_Beograd_SANU_-_Feb_2006.jpg|levo|sličica|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]], nacionalno učeno društvo, ustanovljeno leta 1841]] Po poročanju [[BBC]] je Beograd eno od petih najbolj ustvarjalnih mest na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |title=The five most creative cities in the world? |work=The Collection |publisher=BBC |last=Banks |first=Libby |date=16 July 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=7 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200507223631/http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |url-status=live }}</ref> Beograd vsako leto gosti številne mednarodne kulturne dogodke, vključno s filmskim festivalom, gledališkim festivalom, [[Belgrade Summer Festival|poletnim festivalom]], BEMUS-om, [[Belgrade Early Music Festival|beograjskim festivalom stare glasbe]], knjižnim sejmom, [[Belgrade Choir Festival|beograjskim festivalom zborov]], [[Pesem Evrovizije 2008|tekmovanjem za pesem Evrovizije 2008]] in festivalom piva.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |title=Culture and Art (Cultural Events) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924071921/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |url-status=live }}</ref> Leta 2022 je Beograd gostil tudi dogodek Europride, čeprav ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal prepovedati.<ref>{{Cite web |date=2022-08-24 |title=EuroPride will not be cancelled, and any 'ban' would be illegal |url=https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |access-date=2022-10-15 |website=EPOA |language=en-GB |archive-date=15 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015185619/https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |url-status=live }}</ref> [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov]] nagrajenec [[Ivo Andrić]] je svoje najbolj znano delo ''[[Most na Drini (roman)|Most na Drini]]'' napisal v Beogradu. <ref>{{cite web |url=http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |title=The biography of Ivo Andrić |publisher=The Ivo Andrić Foundation |access-date=18 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090907050949/http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |archive-date=7 September 2009}}</ref> Med drugimi uglednimi beograjskimi avtorji so še [[Branislav Nušić]], [[Miloš Crnjanski]], [[Borislav Pekić]], [[Milorad Pavić]] in Meša Selimović.<ref>{{cite web |url=http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |title=Borislav Pekić – Biografija |publisher=[[Project Rastko]] |language=sr |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090116220235/http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |archive-date=16 January 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Tabbi |first=Joseph |url=http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |title=Miloš Crnjanski and his descendents |publisher=Electronic Book Review |date=26 July 2005 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070711120527/http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |archive-date=11 July 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |title=Meša Selimović – Biografija |publisher=Kitabhana.net |access-date=10 July 2007 |language=bs |archive-url=https://web.archive.org/web/20070716130556/http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |archive-date=16 July 2007 |url-status=live}}</ref> Mednarodno najbolj ugledni umetniki iz Beograda so Charles Simić, [[Marina Abramović]] in Milovan Destil Marković. Večina srbske filmske industrije ima sedež v Beogradu. FEST je letni filmski festival, ki poteka od leta 1971. Do leta 2013 si je predstave ogledalo štiri milijone ljudi, predstavili pa so skoraj 4000 filmov.<ref>{{citation |url=http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |title=Belgrade Film Festival – FEST |publisher=VoiceOfSerbia.org |date=22 February 2013 |access-date=23 February 2013 |archive-date=6 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130306025539/http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |url-status=usurped}}</ref> Mesto je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno glavnih središč jugoslovanskega [[Novi val (glasba)|novega vala]], ki so ga zastopale beograjske skupine kot na primer [[Idoli|VIS Idoli]], [[Ekatarina Velika]], [[Šarlo akrobata]] in [[Električni orgazam]]. Med drugimi pomembnimi beograjskimi rock skupinami so [[Riblja čorba|Riblja Čorba]], [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajaga]] i Instruktori in [[Partibrejkers]].<ref>{{cite web |url=http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |title=Beogradska rock scena je otišla u ilegalu |publisher=Glas.ba |access-date=18 January 2011 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131047/http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |archive-date=6 July 2011 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Shepherd |first=John |title=Continuum encyclopedia of popular music of the world |publisher=Continuum |year=2005 |page=142 |volume=3–7 |isbn=978-0-8264-7436-0}}</ref> Danes je središče srbske hip hop scene, kjer v mestu ali v njem živijo skupine, kot so Beogradski Sindikat, Bad Copy, Škabo, Marčelo in večina skupine Bassivity Music.<ref>{{cite web |last=Pavlić |first=Aleksandar |url=http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |title=Beogradski Sindikat: ''Svi Zajedno'' |work=Popboks |date=9 February 2005 |access-date=23 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070513014844/http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |archive-date=13 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Todorović |first=S. S. |url=http://www.balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |title=Liričar među reperima |publisher=Balkanmedia |date=30 January 2004 |access-date=23 May 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070617175739/http://balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |archive-date=17 June 2007}}</ref> V Beogradu je veliko gledališč, med katerimi so najpomembnejša Narodno gledališče, Gledališče na Terazijah, Jugoslovansko dramsko gledališče, [[Zvezdara Theatre|Zvezdara teater]] in Atelje 212. V Beogradu ima sedež tudi [[Srbska akademija znanosti in umetnosti]] ter [[Narodna knjižnica Srbije]]. Med drugimi večjimi knjižnicami sta Mestna knjižnica Beograd in Univerzitetna knjižnica Beograd. Dve operni hiši v Beogradu sta: Narodno gledališče in operna hiša Madlenianum.<ref>{{cite web |url=http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |title=National Theatre Belgrade – Opera |work=Народно позориште у Београду |publisher=Narodnopozoriste.rs |date=1 May 2013 |access-date=15 May 2013 |archive-date=2 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202134712/http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |title=About Madlenianum |publisher=Madlenianum.rs |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130515105613/http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |archive-date=15 May 2013}}</ref> Po zmagi srbske predstavnice [[Marija Šerifović|Marije Šerifović]] na [[Pesem Evrovizije 2007|tekmovanju za pesem Evrovizije 2007]] je Beograd leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] gostil tekmovanje Eurosong.<ref>{{cite news |url=http://www.hs.fi/english/article/Serbian+ballad+wins+Eurovision+Song+Contest+-+Belgrade+hosts+in+2008+/1135227223254 |newspaper=[[Helsingin Sanomat]] |title=Serbian ballad wins Eurovision Song Contest – Belgrade hosts in 2008 |date=14 May 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070830011312/http://www.hs.fi/english/article/Serbian%2Bballad%2Bwins%2BEurovision%2BSong%2BContest%2B-%2BBelgrade%2Bhosts%2Bin%2B2008%2B/1135227223254 |archive-date=30 August 2007}}</ref> V Beogradu je več kot 1650 javnosti dostopnih skulptur.<ref>{{cite web |url=http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |title=NEDA KOVAČEVIĆ: Nek učini svako koliko je kadar, pa neće narod propasti |website=presscentar.uns.org.rs |language=sr |access-date=2 February 2020 |archive-date=2 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200202194147/http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |title=Beogradski spomenarnik: putovanje srpskom istorijom putem spomenika u Beogradu. Ličnosti u beogradskim spomenicima. Deo prvi |last=Kovačević |first=Neda |date=2016 |publisher=Neda Kovačević |isbn=978-86-919895-0-7 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083819/https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |url-status=live }}</ref> === Muzeji === Najvidnejši muzej v Beogradu je [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], ustanovljen leta 1844 in obnovljen od leta 2003 do junija 2018. Muzej hrani zbirko več kot 400.000 eksponatov (več kot 5600 slik in 8400 risb in grafik, vključno s številnimi tujimi mojstri, kot so [[Hieronymus Bosch|Bosch]], Juan de Flandes, [[Tizian]], [[Tintoretto]], [[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[Paul Cézanne|Cézanne]], [[Giovanni Battista Tiepolo|GB Tiepolo]], [[Auguste Renoir|Renoir]], [[Claude Monet|Monet]], [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautrec]], [[Henri Matisse|Matisse]], [[Pablo Picasso|Picasso]], [[Paul Gauguin|Gauguin]], [[Marc Chagall|Chagall]], [[Vincent van Gogh|Van Gogh]], [[Piet Mondrian|Mondrian]] itd.) in tudi slavni [[Miroslavov evangelij]].<ref>{{cite web |last=Cvjetićanin |first=Tatjana |url=http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |title=From the history of the National Museum in Belgrade |publisher=National Museum of Serbia |access-date=27 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814163742/http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |archive-date=14 August 2011}}</ref> Muzej sodobne umetnosti je bil prvi muzej sodobne umetnosti v Jugoslaviji in eden prvih tovrstnih muzejev na svetu.<ref>{{Cite book |title=Knjiga o Lubardi |last=Lompar |first=Milo |publisher=[[Serbian Literary Guild]] |page=181 |year=2018 |location=Beograd}}</ref> Od ustanovitve leta 1965 je zbral zbirko več kot 8000 umetniških del, ustvarjenih po vsej nekdanji Jugoslaviji.<ref>{{cite web |url=http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |title=About the Museum |website=eng.msub.org.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193549/http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |url-status=dead}}</ref> Zbirka predstavlja nekatere najopaznejše srbske in jugoslovanske umetnike 20. stoletja, med njimi Sava Šumanovića, [[Nadežda Petrović|Nadeždo Petrović]], Petra Dobrovića, Mileno Pavlović-Barili, Milana Konjovića, Zoro Petrović, Đorđa Andrejevića Kuna, Vladimira Veličkovića, Petra Lubardo, [[Krsto Hegedušić|Krsto Hegedušića]], Miću Popovića, [[Ivan Meštrović|Ivana Meštrovića]], [[Antun Augustinčić|Antuna Augustinčića]], Med drugim Toma Rosandić, Olga Jevrić, Olga Jančić, [[Lojze Dolinar]].<ref>{{Cite web |date=2019-01-11 |title=Kolekcija - Muzej Savremene Umetnosti |url=https://msub.org.rs/kolekcija/ |access-date=2025-01-15 |language=sr-lat |archive-date=15 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250115010157/https://msub.org.rs/kolekcija/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Mučibabić |first=Daliborka |title=Arhitektonski dragulj koji iznova mami |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |access-date=2025-01-15 |website=Politika Online |archive-date=12 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112110923/https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |url-status=live }}</ref> Muzej je bil zaprt leta 2007, vendar je bil od takrat ponovno odprt leta 2017, da bi se osredotočil na sodobno in tudi na jugoslovansko umetniško sceno.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |title=Art gathers dust as Serbia museums kept shut |date=27 August 2013 |work=BBC News |access-date=20 June 2018 |archive-date=6 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180706150043/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |url-status=live }}</ref> Umetnica [[Marina Abramović]], rojena v Beogradu, je imela razstavo v Muzeju sodobne umetnosti, ki jo je ''[[The New York Times|New York Times]]'' označil za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na svetu leta 2019.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |title=28 Art Shows Worth Traveling For |work=The New York Times |date=9 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Farago |first1=Jason |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416110435/https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |title=Marina Abramovic Comes Home, and Comes Clean |work=The New York Times |date=25 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Dickson |first1=Andrew |archive-date=29 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210729152645/https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |url-status=live }}</ref> Razstavo si je ogledalo skoraj 100.000 obiskovalcev. Marina Abramović je imela odrski govor in performans pred 20.000 ljudmi.<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=EFH1BYUjmMA |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211114/EFH1BYUjmMA |archive-date=14 November 2021 |url-status=live |title=Marina Abramovic-Javno predavanje "CISTAC/CLEANER"-Beograd-MSU 29.09.2019.-Deo 1 |website=YouTube |date=3 October 2019 |access-date=14 July 2021}}{{cbignore}}</ref> V središču Beograda se nahaja tudi Muzej uporabne umetnosti, muzej, ki ga je ICOM leta 2016 nagradil za institucijo leta.<ref>{{Cite web |title=ICOM Serbia, Award for the Institution of the Year 2016 – Музеј примењене уметности БеоградМузеј примењене уметности Београд |url=https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |access-date=2022-10-18 |website=Музеј примењене уметности Београд |archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018130416/https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd se je leta 2006 preselil v novo stavbo v središču mesta.<ref>{{citation |title=The New Museum's Building |url=http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401012108/http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> Muzej gosti vrsto zbirk, ki pokrivajo zgodovino mestnega življenja od prazgodovine<ref>{{citation |title=Collections |url=http://www.mgb.org.rs/en/collections |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401011549/http://www.mgb.org.rs/en/collections |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> in hrani zbirko več kot 150.000 eksponatov.<ref name=":0">{{Cite web |title=NOVI PROSTOR MUZEJA GRADA BEOGRADA U RESAVSKOJ ULICI: Istorija glavnog grada objedinjena u velelepnom prostoru |url=https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417202159/https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-date=17 April 2025 |access-date=2025-11-23 |website=www.beograd.rs |language=sr-Latn |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd vključuje tudi dodatne lokacije, kot so Muzej Iva Andrića, Rezidenca princese Ljubice, Muzej Paje Jovanovića in Muzej Jovana Cvijića.<ref>{{Cite web |title=Музеј града Београда - О нама |url=http://www.mgb.org.rs/about/ |access-date=2024-12-21 |website=www.mgb.org.rs |archive-date=3 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250103183940/http://www.mgb.org.rs/about/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej naj bi se leta 2027 preselil v veliko večjo stavbo v središču mesta.<ref name=":0" /> Etnografski muzej, ustanovljen leta 1901, vsebuje več kot 150.000 predmetov, ki prikazujejo podeželsko in mestno kulturo Balkana, zlasti držav [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanje Jugoslavije]].<ref>{{cite web |title=Museums 3 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065021/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |archive-date=24 September 2014 |access-date=12 July 2008 |website=Discover Belgrade |publisher=Beograd.rs}}</ref> V Beogradu je tudi Muzej afriške umetnosti, ustanovljen leta 1977, ki ima veliko zbirko umetnosti iz Zahodne Afrike.<ref>{{cite web |title=Cultural institutions: Museum of African Art |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064317/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |archive-date=24 September 2014 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Drug pomemben beograjski muzej je Muzej Vuka in Dositeja, ki prikazuje življenje, delo in zapuščino [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Stefanovića Karadžića]] ter [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]], reformatorja srbskega knjižnega jezika v 19. stoletju in prvega srbskega ministra za šolstvo oziroma književnika.<ref>{{cite web |title=City of Belgrade – Museums 1 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303191402/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |archive-date=3 March 2016 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Vojaški muzej, ustanovljen leta 1878 na Kalemegdanu, hrani široko paleto več kot 25.000 vojaških predmetov, ki segajo od prazgodovine do srednjega veka in moderne dobe. Med pomembne predmete spadajo turško in orientalsko orožje, narodni prapori in [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanska partizanska]] znamenja.<ref>{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |title=Military Museum |publisher=[[Lonely Planet]] |access-date=18 January 2010 |archive-date=20 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020204811/http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/ |title=Military Museum {{!}} About Us |website=muzej.mod.gov.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193600/http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/#.XJ_EJJhKiUk |url-status=live }}</ref> Letalski muzej, ki se nahaja v bližini [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališča Nikola Tesla Beograd]], ima več kot 200 letal, od katerih je na ogled približno 50, nekaj pa jih je edinih ohranjenih primerkov te vrste, kot je [[Fiat G.50 Freccia|Fiat G.50]]. V tem muzeju so razstavljeni tudi deli sestreljenih ameriških in [[NATO|Natovih]] letal, kot sta [[Lockheed F-117|F-117]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]].<ref>{{cite web |url=http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |title=Lična karta Muzeja ratnog vazduhoplovstva |publisher=Museum of Air force Belgrade |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20060528075833/http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |archive-date=28 May 2006 |url-status=dead}}</ref> Muzej Nikole Tesle, ustanovljen leta 1952, hrani osebne predmete [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], izumitelja, po katerem je bila poimenovana [[Tesla (enota)|enota Tesla]]. Hrani okoli 160.000 originalnih dokumentov in okoli 5.700 drugih osebnih predmetov, vključno z njegovo žaro.<ref>{{cite web |url=http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej/m&opc=sub2 |publisher=Nikola Tesla Museum |title=About the museum |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610092417/http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej%2Fm&opc=sub2 |archive-date=10 June 2007 |url-status=dead}} [[Museum of Science and Technology (Belgrade)|Muzej znanosti in tehnologije]], ustanovljen leta 1989, se je leta 2005 preselil v stavbo prve mestne elektrarne na Dorćolu.<nowiki><ref></nowiki>{{citation |title=Project for Reconstruction and Adaptation of the Museum of Science and Technology |url=http://www.muzejnt.rs/en/206 |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130511075002/http://www.muzejnt.rs/en/206 |archive-date=11 May 2013 |url-status=dead |publisher=Museum of Science and Technology}}</ref><ref>{{Cite web |title=О Музеју |url=https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |access-date=2024-12-21 |website=Музеј науке и технике |language=en-GB |archive-date=10 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250210204900/https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |url-status=live }}</ref> Z okoli 95.000 kopijami domačih in mednarodnih filmov je Jugoslovanska kinoteka največja v regiji in med desetimi največjimi arhivi na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |title=Action programme 2006 for Serbia: Support to the Yugoslav Film Archive |publisher=European Agency for Reconstruction |date=1 January 2006 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070802113127/http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |archive-date=2 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Institucija upravlja tudi Muzej jugoslovanske kinoteke s kinodvorano in razstavno dvorano. Dolgoletne težave s shranjevanjem arhiva so bile dokončno rešene leta 2007, ko je bil odprt nov sodoben depo.<ref>{{cite web |url=http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011202918/http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-date=11 October 2007 |title=New Depository for the Yugoslav Film Archive's treasure |publisher=SEECult.org, Culture Portal of Southeastern Europe |date=7 June 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead}}</ref> Jugoslovanski filmski arhiv razstavlja tudi originalno filmsko palico [[Charlie Chaplin|Charlieja Chaplina]] in enega prvih filmov [[Brata Lumière|Augusta in Louisa Lumièra]].<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |title=U Noći muzeja 60 kulturnih institucija |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=3 June 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809121012/http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |url-status=live }}</ref> Muzej Jugoslavije ima zbirke iz jugoslovanskega obdobja. Poleg slik so najdragocenejše [[Luna|lunine]] kamnine, ki so jih leta 1969 podarili člani posadke [[Apollo 11|Apolla 11]] [[Neil Armstrong]], [[Edwin Aldrin|Buzz Aldrin]] in [[Michael Collins (astronavt)|Michael Collins]] med obiskom Beograda, in kamnine iz misije [[Apollo 17|Apollo 17]], ki jih je leta 1971 podaril [[Richard Nixon]].<ref>{{cite web |url=http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |title=Najbolje, u Muzeju 25. maj – SEEcult.org Portal za kulturu jugoistočne Evrope |date=4 September 2012 |publisher=seecult.org |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051850/http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |url-status=live }}</ref> Muzej hrani tudi sabljo [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] z 260 briljanti in diamanti, ki jo je podaril Stalin sam.<ref>{{cite web |url=http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |title=Политика Online – Од Стаљина сабља, а од астронаута каменчићи с Месеца |work=Politika Online |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051853/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |url-status=live }}</ref> === Arhitektura === {{Več slik | align = left | total_width = 380 | perrow = 2 | image1 = Interior look Church Saint Sava from western gally leg P.Cikovac.jpg | width1 = 600 | image2 = Crkva svetog Marka, Beograd (St. Mark's Church, Belgrade).jpg | width2 = 550 | image3 = Железничка станица Београд главна и споменик Стефана Немање (closed Belgrade Main Railway station, 2023).jpg | width3 = 600 | footer = V smeri urinega kazalca, od zgoraj levo: notranjost cerkve sv. Save; cerkev sv. Marka; hotel Moskva; beograjska trdnjava; Knez Mihailova ulica - glavna pešpot in nakupovalna cona v Beogradu; Savski trg - nekdanja glavna železniška postaja v Beogradu in spomenik Stefanu Nemanji. }} Beograd ima zelo raznoliko arhitekturo, od središča Zemuna, ki ima podobo tipičnega srednjeevropskega mesta,<ref>{{cite web |last1=Comrie |first1=Nicholas |last2=Moore |first2=Lucy |title=Zemun: The Town Within the City |url=http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |publisher=[[B92]] Travel |date=1 October 2007 |access-date=17 May 2007 |archive-date=22 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022122710/http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |url-status=live }}</ref> do sodobnejše arhitekture in prostorske ureditve Novega Beograda. Najstarejšo arhitekturo najdemo v parku Kalemegdan. Izven Kalemegdana najstarejše stavbe izvirajo šele iz 18. stoletja zaradi njegove geografske lege ter pogostih vojn in uničenj.<ref name="manević">{{cite web |last=Manević |first=Zoran |url=http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |title=Architecture and Building |publisher=[[MIT]] website |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811101910/http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |archive-date=11 August 2007}}</ref> Najstarejša javna zgradba v Beogradu je nevpadljiva turška [[Tűrbe|türbe]], najstarejša hiša pa je skromna glinena hiša na Dorćolu iz poznega 18. stoletja.<ref>{{cite web |last=Mitrović |first=Prof. Dr. Mihajlo |url=http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |archive-url=https://archive.today/20100117001440/http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |url-status=dead |archive-date=17 January 2010 |title=Seventh Belgrade triennial of world architecture |publisher=ULUS |date=27 June 2003 |access-date=19 May 2007}}</ref> Zahodni vpliv se kaže v gradnjah iz 19. stoletja, ko se je mesto popolnoma preobrazilo iz orientalskega mesta v sodobno arhitekturo tistega časa, z vplivi [[Neoklasicizem|neoklasicizma]], [[Romantika|romantike]] in [[Akademska umetnost|akademske umetnosti]]. Srbski arhitekti so konec 19. stoletja prevzeli razvoj od tujih graditeljev in zgradili Narodno gledališče, Stari dvor, katedralo in kasneje, v začetku 20. stoletja, [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|stavbo Narodne skupščine]] ter [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], na katere je vplivala [[Art nouveau|secesija]].<ref name="manević" /> Elementi srbsko-bizantinskega preporoda so prisotni v stavbah, kot so hiša Vukove zakladnice, stara pošta na Kosovski ulici, in sakralni arhitekturi, kot sta cerkev sv. Marka (ki temelji na [[Samostan Gračanica|samostanu Gračanica]]) in [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev sv. Save]].<ref name="manević" /> V socialističnem obdobju so bila stanovanja zgrajena hitro in poceni za ogromen pritok ljudi, ki so po drugi svetovni vojni bežali s podeželja, rezultat česar je bila [[Brutalistična arhitektura|brutalistična]] podoba blokov Novega Beograda; za kratek čas je vladal trend [[Socialistični realizem|socrealizma]], ki je privedel do stavb, kot je Sindikalna dvorana.<ref name="manević" /> Vendar so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja prevladali [[Modernizem (gibanje)|modernistični]] trendi, ki še vedno prevladujejo v beograjski arhitekturi. <ref name="manević" /> Beograd ima drugi najstarejši kanalizacijski sistem v Evropi.<ref>{{cite web |title=Potrebno uložiti 1,6 milijardi evra u energetsku efikasnost |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |website=Blic |date=10 December 2014 |access-date=10 December 2014 |archive-date=14 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141214143427/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |url-status=live }}</ref> Klinični center Srbije se razprostira na 34 hektarjih in je sestavljen iz približno 50 stavb, ima pa tudi 3150 postelj, s čimer je po tem merilu največja v Evropi<ref>{{cite news |last1=Mišković |first1=Ivan |title=Za godinu dana više od 50.000 operacija |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |access-date=26 July 2020 |work=blic.rs |date=4 February 2009 |language=sr |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726163120/https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |url-status=live }}</ref> in ena največjih na svetu.<ref>{{cite web |title=The Largest Hospitals In The World |url=https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |website=worldatlas.com |date=5 October 2017 |access-date=26 July 2020 |archive-date=10 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200710191100/https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |url-status=live }}</ref> === Turizem === [[Slika:Beograd_under_Fire.jpg|desno|sličica|Beograd med [[Novo leto|novoletnimi]] prazniki]] Beograd, ki stoji ob glavni prometni arteriji, ki povezuje Evropo in Azijo, ter kasneje tudi na železniški liniji [[Orient Express]], je bil skozi stoletja priljubljena destinacija za popotnike. Leta 1843 je srbski ''[[knez]]'' Mihajlo Obrenović na Dubrovački ulici (danes Ulica kralja Petra) zgradil veliko stavbo, ki je postala prvi hotel v Beogradu: ''Kod jelena'' ('Kod jelena'), v soseski Kosančićevega venca. Mnogi so takrat kritizirali potezo zaradi stroškov in velikosti stavbe, a kmalu je postala zbirališče najbogatejših meščanov kneževine. Pogovorno so stavbo imenovali tudi ''staro zdanje'' ali 'stara stavba'. Ostal je hotel do leta 1903, nato pa so stavbo leta 1938 porušili.<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title="Čitanka" srpske istorije i kulture |trans-title=Reading book of Serbian history and culture |newspaper=Politika |page=17 |language=sr |date=25 January 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184909/http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title=Razglednica koje više nema |trans-title=Postcards that is no more |newspaper=Politika |page=22 |language=sr |date=7–8 April 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184922/http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |url-status=live }}</ref> Po ''staro zdanju'' so bili v drugi polovici 19. stoletja zgrajeni številni hoteli: ''Nacional'' in ''Grand'', tudi na Kosančićevem Vencu, ''Srpski Kralj'', ''Srpska Kruna'', ''Grčka Kraljica'' pri Kalemegdanu, ''Balkan'' in ''Pariz'' na Terazijah'', London'' itd.<ref name="perić-2018">{{Navedi novice|first=Dragan|last=Perić|title=Kada su svi putevi vodili u Beograd|trans-title=Ko so vse poti vodile v Beograd|work=[[Politika]]|issue=1092|pages=28–29|language=sr|date=2 September 2018|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd|accessdate=9 September 2018|archivedate=9 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180909184941/http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd}}</ref> [[Slika:DJI_0136-12.jpg|levo|sličica|Kalemegdan]] [[Slika:Botanička_bašta_Jevremovac,_Beograd_-_Japanski_vrt_07.jpg|levo|sličica|Botanični vrt Jevremovac]] Ko je Beograd dobil povezave s parniki in železnico (po letu 1884), se je število obiskovalcev povečalo in odprli so se novi luksuzni hoteli. V Savamali sta bila odprta hotela ''Bosna'' in ''Bristol''. Med drugimi hoteli sta bila tudi ''Solun'' in ''Orient'', ki je bil zgrajen v bližini Finančnega parka. Turisti, ki so prispeli z Orient Expressom, so večinoma bivali v hotelu Petrograd na Vilsonovem trgu. Hotel ''Srpski Kralj'' na vogalu ulic Uzun Mirkova in Pariška je v medvojnem obdobju veljal za najboljši hotel v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je bil uničen.<ref name="perić-2018"></ref> Zgodovinska območja in stavbe Beograda so med najpomembnejšimi znamenitostmi mesta. Med njimi so Skadarlija, [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]] in sosednje Narodno gledališče, Zemun, Trg Nikole Pašića, [[Terazije]], Študentski trg, [[Beograjska trdnjava|trdnjava Kalemegdan]], ulica Kneza Mihailova, Parlament, [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]] in Stari dvor. Poleg tega je na obeh straneh reke veliko parkov, spomenikov, muzejev, kavarn, restavracij in trgovin. Spomenik Avali na vrhu hriba in Avalski stolp ponujata razgled na mesto. Po podatkih ''časopisa The Guardian'' je Dorćol eno od desetih najbolj »kul« predmestij v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |title=10 of the coolest neighbourhoods in Europe |work=The Guardian |date=8 February 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=26 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210726225115/https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |url-status=live }}</ref> Elitna soseska [[Dedinje]] se nahaja v bližini parkov Topčider in Košutnjak. Kraljevi kompleks Dedinje, v katerem sta nekdanji kraljevi rezidenci ([[Kraljevski dvor]] in [[Beli dvor]]), je odprt za obiskovalce. Palača hrani veliko dragocenih umetnin.<ref>{{cite web |last=Wolfs |first=Laura |url=http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707205638/http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |url-status=dead |archive-date=7 July 2011 |title=A Palacial Tour |publisher=[[Balkan Insight]] |date=21 June 2010 |access-date=18 September 2011}}</ref> V bližini je mavzolej [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], imenovan ''[[Hiša cvetja|Hiša rož]]'', ki dokumentira življenje nekdanjega jugoslovanskega predsednika.<ref>{{Cite web |last=Linkmedia |title=Muzej Jugoslavije {{!}} Muzeji i galerije {{!}} Šta videti |url=https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |access-date=2025-02-01 |website=Tourist Organization of Belgrade |language=sr |archive-date=15 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250315052526/https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |url-status=live }}</ref> [[Ada Ciganlija]] je nekdanji otok na [[Sava|reki Savi]] in največji športno-rekreacijski kompleks v Beogradu. Danes je z desnim bregom Save povezana z dvema nasipoma, ki ustvarjata umetno jezero. Je najbolj priljubljena destinacija Beograjčanov v vročih poletjih. Ima 7 km dolgih plaž in športnih objektov za različne športe, vključno z golfom, [[Nogomet|nogometom]], košarko, odbojko, ragbijem, baseballom in tenisom.<ref name="tourist organization of belgrade">{{cite web |url=http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |title=Ada Ciganlija |publisher=Tourist Organization of Belgrade |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227063451/http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |archive-date=27 December 2014 |url-status=dead}}</ref> Poleti se dnevno kopa med 200.000 in 300.000 ljudi.<ref>{{cite web |title=Ada: Too Early for Swimming |publisher=Livinginbelgrade.com |url=http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224 |archive-date=8 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120808153418/http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224}}</ref> Beograd je znan tudi po turističnih dejavnostih, ki vključujejo ekstremne športe, kot so [[Skok z elastiko|bungee jumping]], [[smučanje na vodi]] in [[paintball]].<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade">{{cite web |title=Sport Activities in Belgrade |url=http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20130115140556/http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-date=15 January 2013}}</ref> Na otoku je veliko poti, kjer se je mogoče voziti s kolesom, se sprehajati ali teči.<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade"/> Poleg Ade ima Beograd skupno 16 otokov<ref>{{cite web |last=Nikolov |first=Ana |title=Beograd – grad na rekama |website=Institut za Arhitekturu i Urbanizam Srbije |date=29 July 2005 |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070628210222/http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |archive-date=28 June 2007 |url-status=dead}}</ref> na rekah, mnogi so še vedno neizkoriščeni. Med njimi Veliki vojni otok ob sotočju Save izstopa kot oaza neokrnjene divjine (zlasti ptic).<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |title=Zbogom, oazo! |work=[[Kurir]] |date=23 May 2006 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101020233543/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |archive-date=20 October 2010}}</ref> Ta območja, skupaj z bližnjim Malim vojnim otokom, mestna vlada varuje kot [[naravni rezervat]].<ref>{{cite web |author=Beoinfo |title=Prirodno dobro "Veliko ratno ostrvo" stavljeno pod zaštitu Skupštine grada |url=http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |publisher=Ekoforum |date=4 August 2005 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726020707/http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |archive-date=26 July 2011}}</ref> V urbanem območju Beograda je 37 zaščitenih naravnih virov, med katerimi je osem območij geološke dediščine, npr. profil Straževica, Mašin Majdan-Topčider, profil pri [[Beograjska trdnjava|trdnjavi Kalemegdan]], zapuščeni kamnolom v [[Barajevo|Barajevu]], dolina Karagače, arteški vodnjak v [[Ovča|Ovči]], [[Puhlica|puhličasti]] profil Kapela in jezero v Sremčici. Drugih 29 točk so območja biotske raznovrstnosti.<ref>{{Cite journal |last1=Petrović |first1=Marko |last2=Lukić |first2=Dobrila |last3=Radovanović |first3=Milan |last4=Vujko |first4=Aleksandra |last5=Gajić |first5=Tamara |last6=Vuković |first6=Darko |date=5 October 2017 |title="Urban geosites" as an alternative geotourism destination – evidence from Belgrade |journal=Open Geosciences |volume=9 |issue=1 |pages=442–456 |doi=10.1515/geo-2017-0034 |bibcode=2017OGeo....9...34P |issn=2391-5447|doi-access=free}}</ref> Prihodki od turistov so leta 2016 znašali skoraj pol milijarde [[Evro|evrov]];<ref>{{cite web |url=http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |title=Beogradu od turizma gotovo pola milijarde evra |publisher=Rs.seebiz.eu |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130624014837/http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |archive-date=24 June 2013 |url-status=dead}}</ref> z obiskom skoraj milijona registriranih turistov.<ref name="vestionlinecom">{{cite web |url=http://www.vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |title=Vesti online / Slobodno Vreme / Putovanja / Nikad više turista: Beograd najviše vole Turci i Hrvati |website=vesti-online.com |access-date=3 February 2017 |archive-date=3 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170203064658/http://vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |url-status=live }}</ref> Od tega jih je leta 2019 več kot 100.000 prispelo s 742 rečnimi križarkami.<ref name="vestionlinecom"/><ref>{{cite web |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |title=U Beograd je tokom 2019. brodom doputovalo 100.000 Turista, najviše Nemaca i Amerikanaca |work=blic.rs |date=14 January 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083832/https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |url-status=live }}</ref> Povprečna letna rast je med 13 % in 14 %.<ref name="vestionlinecom"/> Od leta 2018 so v Beogradu trije uradno določeni [[Kamp|kampi]]. Najstarejši se nahaja v [[Batajnica|Batajnici]], ob Batajniški cesti. Z imenom »Dunav« je eden najbolj obiskanih kampov v državi. Drugi se nahaja v kompleksu etno gospodinjstva »Zornićeva hiša« v vasi [[Baćevac]], tretji pa v [[Ripanj|Ripanju]], na pobočjih vzpetine Avala. Leta 2017 je bilo v kampih zabeleženih približno 15.000 nočitev.<ref>{{cite news |first=Ana |last=Vuković |title=Kamping turizam – neiskorišćena šansa |trans-title=Camping tourism – unused chance |newspaper=Politika |page=14 |language=sr |date=16 August 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |access-date=18 August 2018 |archive-date=18 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818080831/http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |url-status=live }}</ref> Beograd je pogosta postaja na Rečni poti, evropski [[Kolesarska povezava|kolesarski poti,]] znani kot »Donavska kolesarska pot« v Srbiji, pa tudi na Sultanovi poti, pohodniški poti na dolge razdalje med [[Dunaj|Dunajem]] in [[Carigrad|Istanbulom]]. === Nočno življenje === [[Slika:Galerija_Belgrade_Predrag_Vuckovic.jpg|levo|sličica|Galerija Beograd, največja nakupovalna, zabaviščna in gastronomska destinacija v mestu, se razprostira na 300.000 kvadratnih metrih in je največje nakupovalno središče v regiji.]] [[Slika:Belgrade_nightlife_on_riverclubs.jpg|levo|sličica|Nočno življenje v Beogradu]] Beograd slovi po živahnem nočnem življenju; po vsem mestu je veliko [[Nočni klub|klubov]], ki so odprti do zore.<ref>{{cite web |url=https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |title=The city that never sleeps – Belgrade |date=5 January 2017 |publisher=DMC Balkans Travel & Events |access-date=14 February 2022 |archive-date=6 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206084058/https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |url-status=live }}</ref> Najbolj prepoznavna značilnost nočnega življenja v Beogradu so barže (''splavi''), razporejene vzdolž bregov Save in Donave, kjer je koncentrirana gostinska ponudba, običajno obogatena z živo glasbo.<ref>{{cite news |last=Prentice |first=Eve-Ann |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |title=Why I love battereBelgrade |work=The Guardian Travel |date=10 August 2003 |access-date=19 May 2007 |location=London |archive-url=https://web.archive.org/web/20070515043701/http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |archive-date=15 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news |last=Sherwood |first=Seth |url=https://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html |title=Belgrade Rocks |work=The New York Times |date=16 October 2005 |access-date=19 May 2007 |archive-date=27 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071027090524/http://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html?ex=1287115200&en=4cd8ccf41a41542c&ei=5088 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Gruber |first=Barbara |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,2129528,00.html |title=Belgrade's Nightlife Floats on the Danube |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=22 August 2006 |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070616155059/http://www.dw-world.de/dw/article/0%2C2144%2C2129528%2C00.html |archive-date=16 June 2007 |url-status=live}}</ref> Mnogi obiskovalci ob koncu tedna – zlasti iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] – imajo raje nočno življenje v Beogradu kot v svojih prestolnicah zaradi domnevno prijaznega vzdušja, številnih klubov in barov, relativno nižjih cen pijače, odsotnosti večjih jezikovnih ovir in pomanjkanja regulacije nočnega življenja.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |title=Slovenci dolaze u jeftin provod |work=[[Glas Javnosti]] |date=21 December 2004 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=4 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104010307/http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |title=U Beograd na vikend-zabavu |trans-title=To Belgrade for a weekend party |first=Milena |last=Zajović |work=[[B92]] |date=6 January 2006 |language=hr |access-date=15 February 2022 |archive-date=16 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216114337/https://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |url-status=live }}</ref> Eno najbolj znanih prizorišč za alternativno kulturno dogajanje v mestu je SKC (Študentski kulturni center), ki se nahaja tik nasproti beograjskega nebotičnika, stolpa Beograjske palače. V središču pogosto potekajo koncerti znanih domačih in tujih skupin. SKC je tudi prizorišče različnih umetniških razstav ter javnih razprav in diskusij.<ref>{{cite web |last=Galić |first=David |url=http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |title=Studentski Kulturni Centar |publisher=Balkan Insight |date=22 February 2010 |access-date=19 January 2011 |archive-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101212628/http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |url-status=live }}</ref> Bolj tradicionalno srbsko nočno življenje, ki ga spremlja tradicionalna glasba, znana kot ''Starogradska'' (v grobem prevodu ''staromestna glasba''), značilna za urbana okolja severne Srbije, je najbolj izrazito v Skadarliji, stari boemski soseski mesta, kjer so se v 19. in začetku 20. stoletja zbirali beograjski pesniki in umetniki. Ob ulici Skadar (središču Skadarlije) in okoliški soseski se vrstijo nekatere najboljše in najstarejše tradicionalne restavracije v Beogradu (v srbščini imenovane kafane), ki izvirajo iz tistega obdobja.<ref>{{cite web |url=http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |title=Skadarlija |publisher=[[Tourist Organisation of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101220050323/http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |archive-date=20 December 2010}}</ref> V delu soseske stoji najstarejša beograjska pivnica, ustanovljena v prvi polovici 19. stoletja.<ref>{{cite web |url=http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |title=Beogradska Industrija Piva AD |publisher=SEE News |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426083313/http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |archive-date=26 April 2009 |url-status=dead}}</ref> Ena najstarejših ''kafan'' v mestu je Znak pitanja.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |title=Znamenite građevine 3 |publisher=Urad za informiranje mesta Beograd |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=28 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100528075204/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |url-status=dead }}</ref> Časopis ''[[The Times]]'' je Beograd razglasil za mesto z najboljšim nočnim življenjem v Evropi.<ref>{{cite news |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |title=Europe's best nightlife |work=[[The Times]] |access-date=11 April 2008 |location=London |first=Gareth |last=Scurlock |date=4 November 2008 |archive-date=11 October 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111011041429/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |url-status=dead }}</ref> V vodniku Lonely Planet ''1000 Ultimate Experiences'' Guide iz leta 2009 se je Beograd uvrstil na prvo mesto med 10 najboljšimi mesti za zabavo na svetu.<ref>{{cite news |url=https://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |title=The world's top 10 party towns |date=9 November 2009 |work=The Sydney Morning Herald |access-date=16 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100410045707/http://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |archive-date=10 April 2010 |url-status=live}}</ref> === Moda in oblikovanje === Od leta 1996 se v mestu odvijajo polletni (jesensko-zimski in pomladno-poletni) [[Teden mode|tedni mode]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |title=O nama |publisher=Belgrade Fashion Week |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111107082930/http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |archive-date=7 November 2011}}</ref> Številni srbski in tuji oblikovalci ter modne znamke imajo svoje revije na beograjskem tednu mode. Festival, ki sodeluje z londonskim tednom mode, je pomagal pri vzponu mednarodnih karier lokalnih talentov, kot sta George Styler in Ana Ljubinković. Britanska modna oblikovalka Roksanda Ilinčić, ki se je rodila v mestu, prav tako pogosto predstavlja svoje revije v Beogradu. Poleg mode se v Beogradu vsako leto odvijata dve večji oblikovalski razstavi, ki privabljata mednarodne arhitekte in industrijske oblikovalce, kot so Karim Rashid, Daniel Libeskind, Patricia Urquiola in Konstantin Grcic. Tako festival Mikser kot Belgrade Design Week ponujata predavanja, razstave in tekmovanja. Poleg tega so mednarodni oblikovalci, kot so Sacha Lakić, Ana Kraš, Bojana Sentaler in Marek Djordjevic, doma iz Beograda. == Mediji == [[Slika:Digital_Belgrade,_Tanjug,_01.jpg|sličica|[[Tanjug]], stavba nekdanje srbske državne tiskovne agencije.]] Beograd je najpomembnejše medijsko središče v Srbiji. V mestu je glavni sedež nacionalne radiotelevizije Srbija (RTS), ki je javna radiotelevizija.<ref>{{cite web |url=http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |title=Medijski javni servis građana |date=13 November 2008 |publisher=Radio Television of Serbia |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520041218/http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |archive-date=20 May 2011}}</ref> Najbolj priljubljena komercialna radiotelevizija je RTV Pink, srbska medijska multinacionalka, znana po svojih priljubljenih zabavnih programih. Ena najbolj priljubljenih komercialnih radiotelevizij je [[B92]], še ena medijska družba, ki ima svojo televizijsko postajo, radijsko postajo ter glasbeno in knjižno založbo, pa tudi najbolj priljubljeno spletno stran na srbskem internetu.<ref>{{cite magazine |last=Manasek |first=Jared |url=https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310234840/https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-date=10 March 2007 |title=The Paradox of Pink |magazine=[[Columbia Journalism Review]] |date=January 2005 |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |title=B92 na 8.598. mestu na svetu |publisher=B92 |date=1 September 2006 |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-date=8 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208112143/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |url-status=live }}</ref> Druge televizijske postaje, ki oddajajo iz Beograda, vključujejo 1Prva (prej ''Fox televizija''), Nova, N1 in druge, ki pokrivajo le širše območje Beograda, kot je Studio B. Med visoko nakladnimi dnevnimi časopisi, ki izhajajo v Beogradu, se uvrščajoː {{Jezik|sr-latn|[[Politika]]}}, ''Blic'', ''Alo!'', ''Kurir'' in ''Danas''. Izhajata tudi športna dnevnika, ''Sportski žurnal'' in ''[[Jugoslovanski športnik leta|Sport]]'', ter gospodarski dnevnik, ''[[Privredni pregled]]''. Jeseni 2006 je bil ustanovljen nov brezplačni dnevnik ''24 sata'' . V mestu imajo sedež tudi srbske izdaje licenčnih revij, kot so ''Harper's Bazaar'', ''Elle'', ''Cosmopolitan'', ''[[National Geographic]]'', ''Men's Health'', ''Grazia'' in druge. == Šport in rekreacija == [[Slika:Ada_Ciganlija_lake.jpg|desno|sličica|[[Ada Ciganlija]]]] [[Slika:Belgrade_Arena_(SER).jpg|desno|sličica|Beogradska arena]] V Beogradu je približno '''tisoč športnih objektov''', od katerih jih je veliko sposobnih gostiti športne dogodke na različnih ravneh.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |title=Sport and Recreation |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924070847/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |url-status=live }}</ref> Rečni otok [[Ada Ciganlija]] z jezerom in plažami je eno najpomembnejših rekreacijskih območij v mestu. Z skupno 8&nbsp;km plaž in raznolikih barov, kavarn, restavracij in športnih objektov Ada Ciganlija privablja številne obiskovalce, zlasti poleti. Gozdni park Košutnjak je prepreden s številnimi tekaškimi in kolesarskimi stezami, športnimi objekti za različne športe ter notranjimi in zunanjimi bazeni. Je priljubljena destinacija, ki se nahaja le 2&nbsp;km od Ade Ciganlije. [[Slika:Fk_Red_Star_stadium.jpg|sličica|[[Stadion Rajka Mitića|Stadion Crvene zvezde]]]] V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Beograd gostil številne pomembne mednarodne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih leta 1973, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|evropsko prvenstvo v nogometu leta 1976]] in finale evropskega pokala leta 1973, evropsko prvenstvo v atletiki leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1962|1962]] in [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|evropske dvoranske igre]] leta 1969, evropski prvenstvi v košarki leta 1961 in 1975, evropsko prvenstvo v odbojki za moške in ženske leta 1975 ter svetovno amatersko prvenstvo v boksu leta 1978. Od začetka 2000-ih Beograd skoraj vsako leto gosti večje športne dogodke. Med njimi so [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|tako v Beogradu potekali EuroBasket 2005]], evropsko prvenstvo v rokometu ([[Evropsko prvenstvo v rokometu 2012|za moške]] in ženske) leta 2012, svetovno prvenstvo v rokometu za ženske leta 2013, evropsko prvenstvo v odbojki za moške leta 2005 in 2011 za ženske, evropsko prvenstvo v vaterpolu leta 2006 in 2016, Evropski mladinski olimpijski festival 2007 in [[Univerzijada|poletna univerzijada 2009.]]<ref>{{cite web |url=http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20080209234741/http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-date=9 February 2008 |title=Universiade 2009 (Belgrade) |publisher=[[International University Sports Federation|FISU]] |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref> V zadnjem času je Beograd leta 2017 gostil [[evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki]] ter košarkarska turnirja Final Four Eurolige leta 2018 in 2022. V zadnjih letih so potekala tudi svetovna in celinska prvenstva v drugih športih, kot so [[tenis]], [[Dvoranski nogomet|futsal]], [[judo]], [[karate]], [[rokoborba]], [[veslanje]], [[Kikboks|kickboxing]], [[namizni tenis]] in [[šah]]. Mesto je dom dveh največjih in najuspešnejših srbskih [[Nogomet|nogometnih]] klubov, [[Crvena zvezda|Crvene zvezde Beograd]] in [[Nogometni klub Partizan|Beogradskega partizana]]. Crvena zvezda je leta 1991 osvojila [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov UEFA]] ( ''evropski pokal'' ), Beograd pa je bil leta 1966 drugouvrščeni. Glavna stadiona v Beogradu sta ''Marakana'' ( [[Stadion Rajka Mitića|stadion Crvene zvezde]] ) in stadion Partizana.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |title=Sport and Recreation (Stadiums) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065704/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |url-status=live }}</ref> Rivalstvo med Crveno zvezdo in Beogradskim partizanom je eno najhujših v svetovnem nogometu.<ref>{{Cite news |date=2018-09-21 |title=Partizan v Red Star Belgrade: The derby which divides and unites a country |url=https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |access-date=2025-10-23 |work=[[BBC Sport]] |language=en-GB |archive-date=29 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429232850/https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |url-status=live }}</ref> Beograjska arena je s kapaciteto 19.384 gledalcev ena največjih pokritih aren v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://starkarena.co.rs/o-%D1%88/ |title=О Штарк Арени |trans-title=About Štark Arena |publisher=Štark Arena |access-date=5 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190609073033/https://starkarena.co.rs/o-%d1%88/ |archive-date=9 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Uporablja se za večje športne dogodke in velike koncerte. Maja 2008 je bila prizorišče [[Pesem Evrovizije 2008|53. tekmovanja za pesem Evrovizije]].<ref>{{cite web |title=Belgrade Arena Profile |url=http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |publisher=Belgrade Arena |access-date=28 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120608082527/http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |archive-date=8 June 2012}}</ref> Dvorana Aleksandra Nikolića je glavno prizorišče [[Košarka|košarkarskih]] klubov KK Beograd, evropskega prvaka leta 1992, in KK Crvena zvezda.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |title=Sport and Recreation (Sport Centers and Halls) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061438/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |title=Venues |publisher=[[EYOF]] Belgrade 2007 |access-date=30 July 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20071008062254/http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |archive-date=8 October 2007}}</ref> V zadnjih letih je Beograd dal tudi več vrhunskih teniških igralcev, kot so [[Ana Ivanović]], Jelena Janković in [[Novak Đoković]]. Ivanović in Đoković sta prva Beograjčana, ki sta osvojila naslova na turnirjih [[Grand Slam|za grand slam]] v posamezni konkurenci, in sta bila skupaj z Jeleno Janković številka 1 na lestvici ATP . Srbska reprezentanca je leta 2010 osvojila Davisov pokal, ko je v finalu v Beograjski areni premagala francosko reprezentanco.<ref>{{cite web |url=http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |title=Tipsarevic sends Serbia into first Davis Cup final |date=19 September 2010 |publisher=Davis Cup |access-date=20 September 2010 |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610203522/http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |url-status=live }}</ref> [[Beograjski maraton]] poteka vsako leto od leta 1988. Beograd je bil kandidat za gostitelja [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih iger]] leta 1992 in 1996.<ref>{{Cite web |title=Olimpijski muzej |url=https://olimpijskimuzej.rs/sr/zanimljivost/1055 |access-date=2024-10-04 |website=olimpijskimuzej.rs}}</ref><ref>{{Cite web |title=Atlanta 1996 |url=https://oks.org.rs/takmicenja/atlanta-1996/ |access-date=2024-10-04 |website=Olimpijski komitet Srbije |language=sr-RS}}</ref> == Izobraževanje == [[Slika:Captain_Miša's_Mansion_(13809297763).jpg|levo|sličica|Upravna stavba Univerze v Beogradu .]] [[Slika:Palata_nauke_216.jpg|desno|sličica|Palača znanosti.]] Beograd ima dve državni univerzi in več zasebnih visokošolskih zavodov. [[Univerza v Beogradu]], ustanovljena leta 1808 kot <nowiki><i id="mwCuI">grande école</i></nowiki>, je najstarejša visokošolska ustanova v Srbiji.<ref>{{cite web |url=http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |title=The University of Belgrade – The Seedbed of University Education |publisher=Faculty of Law of University of Belgrade |access-date=18 May 2007 |archive-date=15 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315092358/http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |url-status=dead}}</ref></ref> Ker se je skupaj z večjim delom mesta razvila v 19. stoletju, je več univerzitetnih stavb prepoznanih kot sestavni del beograjske arhitekture in [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Z vpisanimi skoraj 90.000 študenti je univerza ena največjih v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |title=Word by the Rector |publisher=[[University of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101006194902/http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |archive-date=6 October 2010}}</ref> V mestu je tudi 195 osnovnih šol in 85 srednjih šol. Sistem osnovnih šol ima 162 rednih šol, 14 posebnih šol, 15 umetniških šol in 4 šole za odrasle, sistem srednjih šol pa 51 poklicnih šol, 21 [[Gimnazija|gimnazij]], 8 umetniških šol in 5 posebnih šol. 230.000 učencev upravlja 22.000 zaposlenih v več kot 500 stavbah, ki pokrivajo približno 11 milijonov m2.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |title=Education and Science |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924053856/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |url-status=live }}</ref> == Prevoz == {{multiple image | total_width = 350 | align = left | direction = horizontal | header = [[Belgrade Centre Railway Station|Center Beograda]] in podzemne železniške postaje [[Vukov Spomenik railway station|Vukov spomenik]] | image1 = Свјетлопис_жељезничке_станице_Биоград_центар4.jpg| caption1 = | image3 = Vukov_spomenik_Pavle_Cikova.jpg | caption3 = | image2 = | caption2 = }} V Beogradu deluje obsežen sistem javnega prevoza, ki ga sestavljajo avtobusi (118 mestnih linij in več kot 300 primestnih linij), tramvaji (12 linij), [[Trolejbus|trolejbusi]] (8 linij) in BG Voz (6 linij).<ref>{{cite web |url=http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |title=Statistics |publisher=Public Transport Company "Belgrade" |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090510071133/http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |archive-date=10 May 2009}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=busevi.com |website=busevi.com |access-date=17 April 2018 |archive-date=27 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180327184032/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Avtobuse, trolejbuse in tramvaje upravljata GSP Beograd in SP Lasta v sodelovanju z zasebnimi podjetji (na nekaterih avtobusnih progah). Primestno železniško omrežje BG Voz, ki ga upravlja mestna oblast v sodelovanju s Srbskimi železnicami, je del integriranega prometnega sistema in ima tri linije (Batajnica-Ovča in Ovča-Resnik ter center Beograda-Mladenovac), z napovedanimi dodatnimi.<ref>{{cite web |url=http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |title=Bg Voz |website=expatserbia.com |access-date=19 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130905111325/http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |archive-date=5 September 2013 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=Glas putnika |website=Busevi.com |access-date=14 July 2021 |archive-date=31 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210531033950/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Od februarja 2024 lahko prek Beograd plus sistema vozovnice kupite prek SMS-a ali v fizični papirnati obliki.<ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title='Beograd plus' umesto 'Bus plusa' |trans-title="Beograd plus" instead of "BusPlus" |language=Serbian |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |access-date=2024-02-27 |website=Politika Online |archive-date=26 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241126003955/https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |url-status=live }}</ref> Dnevne povezave povezujejo prestolnico z drugimi mesti v Srbiji in številnimi drugimi evropskimi destinacijami prek mestne avtobusne postaje. Od januarja 2025 je ves javni prevoz v Beogradu brezplačen. <ref>{{Cite web |last=Lj.G |date=2025-01-01 |title=Besplatan javni prevoz u Beogradu: Poslodavci i dalje imaju obavezu da isplaćuju naknadu za prevoz zaposlenima |url=https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |access-date=2025-01-02 |website=Euronews.rs |language=sr |archive-date=2 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250102121430/https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |url-status=live }}</ref> [[Beovoz]] je bilo [[Regionalna železnica|primestno/primestno železniško]] omrežje, ki je zagotavljalo storitve [[Javni prevoz|množičnega prevoza]] v mestu, podobno kot pariški RER in torontski GO Transit . Sistem je bil namenjen predvsem povezovanju predmestij s središčem mesta. Beovoz so upravljale Srbske železnice.<ref>{{cite web |url=http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |title=Železnice Srbije – Red voznje za Beovoz i BG:VOZ |publisher=Serbian railways |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010040713/http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |archive-date=10 October 2010}}</ref> Vendar je bil ta sistem leta 2013 ukinjen, predvsem zaradi uvedbe učinkovitejšega sistema BG Voz. Beograd je eno zadnjih velikih evropskih prestolnic in mest z več kot milijonom prebivalcev, ki nima metroja, podzemne železnice ali drugega sistema [[Podzemna železnica|hitrega prevoza]] . Tako je od leta 2025 beograjski metro v gradnji in bo imel dve progi. Prva proga naj bi začela obratovati do avgusta 2028.<ref>{{cite web |title=Serbia to start Belgrade metro construction in November |url=http://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |access-date=13 December 2021 |website=seenews.com |date=4 February 2021 |language=en |archive-date=14 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210214111902/https://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title=Depo za metro na Bežanijskoj kosi |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |access-date=13 December 2021 |website=Politika Online |archive-date=13 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211213145849/https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |url-status=live }}</ref> Nova železniška postaja Beograd Center je vozlišče za skoraj vse domače in mednarodne vlake. [[Hitra železnica]], ki povezuje Beograd z [[Novi Sad|Novim Sadom,]] je začela obratovati 19. marca 2022..<ref>{{Cite web |title=Пуштена у саобраћај брза пруга Београд - Нови Сад |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |access-date=2026-03-01 |website=Politika Online |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190229/https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |url-status=live }}</ref> Podaljšek proti [[Subotica|Subotici]] in [[Budimpešta|Budimpešti]] je v gradnji,<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|title=Radovi na pruzi Novi Sad - Subotica, prvi brzi voz će proći krajem 2024.|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine|access-date=23 June 2022|archive-date=23 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190328/https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|url-status=live}}</ref> načrtujejo pa tudi podaljšek proti jugu proti [[Niš|Nišu]] in [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]].<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/ekonomija/vucic-brza-pruga-beograd-nis-gotova-2026.-godine;-domace-firme-su-nase-blago_1296336.html|title=Vučić: Brza pruga Beograd - Niš gotova 2026. godine; Domaće firme su naše blago|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine}}</ref> {{Več slik | align = left | direction = horizontal | total_width = 350 | image1 = Кружни ток.jpg | caption1 = | image2 = SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 03.jpg | caption2 = | image3 = | caption3 = | header = Promet v Beogradu - Trg Slavija ter nova železniška postaja }} Mesto leži ob [[Panevropska prometna mreža|panevropskih koridorjih]] X in VII.<ref name="city of belgrade-2"/> Avtocestni sistem omogoča enostaven dostop do Novega Sada in Budimpešte na severu, Niša na jugu in [[Zagreb|Zagreba]] na zahodu. Hitra cesta je tudi proti Pančevu, gradnja nove hitre ceste proti Obrenovcu (Črna gora) pa je predvidena za marec 2017. Obvoznica Beograda povezuje avtocesti E70 in E75 in je v gradnji.<ref>{{cite web |url=http://www.bankwatch.org/project.shtml?w=147584&amp;s=1961998 |title=Belgrade Bypass, Serbia |publisher=CEE Bankwatch network |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://archive.today/20071011035406/http://bankwatch.org/project.shtml?w=147584&s=1961998 |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> Beograd, ki leži na sotočju dveh glavnih rek, Donave in Save, ima 11 mostov, med katerimi so najpomembnejši [[Brankov most]], [[most Gazela]], [[Most na Adi|most Ada]] in [[Pupinov most]], od katerih prva dva povezujeta jedro mesta z Novim Beogradom. Poleg tega je skoraj dokončan »notranji magistralni polobroči«, ki vključuje nov most Ada čez reko Savo (odprt leta 2012)<ref>{{Cite web |title=Beograđani otvorili Most na Adi |url=https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |access-date=2025-02-02 |website=Grad Beograd - Zvanična internet prezentacija {{!}} Beograđani otvorili Most na Adi |language=sr-rs |archive-date=19 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250319212511/https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |url-status=dead }}</ref> in nov Pupinov most (odprt leta 2014)<ref>{{Cite web |title=Otvoren Pupinov most |url=https://www.rts.rs/lat/vesti/Ekonomija/1776910/Otvoren+Pupinov+most.html |access-date=2025-02-03 |website=РТС |language=sr}}</ref> čez Donavo, kar olajša vožnjo znotraj mesta in razbremeni promet z mostu Gazela in Brankovega mostu.<ref>{{cite web |url=http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |title=1. faza prve deonice Unutrašnjeg magistralnog poluprstena |publisher=Belgrade Direction for Building and Real Estate Land/EBRD |date=1 July 2005 |access-date=15 September 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070809064808/http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |archive-date=9 August 2007 |url-status=dead}}</ref> [[Slika:Belgrade_Nikola_Tesla_Airport_1.jpg|desno|sličica|[[Letališče Nikola Tesla Beograd]]]] Pristanišče Beograd leži na Donavi in mestu omogoča sprejem blaga po reki.<ref>{{cite web |url=http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |title=Luka Beograd AS – Istorijat |trans-title=History of the Port of Belgrade |publisher=Port of Belgrade |access-date=11 October 2010 |language=sr |archive-date=15 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150515165227/http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |url-status=live }}</ref> Mesto ima tudi [[letališče Nikola Tesla Beograd]], 12 km zahodno od mestnega središča, v bližini Surčina. Na vrhuncu leta 1986 je skozi letališče potovalo skoraj 3&nbsp;milijone potnikov, vendar se je to število v devetdesetih letih prejšnjega stoletja le nekoliko zmanjšalo.<ref>{{Cite web|url=https://jeftineaviokarte.rs/|title=Jeftine Avio Karte&#124;Avionske Karte na 6 rata čekovi|first=Jeftine avio karte-|last=www.jeftineaviokarte.rs|website=Jeftine avio karte - Pronadjite najjeftinije avio karte|access-date=20 July 2025|archive-date=5 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250805005756/https://jeftineaviokarte.rs/|url-status=live}}</ref> Po ponovni rasti leta 2000 je število potnikov doseglo približno 2&nbsp;milijona v letih 2004 in 2005,<ref>{{Cite web |last=www.jeftineaviokarte.rs |first=JeftineAvioKarte rs- |title=⭐Avio Karte Beograd - Tivat: Avion do 6 rata čekovima |url=https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |access-date=2026-03-01 |website=JeftineAvioKarte.rs - Pronadjite najjeftinije avio karte |language=sr-latin |archive-date=14 December 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251214083542/https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |url-status=live }}</ref> več kot 2,6&nbsp;milijona potnikov leta 2008<ref>{{cite web |url=http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190206130723/http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |url-status=dead |archive-date=6 February 2019 |title=www.beg.aero &#124; Nikola Tesla Belgrade Airport &#124; News |publisher=Airport-belgrade.rs |access-date=7 July 2009}}</ref>, ko je število potnikov doseglo več kot 3&nbsp;milijone potnikov.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |title=Aerodrom Nikola Tesla &#124; News |publisher=Beg.aero |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512234016/http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Rekord z več kot 4&nbsp;milijoni potnikov je bil presežen leta 2014, ko je letališče Nikola Tesla Beograd postalo drugo najhitreje rastoče večje letališče v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |title=Belgrade Nikola Tesla Airport among fastest growing in Europe |access-date=6 August 2016 |date=13 August 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306131755/http://beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |archive-date=6 March 2016 |url-status=dead}}</ref> Število potnikov je še naprej vztrajno naraščalo in rekordnih več kot 6 milijonov potnikov je bilo doseženih leta 2019.<ref>{{cite web |url=https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |title=Belgrade Airport readies for transformation after record year |date=18 January 2020 |publisher=Ex Yu Aviation |access-date=18 January 2020 |archive-date=26 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200226193608/https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |url-status=live }}</ref> == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === [[Slika:Chevalier_légion_d'honneur_2.png|desno|sličica|297x297_pik|Zaradi junaške moči branilcev je francoski maršal [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louis Franchet d'Espèrey]] Beograd leta 1920 odlikoval z redom častne legije.]] Seznam pobratenih mest Beograda:<ref name="city of belgrad">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |title=International Cooperation |publisher=City of Belgrad |access-date=23 March 2021 |archive-date=28 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120828072526/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|UK}} [[Coventry]], Združeno kraljestvo, od1957<ref>{{cite web |url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |title=Coventry's twin towns |access-date=6 August 2013 |last=Griffin |first=Mary |date=2 August 2011 |work=Coventry Telegraph |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130806032050/http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |archive-date=6 August 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |title=Coventry – Twin towns and cities |access-date=6 August 2013 |work=Coventry City Council. |archive-url=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |archive-date=12 April 2013 |url-status=dead}}</ref> * {{Ikona zastave|USA}} [[Chicago]], ZDA, od 2005 * {{Ikona zastave|SVN}} [[Ljubljana]], Slovenija, od 2010<ref>ref>{{cite web |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |title=Medmestno in mednarodno sodelovanje |access-date=27 July 2013 |work=Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City) |language=sl |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626075304/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |archive-date=26 June 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |title=Gradonačelnici Beograda i Ljubljane potpisali sporazum o bratimljenju dva glavna grada |publisher=Beograd.rs |access-date=15 May 2013 |archive-date=13 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150713130306/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2012<ref>{{cite web |url=https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |title=Сител Телевизија |language=mk |access-date=31 July 2019 |archive-date=31 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190731011703/https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131024131101/http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |url-status=dead |archive-date=24 October 2013 |title=Official portal of City of Skopje – Skopje Sister cities |date=24 October 2013 |access-date=31 July 2019}}</ref> * {{Ikona zastave|BRA}} [[Caruaru]], Brazilija, od 2010 * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šanghaj]], Kitajska, od 2018<ref>{{cite news |title=Potpisan sporazum o bratimljenju Beorgada i Šangaja |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |access-date=21 May 2018 |work=b92.net |agency=Tanjug |date=21 May 2018 |language=sr |archive-date=22 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180522054135/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Banjaluka|Banja Luka]], Bosna in Hercegovina, od 2020<ref>{{cite web |last=В |first=А. |title=Београд се побратимио са Бањалуком |url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |access-date=28 October 2020 |website=Politika Online |archive-date=30 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030185325/http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |url-status=live }}</ref> * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šjamen]], Kitajska, od 2025<ref>{{Cite web |title=У Кини потписан споразум о братимљењу Београда и Сјанмена |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |access-date=2025-09-09 |website=Politika Online |archive-date=8 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250908120958/https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |url-status=live }}</ref> === Partnerska mesta === Druga prijateljstva in sodelovanja, protokoli, memorandumi:<ref name="city of belgrad"/> {{Div col}} *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 2018, Memorandum of Understanding on Cooperation *{{flagicon|MAR}} [[Rabat]], Maroko, od 2017, Partnership and Cooperation Agreement *{{flagicon|KOR}} [[Seul]], South Korea, od 2017, Memorandum of Understanding on Friendly Exchanges and Cooperation *{{flagicon|KAZ}} [[Astana]], Kazakhstan, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://akipress.com/news:585174/ |title=Kazakhstan, Serbia agree to cooperate on air communication |publisher=AKIpress |access-date=16 November 2016 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116103821/http://akipress.com/news:585174/ |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|IRI}} [[Tehran]], Iran, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |title=Tehran, Belgrade sign agreement to boost ties |publisher=Tehran Municipality |access-date=6 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171002171347/http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |archive-date=2 October 2017 |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|GRE}} [[Corfu]], Grčija, od 2010, Protocol on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Shenzhen]], China, od 2009, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |title=Saradnja Beograda i Šendžena |publisher=B92 |access-date=11 July 2009 |archive-date=29 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130929043909/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|CRO}} [[Zagreb]], Hrvaška, od 2003, Letter of Intent *{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina, od 2002, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ALG}} [[Algiers]], Alžirija, od 1991 declaration of mutual interests *{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1990, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ROM}} [[Bucharest]], Romunija, od 1999, Agreement on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Beijing]], Kitajska, od 1980, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |title=Sister Cities |publisher=Beijing Municipal Government |access-date=23 September 2008 |archive-date=16 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100216015454/http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Rim]], Italija, od 1971, Agreement on Friendship and Cooperation *{{flagicon|GRE}} [[Atene]], Grčija, od 1966, Agreement on Friendship and Cooperation {{Colend}} Nekatere mestne občine so pobratene tudi z majhnimi mesti ali okrožji drugih velikih mest (glej posamične članke). Mesto Beograd je prejemnik različnih domačih in mednarodnih odlikovanj, vključno s francoskim [[Red legije časti|redom časti Légion d'honneur]] (razglašen 21. decembra 1920; Beograd je eno od štirih mest zunaj Francije, poleg [[Liège|Liègea]], [[Luxembourg|Luksemburga]] in [[Volgograd|Volgograda]], ki je prejelo to odlikovanje), češkoslovaškim vojnim križcem (podeljen 8. oktobra 1925), jugoslovanskim redom Karadžordževe zvezde (podeljen 18. maja 1939) in jugoslovanskim [[Red narodnega heroja|redom ljudskega heroja]] (razglašen 20. oktobra 1974, ob 30. obletnici strmoglavljenja [[Tretji rajh|nacistične nemške]] okupacije med drugo svetovno vojno).<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |title=Received Decorations |access-date=16 May 2007 |publisher=Beograd.rs |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924072048/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |url-status=live }}</ref> Vsa ta odlikovanja je mesto prejelo za vojna prizadevanja med prvo in drugo svetovno vojno.<ref>{{cite web |url=http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |title=Beograd – grad heroj |date=6 November 2009 |access-date=15 November 2009 |publisher=RTV Pink |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715211706/http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |archive-date=15 July 2011}}</ref> Leta 2006 je revija ''Foreign Direct Investment'', ki jo je izdal ''Financial Times'', Beogradu podelila naziv ''Mesto prihodnosti južne Evrope''.<ref>{{cite web |url=http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927004828/http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-date=27 September 2007 |title=European Cities of the Future 2006/07 |access-date=10 July 2007 |work=fDi magazine |date=6 February 2006 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Miloradović |first=Aleksandar |url=http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |title=Belgrade – City of the Future in Southern Europe |date=1 September 2006 |access-date=10 July 2007 |work=TheRegion |archive-url=https://web.archive.org/web/20070808143913/http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |archive-date=8 August 2007 |url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam ljudi iz Beograda]] * [[Seznam mest in krajev ob reki Donavi]] * [[Seznam metropolitanskih območij v Evropi]] == Opombe == {{Seznam opomb}}{{Notefoot}} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == {{Refbegin}} * {{cite book|last=Calic|first=Marie-Janine|title=A History of Yugoslavia|date=2019|publisher=Purdue University|location=West Lafayette|isbn=978-1-55753-838-3}} *{{Cite book |last=Pavić |first=Milorad |author-link=Milorad Pavić (writer) |title=A Short History of Belgrade |publisher=Dereta |year=2000 |location=Belgrade |isbn=86-7346-117-0}} *{{Cite book |last=Tešanović |first=Jasmina |author-link=Jasmina Tešanović |title=The Diary of a Political Idiot: Normal Life in Belgrade |publisher=[[Cleis Press]] |year=2000 |isbn=1-57344-114-7 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/diaryofpolitical00tesa_0 }} *{{Cite book |last=Levinsohn |first=Florence Hamlish |title=Belgrade : among the Serbs |url=https://archive.org/details/belgradeamongser0000levi |publisher=Ivan R. Dee |year=1995 |location=Chicago |isbn=1-56663-061-4}} *{{Cite book |last=Paton |first=Andrew Archibald |author-link=Andrew Archibald Paton |title=Servia, Youngest Member of the European Family: or, A Residence in Belgrade, and Travels in the Highlands and Woodlands of the Interior, during the years 1843 and 1844. |publisher=Longman, Brown, Green and Longmans |orig-year=1845 |location=London |url=http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |edition=[[Project Gutenberg]] reprint |date=4 November 2005 |access-date=22 July 2009 |archive-date=26 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026083605/http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |url-status=live }} *{{cite book |last=Norris |first=David A |title=Belgrade A Cultural History |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199888498 |year=2008}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Belgrade|Beograd}} * {{Uradno spletno mesto}} * [https://www.tob.rs/sr Turistične strani mesta Beograd] {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Beograd| ]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Naselja ob Donavi]] [[Kategorija:Upravni okraji Srbije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] bde4flyj097h6pwz3putl2m6wo5d6he 0 10616 6688614 6687494 2026-06-12T19:24:09Z Koreanovsky 142106 /* Seznam mestnih občin v Sloveniji */ .svg 6688614 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}}'''Méstna óbčina''' je [[občina]], ki zaobseže večje [[mesto]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] [[Zakon]] o lokalni samoupravi v 16. členu določa, da lahko občina dobi status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20 tisoč [[prebivalstvo|prebivalcev]] in najmanj 15 tisoč delovnih mest, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih in je [[geografija|geografsko]], [[gospodarstvo|gospodarsko]] in [[kultura|kulturno]] središče svojega gravitacijskega območja. Na mestno občino država lahko prenese opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mesta. Od leta 2021 (ko se je prejšnjim enajstim pridružila občina Krško) je v Sloveniji 12 mestnih občin: == Seznam mestnih občin v Sloveniji == {| class="wikitable sortable" ! Grb ! Občina ! style="width:6em" | Središče ! Prebivalci<br><small>(1.1.2026)</small><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |title= Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |accessdate=10. junij 2026}}</ref> ! Površina<br><small>(km²)</small> ! style="width:6em" | Naselja |- | [[Slika:Coat of arm of Celje.png|center|50px]] | [[Mestna občina Celje]] | [[Celje]] | style="text-align:right" | 49.802 | style="text-align:right" | {{Nts|95}} | style="text-align:right" | {{Nts|39}} |- | [[Slika:Coa Koper.grb.svg|center|50px]] | [[Mestna občina Koper]] | [[Koper]] | style="text-align:right" | 54.795 | style="text-align:right" | {{Nts|303}} | style="text-align:right" | {{Nts|104}} |- | [[Slika:Coat of arms of Kranj (with white outline).svg|center|50px]] | [[Mestna občina Kranj]] | [[Kranj]] | style="text-align:right" | 57.491 | style="text-align:right" | {{Nts|151}} | style="text-align:right" | {{Nts|49}} |- | [[Slika:Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg|sredina|58x58_pik]] | [[Mestna občina Krško]] | [[Krško]] | style="text-align:right" | 26.210 | style="text-align:right" | {{Nts|345}} | style="text-align:right" | {{Nts|158}} |- | [[Slika:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|center|50px]] | [[Mestna občina Ljubljana]] | [[Ljubljana]] | style="text-align:right" | 302.826 | style="text-align:right" | {{Nts|275}} | style="text-align:right" | {{Nts|39}} |- | [[Slika:Coat of arms of Maribor (2020).svg|center|50px]] | [[Mestna občina Maribor]] | [[Maribor]] | style="text-align:right" | 114.872 | style="text-align:right" | {{Nts|148}} | style="text-align:right" | {{Nts|33}} |- | [[Slika:MS seal.svg|center|50px]] | [[Mestna občina Murska Sobota]] | [[Murska Sobota]] | style="text-align:right" | 18.317 | style="text-align:right" | {{Nts|64}} | style="text-align:right" | {{Nts|12}} |- | [[Slika:COA-Nova Gorica.svg|center|50px]] | [[Mestna občina Nova Gorica]] | [[Nova Gorica]] | style="text-align:right" | 31.781 | style="text-align:right" | {{Nts|280}} | style="text-align:right" | {{Nts|44}} |- | [[Slika:COA-Novo mesto.gif|center|50px]] | [[Mestna občina Novo mesto]] | [[Novo mesto]] | style="text-align:right" | 38.678 | style="text-align:right" | {{Nts|236}} | style="text-align:right" | {{Nts|98}} |- | [[Slika:CoA of Ptuj.svg|sredina|center|50px]] | [[Mestna občina Ptuj]] | [[Ptuj]] | style="text-align:right" | 23.898 | style="text-align:right" | {{Nts|67}} | style="text-align:right" | {{Nts|10}} |- | [[Slika:Grb Mestne občine Slovenj Gradec.png|sredina|60x60_pik]] | [[Mestna občina Slovenj Gradec]] | [[Slovenj Gradec]] | style="text-align:right" | 17.063 | style="text-align:right" | {{Nts|174}} | style="text-align:right" | {{Nts|22}} |- | [[Slika:Coat of arms of Velenje.png|center|50px]] | [[Mestna občina Velenje]] | [[Velenje]] | style="text-align:right" | 33.873 | style="text-align:right" | {{Nts|84}} | style="text-align:right" | {{Nts|26}} |} == Glej tudi: == * [[Seznam občin v Sloveniji|Seznam slovenskih občin]] == Sklici == <references />{{geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] kjqpm00q788bzeoj5scfbz47kgzktbj 6688615 6688614 2026-06-12T19:24:35Z Koreanovsky 142106 /* Seznam mestnih občin v Sloveniji */ .svg 6688615 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}}'''Méstna óbčina''' je [[občina]], ki zaobseže večje [[mesto]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] [[Zakon]] o lokalni samoupravi v 16. členu določa, da lahko občina dobi status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20 tisoč [[prebivalstvo|prebivalcev]] in najmanj 15 tisoč delovnih mest, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih in je [[geografija|geografsko]], [[gospodarstvo|gospodarsko]] in [[kultura|kulturno]] središče svojega gravitacijskega območja. Na mestno občino država lahko prenese opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mesta. Od leta 2021 (ko se je prejšnjim enajstim pridružila občina Krško) je v Sloveniji 12 mestnih občin: == Seznam mestnih občin v Sloveniji == {| class="wikitable sortable" ! Grb ! Občina ! style="width:6em" | Središče ! Prebivalci<br><small>(1.1.2026)</small><ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |title= Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |accessdate=10. junij 2026}}</ref> ! Površina<br><small>(km²)</small> ! style="width:6em" | Naselja |- | [[Slika:Coat of arms of Celje.svg|center|50px]] | [[Mestna občina Celje]] | [[Celje]] | style="text-align:right" | 49.802 | style="text-align:right" | {{Nts|95}} | style="text-align:right" | {{Nts|39}} |- | [[Slika:Coa Koper.grb.svg|center|50px]] | [[Mestna občina Koper]] | [[Koper]] | style="text-align:right" | 54.795 | style="text-align:right" | {{Nts|303}} | style="text-align:right" | {{Nts|104}} |- | [[Slika:Coat of arms of Kranj (with white outline).svg|center|50px]] | [[Mestna občina Kranj]] | [[Kranj]] | style="text-align:right" | 57.491 | style="text-align:right" | {{Nts|151}} | style="text-align:right" | {{Nts|49}} |- | [[Slika:Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg|sredina|58x58_pik]] | [[Mestna občina Krško]] | [[Krško]] | style="text-align:right" | 26.210 | style="text-align:right" | {{Nts|345}} | style="text-align:right" | {{Nts|158}} |- | [[Slika:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|center|50px]] | [[Mestna občina Ljubljana]] | [[Ljubljana]] | style="text-align:right" | 302.826 | style="text-align:right" | {{Nts|275}} | style="text-align:right" | {{Nts|39}} |- | [[Slika:Coat of arms of Maribor (2020).svg|center|50px]] | [[Mestna občina Maribor]] | [[Maribor]] | style="text-align:right" | 114.872 | style="text-align:right" | {{Nts|148}} | style="text-align:right" | {{Nts|33}} |- | [[Slika:MS seal.svg|center|50px]] | [[Mestna občina Murska Sobota]] | [[Murska Sobota]] | style="text-align:right" | 18.317 | style="text-align:right" | {{Nts|64}} | style="text-align:right" | {{Nts|12}} |- | [[Slika:COA-Nova Gorica.svg|center|50px]] | [[Mestna občina Nova Gorica]] | [[Nova Gorica]] | style="text-align:right" | 31.781 | style="text-align:right" | {{Nts|280}} | style="text-align:right" | {{Nts|44}} |- | [[Slika:COA-Novo mesto.gif|center|50px]] | [[Mestna občina Novo mesto]] | [[Novo mesto]] | style="text-align:right" | 38.678 | style="text-align:right" | {{Nts|236}} | style="text-align:right" | {{Nts|98}} |- | [[Slika:CoA of Ptuj.svg|sredina|center|50px]] | [[Mestna občina Ptuj]] | [[Ptuj]] | style="text-align:right" | 23.898 | style="text-align:right" | {{Nts|67}} | style="text-align:right" | {{Nts|10}} |- | [[Slika:Grb Mestne občine Slovenj Gradec.png|sredina|60x60_pik]] | [[Mestna občina Slovenj Gradec]] | [[Slovenj Gradec]] | style="text-align:right" | 17.063 | style="text-align:right" | {{Nts|174}} | style="text-align:right" | {{Nts|22}} |- | [[Slika:Coat of arms of Velenje.png|center|50px]] | [[Mestna občina Velenje]] | [[Velenje]] | style="text-align:right" | 33.873 | style="text-align:right" | {{Nts|84}} | style="text-align:right" | {{Nts|26}} |} == Glej tudi: == * [[Seznam občin v Sloveniji|Seznam slovenskih občin]] == Sklici == <references />{{geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] fbjtrjeyoz7786cszgf13d9nglyo75v 0 20735 6688696 6367611 2026-06-13T07:59:15Z ~2026-31561-50 260674 popravek tipkarske napake 6688696 wikitext text/x-wiki {{več problemov|{{Ton}}{{Brez virov}}{{wikificiraj}}}}[[Slika:15-09-26-RalfR-WLC-0056.jpg|thumb|Cuba Libre]] '''Cuba libre''' je highball koktajl, ki ga sestavljajo kola, rum in v mnogih receptih sok limete na ledu. Tradicionalno je sestavina [[Coca-Cola]], alkohol pa je lahek rum, kot je [[Bacardi]]; vendar je pijača lahko narejena z različnimi vrstami rumov in kole, sok limete pa je lahko vključen ali pa tudi ne. Koktajl je nastal v začetku 20. stoletja na Kubi, potem ko se je država osamosvojila v špansko-ameriški vojni. Kasneje je postal priljubljen na Kubi, v ZDA in drugih državah. Njegov preprost recept in poceni, vseprisotne sestavine so ga uvedli med najbolj priljubljene alkoholne pijače na svetu. Kritiki pijač pogosto menijo, da je pijača povprečna, vendar je bila znana po svojem zgodovinskem pomenu. == Zgodovina == Pijača je bila ustvarjena na Kubi v zgodnjih 1900-ih, vendar njen natančen izvor ni gotov. Postala je priljubljena kmalu po letu 1900, ko je bila ustekleničena Coca-Cola prvič uvožena na Kubo iz Združenih držav Amerike. Njegov nastanek je povezan z močno prisotnostjo ZDA na Kubi po [[Špansko-ameriška vojna|špansko-ameriški vojni]] leta 1898; Tradicionalno ime pijače, "Cuba libre" (Svobodna Kuba/ svoboda Kubi), je bilo slogan kubanskega gibanja za neodvisnost. Včasih pravijo, da je Cuba libre nastala med špansko-ameriško vojno. Vendar je to pred prvo distribucijo Coca-Cole na Kubo leta 1900. Pijača, imenovana "Cuba libre", je bila res znana leta 1898, vendar je bila to mešanica vode in rjavega sladkorja. Fausto Rodriguez, izvršni direktor oglaševanja Bacardi, je trdil, da je bil prisoten, ko je bila pijača prvič točena, in o tem predložil notarsko overjeno izjavo leta 1965. Po Rodriguezu se je to zgodilo avgusta 1900, ko je bil 14-letni stari sel, ki dela za pripadnika signalnega korpusa ameriške vojske v Havani. Nekega dne je Rodriguezov delodajalec v lokalnem baru naročil rum Bacardi, pomešan s Coca-Colo. To je zaintrigiralo bližnjo skupino ameriških vojakov, ki so sami naročili rundo in rodili priljubljeno novo pijačo. Bacardi je leta 1966 objavil Rodriguezovo zapriseženo izjavo v oglasu revije Life. Vendar je Rodriguezov status izvršnega direktorja Bacardija pripeljal do tega, da nekateri komentatorji dvomijo v verodostojnost njegove zgodbe. Druga zgodba pravi, da je bila pijača prvič ustvarjena leta 1902 v havanski restavraciji El Floridita za praznovanje obletnice kubanske neodvisnosti. Pijača je postala osnovna na Kubi, saj se je prijela zaradi razširjenosti njenih sestavin. Havana je bila že v 19. stoletju znana po svojih ledenih pijačah, saj je bilo eno redkih mest v toplem vremenu, ki je imelo obilo zalog ledu, ki so ga pošiljali iz hladnejših regij. Bacardi in drugi kubanski rumi so prav tako doživeli razcvet, potem ko je osamosvojitev prinesla veliko število tujih turistov in investitorjev ter nove priložnosti za izvoz alkohola. Lahki rum, kot je Bacardi, je postal priljubljen za koktajle, saj je veljalo, da se dobro mešajo. Coca-Cola je bila v Združenih državah običajen mešalnik, odkar so jo prvič ustekleničili leta 1886, in je postala vseprisotna pijača v mnogih državah, potem ko so jo prvič izvozili leta 1900. Rum in kokakola sta se s Kube hitro razširila v ZDA. V začetku 20. stoletja je bil koktajl, tako kot sama Coca-Cola, najbolj priljubljen v južnih Združenih državah. V času prepovedi od leta 1922 do 1933 je Coca-Cola postala priljubljen mešalnik za prikrivanje okusa nizkokakovostnega ruma in drugih alkoholnih pijač. Leta 1921 je H. L. Mencken v šali zapisal o različici Južne Karoline, imenovani "jump stiddy", ki je bila sestavljena iz Coca-Cole, pomešane z denaturiranim alkoholom, odtečenim iz avtomobilskih radiatorjev.[9] Po prohibiciji sta rum in Cola postala prevladujoča tudi v severnih in zahodnih ZDA. Rum in Cola sta med drugo svetovno vojno dosegla novo raven priljubljenosti. Od leta 1940 so ZDA ustanovile vrsto postojank v britanski Zahodni Indiji za obrambo pred nemško mornarico. Ameriška prisotnost je ustvarila medkulturno povpraševanje, pri čemer so ameriški vojaki in domačini razvijali okuse za izdelke drug drugega. Zlasti ameriško vojaško osebje se je odločilo za karibski rum zaradi njegove poceni, medtem ko je Coca-Cola postala še posebej razširjena na otokih, zahvaljujoč podjetju, ki ga je pošiljalo z vojsko. V Združenih državah je uvoženi rum postajal vse bolj priljubljen, saj so vladne kvote za industrijski alkohol zmanjšale proizvodnjo ameriških destilarjev domačih alkoholnih pijač. Leta 1943 je pesem Lorda Invaderja Calypso "Rum and Coca-Cola" pritegnila dodatno pozornost na pijačo v Trinidadu. Pesem je bila priredba skladbe Lionela Belasca iz leta 1904 "L'Année Passée" z novimi besedili o ameriških vojakih na Trinidadu, ki se sprehajajo z lokalnimi dekleti in pijejo rum in kokakolo. Komik Morey Amsterdam je plagiat "Rum and Coca-Cola" in licenco izdal sestri Andrews kot svoje delo. Različica sester Andrews je bila leta 1945 velik hit in je še povečala priljubljenost ruma in kokakole, zlasti v vojski. Lord Invader in lastniki Belascove skladbe so uspešno tožili Amsterdam za pravice do pesmi. Med kubansko revolucijo leta 1959 je Bacardi pobegnil v Portoriko. Naslednje leto so ZDA proti Kubi uvedle embargo, ki je prepovedal uvoz kubanskih izdelkov, medtem ko je Kuba prav tako prepovedala uvoz ameriških izdelkov. Ker kubanski rum ni na voljo v ZDA in Coca-Cola večinoma ni na voljo na Kubi, je postalo težko narediti rum in kokakolo s tradicionalnimi sestavinami v obeh državah. == Priljubljenost in sprejem == Zelo priljubljena sta rum in Cola; Bacardi pravi, da je to druga najbolj priljubljena alkoholna pijača na svetu. Njegova priljubljenost izhaja iz vseprisotnosti in nizke cene glavnih sestavin ter dejstva, da je zelo enostavna za izdelavo. Ker ga lahko pripravimo s poljubno količino ali stilom ruma, ga je enostavno pripraviti in težko uničiti. Kritiki pijač imajo pogosto nizko mnenje o koktajlu. Pisatelj Wayne Curtis jo je označil za "pijačo navdihnjene blaženosti", medtem ko jo je Jason Wilson iz Washington Posta označil za "pijačo lenuh". Troy Patterson iz Slate ga je označil za "klasični povprečen karibsko-ameriški highball", ki je "postal klasik, čeprav ni bil posebej dober". [[Charles A. Coulombe]] meni, da je Cuba libre zgodovinsko pomembna pijača in je zapisal, da je "močan simbol spreminjajočega se svetovnega reda – poroke ruma, maziva starih kolonialnih imperijev, in Coca-Cole, ikone sodobnega ameriškega globalnega kapitalizma ". Poleg tega sta tako rum kot Coca-Cola narejena iz karibskih sestavin in sta z evropsko in ameriško trgovino postala globalno blago. Kot pravi Coulombe, se zdi, da pijača "popolnoma odraža zgodovinske elemente sodobnega sveta". == Recept in različice == Recepti se nekoliko razlikujejo po meritvah in dodatnih sestavinah, vendar sta glavni sestavini vedno rum in kola. Recept Mednarodnega združenja barmanov zahteva 5 centilitrov svetlega ruma, 12 cl kole in 1 cl svežega limetinega soka na ledu. Uporabite pa lahko poljubno količino in delež ruma in kole. Poleg tega je svetli rum tradicionalen, pogosti pa so tudi temni rum in druge sorte. Coca-Cola je običajna kola v pijači, do te mere, da kupci le redko naročijo kaj drugega. To sega v izvor pijače na Kubi in se je utrdilo v dvajsetih letih dvajsetega stoletja, ko se je Coca-Cola po bankrotu Pepsija in Chero-Cole pojavila kot primarna blagovna znamka kole in zato najprimernejši mešalnik kole v alkoholnih pijačah. Pozneje Pepsijevi poskusi vstopa na trg koktajlov so bili neuspešni, še posebej potem, ko je pesem "Rum and Coca-Cola" utrdila asociacijo v javni domišljiji. Kljub temu se včasih uporabljajo različne kole. Na Kubi, ker Coca-Cola ni bila uvožena od ameriškega embarga leta 1960, se domača TuKola uporablja v Cuba libres. Druge pogoste različice zahtevajo mehiško kokakolo (ki uporablja trsni sladkor namesto koruznega sirupa z visoko vsebnostjo fruktoze), Moxie, dietno kokakolo (Cuba Lite ali rum in dieta) in Dr. Pepper (Kapitan in poper, ki vsebuje začinjen rum Captain Morgan) . [[Limeta]] je tradicionalno vključena v pijačo, čeprav je pogosto izpuščena, še posebej, če je naročilo samo za "rum in kokakolo". Nekateri zgodnji recepti so zahtevali, da se vmeša sok limete; drugi so vključevali limeto le kot okras. Drugi zgodnji recepti so zahtevali dodatne sestavine, kot sta gin in grenčice. Nekateri viri menijo, da je limeta bistvenega pomena za pijačo, da je pravi Cuba libre, ki ga razlikujejo od zgolj ruma in kokakole. Vendar pa je limeta pogosto vključena tudi v naročila za "rum in kokakolo". Ko se uporablja staran añejo rum, se pijača včasih imenuje Cubata, ime, ki se v Španiji neuradno uporablja tudi za katero koli Cuba libre. Nekateri sodobni recepti, ki jih navdihujejo starejši, vključujejo dodatne sestavine, kot so grenčice. Bolj izpopolnjene različice z nadaljnjimi sestavinami vključujejo Cinema Highball, ki uporablja rum, prepojen s pokovko na maslu in pomešan s kole. Drugi je koktajl Mandeville, ki vključuje svetli in temni rum, kola in sok citrusov skupaj z absintom Pernod in grenadino. == Viri == The Oxford Companion to American Food and Drink. Andrew F. Smith. Oxford: Oxford university press. 2007. ISBN 9780199885763 {{DISPLAYTITLE:''Cuba Libre''}} [[Kategorija:Koktajli]] 4b9rr3l6fvkeg12apnjn4z9uc195p4k 0 21492 6688620 6678234 2026-06-12T20:25:20Z ~2026-32552-67 260877 /* E */ 6688620 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Vojko Adamič]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] *[[Igor Antauer]] *[[Damjan Anželj]] *[[Darko Anželj]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Milan Apih]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Stojan Auer]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Predrag Baković]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Boris Balant (MORS)|Boris Balant]] * [[Anton Balažek]] * [[Marko Balažic]] * [[Milan Balažic]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Tadej Beočanin]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Rudolf Bernetič]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Angel Besednjak]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Andrej Bertoncelj]] * [[Ivan Bertoncelj]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Stane Bizjak]] * [[Dušan Blaganje]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Viktor Blažič]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Rudolf Blüml]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] *[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Katja Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Tilen Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Aleš Brecelj]] * [[Anton Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Martin Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič (politik)]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Albert Breznk]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški|Alojz (Lojze) Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Stane Brovet]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Mirko Brulc]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Andrej Budal]]? * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Ivan Bukovec|Ivan (Janko) Bukovec]] * [[Franc Bukovec|Franc Bukovec -]] Ježovnik * [[Sonja Bukovec]] * [[Alan Bukovnik]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton IV. Codelli|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] *[[France Cukjati]] *[[Bojana Cvahte]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Mateja Čalušić]] *[[Franc Čebulj]] *[[Robert Čeh]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Mirko Čepič]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Janko Česnik]] * [[Peter Jožef Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Uroš Čufer]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Slavko Debelak]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * ([[Božidar Debenjak]]) * [[Ivan Dečko]] * [[Jasminka Dedić]] * [[Jože Dekleva]] * [[Anton Delak]] * ([[Drago Demšar]]) * [[Franci Demšar]] * [[Janez Demšar]] * ([[Marko Demšar]]) * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Mihaela Dermastia]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Franc Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Irena Dobravc Tatalovič]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Anton Dolgan]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Josip Doltar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Franc Dragan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Valter Drozg]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] *[[Gregor Einspieler]] *[[Lambert Einspieler]] *[[Valentin Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Mojca Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Josip Fabiani]] * [[Ivo Fabinc]] * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Igor Feketija]] * [[Darjo Felda]] * [[Franci Feltrin]] * [[Jasmin Feratović]] * [[Ignac Ferfila]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Boris Filli]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Janvid Flere]] * [[Drago Flis]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Anton Fortič]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * [[Matevž Frangež]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] * [[Boris Frlec]] * [[Dušan Furlan]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Andrej Gabrijelčič]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Mojca Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Nuška Gajšek]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] * [[Peter Gašperšič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Andrej Gerenčer]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Miroslav Geržina]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Boris Goličnik]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[Franc Gombač]] * [[László Göncz]] (slovenski Madžar) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Miran Gorinšek]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Luka Goršek]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * ([[Niko Grafenauer]]) * [[Andrej Grahor]] * [[Peter Grasselli]] * [[Franc Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Monika Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Peter Gregorčič]]? * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Anton Grill]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Ludvik Gumilar]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Lovro Hacin]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Slavko Hanžel]] * [[Anton Harej]] * [[Jože Hartman]] * [[Tina Heferle]] * [[Alenka Helbl]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hliš]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Miloš Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Meira Hot]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Silvo Hrast]] * [[Peter Hrastelj]] * [[Valentin Hrastnik]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]] * [[Helena Hren Vencelj]] * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Janez Hribar (1918–1978)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * ([[Tine Hribar]]) * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hršak]] * [[Ivan Hržič]] * [[Franček Hudej]] * [[Karel Hudomalj|Karel (Karlo) Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Slavko Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Marija Ivančič]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Emil Jager]] * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Livio Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Milan Jakopovič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] * [[Vladka Jan]] *[[Zoltan Jan]] *[[Konrad Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Mica Jančar]] * [[Janko Janežič]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Mihael Jenčič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Aljoša Jerič]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Savin Jogan]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Luka Juri]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Dan Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] * [[Marko Juvančič]] == K == * [[Anton Kacin]]? * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunec]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Dejan Kaloh]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Anton Kampuš]] * [[Franc Kangler]] * [[Mirko Kaplja]] * [[Olga Karba]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj|Pepca (Maček) Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Lojze Kersnič]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[Franc Žiga Kimovec]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Anton Klančič]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] * [[Zofka Klemen]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[David Klobasa]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Sandy Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Štefan Kociper]] * [[Maja Kocjan]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] *[[Franc Kočevar|Franc Kočevar-Ciril]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Avgust Kodrič]] * [[Branko Kodrič]] * [[Ravel Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Andreja Kokalj]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Katja Kokot]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Stane Kolman]] * [[Matej Kolmanič]] * dr. Kolterer? * [[Darko Končan]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Jak Koprivc]] * [[Marko Koprivc]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Jožef Kopše]] * [[Davorin Kopše]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] *[[Miha Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Andrej Kosi]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Marjana Kotnik Poropat]] * [[Albin Kovač]] * [[Božo Kovač]] * [[Matija Kovač]] * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–96) * [[Stane Kovač (komunist)|Stane Kovač]] (1919–93?) * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Matjaž Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak|Lado (Vlado) Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] * [[Dragana Kraigher Šenk]] * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darij Krajčič]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar (politik)|Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Vekoslava Krašovec]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Vladimir Kreft]] * [[Majda Ana Kregelj Zbačnik|Majda Ana Kregelj-Zbačnik]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Ružena Kristan-Popelak]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Franc Križan]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Zdravko Krvina]] * [[Ermin Kržičnik]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]] (P. Voranc) * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Mirko Kumer]] - Črčej * [[Franc Kumše]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]] * [[Damjan Lah]] * [[Tomaž Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic|Milivoj (Miša) Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Branko Ledinek]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Roman Leljak]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *([[Ignacij Lenček]]) *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Romana Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Ludvik Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Miroslav Levar]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 - ?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Tomaž Lisec]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Franc Lodrant]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Lučka Lorber]] *[[Marko Lotrič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *([[Frank Lovše]]) *[[Marko Lovše]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] *[[Karel Luter]] == M == * [[Gregor Macedoni]] * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Viktor Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Zoran Madon]] *[[Andrej Magajna]] *[[Franc Magdič]] *[[Janez Magyar]] *[[Igor Maher]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Franc Majnardi]] *[[Tilen Majnardi]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *([[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] st.) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] -Ciril *[[Simon Maljevac]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Ivan Mamić]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Danilo Markočič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *Alex Marsič *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *([[Tomaž Mastnak]]) *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Marjan Maučec]] *[[Franc Mayer]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Felicita Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Alojzij Metelko]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Karel Mikl]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Klemen Miklavič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Peter Misja]] *[[Franc Mišič]] *[[Alojz Mlakar]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *([[Josip Rastko Močnik|Rastko Močnik]]) *[[Jani Möderndorfer]] *[[Erik Modic]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan Molan]] *[[Miha Molan]] *[[Jože Molek]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Jože Možgan]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Darinka Mravljak]] *[[Milan Mravlje]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Vincenc Muhič]] (Vinzenz Muchitsch) *([[Matjaž Mulej]]) *[[Andrej Muren]] *[[Jasna Murgel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] *[[Janja Napast]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janez Novak (politik)]] * [[Janže Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] * [[Peter Novak (politik)|Peter Novak]] * [[Tereza Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Srečko Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Luka Omladič]] * [[Jasmina Opec Vöröš]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Dušan Orban]], ''predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti'' * [[Ludvik Orban]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Tadej Ostrc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] * [[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Milan Ozimič]] == P == * [[Jože Pacek (politik)]] * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Borut Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Sergij Pahor]] * [[Alojzij Pajer]]- Monriva * [[Stane Pajk]] * [[Robert Pal]] * [[Boris Pangerc]] * [[Josip Pangerc]] * Franc Papež (1838-1929) * [[Bojan Papič]] * [[Igor Papič]] * [[Anton Partljič|Tone Partljič]] * [[Ingo Paš]] * [[Damjan Paulin]] * [[Tone Pavček]] * [[Andrej Pavlica]] * [[Josip Pavlica]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Darja Pavlič]] * [[Irena Pavlič]] * [[Lojze Pavlič]] * [[Stane Pavlič]] * [[Jože Pavličič]] * [[Marko Pavliha]] * [[Boštjan Pavlin]] * [[Blaž Pavlin]] * [[Jernej Pavlin (politik)]] * [[Irma Pavlinič Krebs]] * [[Marko Pavlišič]] * [[Robert Pavšič]] * [[Rudi Pavšič]] * [[Breda Pečan]] * [[Sašo Peče]] * [[Vladislav Pegan]] (pravnik) * [[Vladislav Pegan]] * [[Rado Pehaček]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Stojan Pelko]] * [[Jože Penca]] * [[Peter Pengal]] * [[Truda Pepelnik]] * [[Gorazd Perenič]] * [[Janez Perenič]] * [[Klavdija Perger]] * [[Ljudevit Perič]] * [[Franc Perko (župan)]] * Franc Perko? * [[Vencelj Perko]] * [[France Perovšek]] * [[Janez Perovšek]] * [[Tone Peršak]] * [[Just Pertot]] * [[Pavel Pestotnik]] * [[Bojan Petan]] * [[Rudolf Petan]] * [[Josip Petejan]] * [[Jože (Josip) Petejan]] * [[Franc Petek]] * [[Milan Petek]] * [[Miro Petek]] * [[Alojz (Lojze) Peterle]] * [[Josip Peternel]] * [[Ernest Petrič]] * [[Josip Petrič]] * [[Pavle Petričič]] * [[Tea Petrin]] * [[Bortolo Petronio]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] * [[Mihael Petrovič]] * [[Viljem Pfeifer]] * [[Janez Piber]] * [[Jernej Pikalo]] * [[Ludvik Pinkava]] * [[Emil Milan Pintar]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan Pirc]] * [[Ciril Pirc]] * [[Nataša Pirc Musar]] * ([[Dušan Pirjevec]]) * ([[Jože Pirjevec]]) * [[Edo Pirkmajer]] * [[Milko Pirkmajer]] * [[Otmar Pirkmajer]] * [[Pavel Pirkmajer]] * [[Franc Pirkovič]] * [[Jelka Pirkovič]] * [[Vilma Pirkovič Bebler]] * [[Rajko Pirnat]] * [[Marko Pisani]] * [[Franc Pišek]] * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Leonid Pitamic]] * [[Franc Pišek]] * [[Aleksandra Pivec]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Silvester Plahutnik]] * [[Ivan Plantan]] * [[Dušan Pleničar]] * [[Ivan Ples]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Miroslav Ples]] * [[Janko Pleterski]] * [[Jože Plevnik]] * [[Senko Pličanič]] * [[Jakob Ploj]] * [[Miroslav Ploj]] * [[Klemen Ploštajner]] * [[Zlata Ploštajner]] * [[Alojz Pluško]] * [[Dušan Plut]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Jakob Počivavšek]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Karel Podgornik]] * [[Dejan Podgoršek]] * [[Jože Podgoršek]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Sida Podlesek]] * [[Anton Podobnik]] * [[Janez Podobnik]] * [[Marjan Podobnik]] * [[Josip Pogačnik]] * [[Lovro Pogačnik]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Milan Pogačnik]] * [[Valentin Pohorec]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Jože Pokorn]] * [[Boštjan Poklukar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Josip Poklukar]] * [[Anton Polajnar]] * [[Ignac Polajnar]] * [[Bojan Polak]] * [[Radko Polič star.|Radko Polič]] * [[Svetozar Polič]] * [[Zoran Polič]] * [[Ludvik Poljanec]] * [[Vinko Poljanec]] * [[Majda Poljanšek]] * [[Ferdinand Pollak]] * [[Anton Poljšak]] * [[Robert Polnar]] * [[Marjan Poljšak]] * [[Tone Poljšak]] * [[France Popit]] * [[Boris Popovič]] * [[Carlo Porenta]] * [[Alojz Posedel]] * [[Alojzij Potočnik (politik)|Alojz(ij) Potočnik]] * [[Franc Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] * [[Jožef Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] * [[Vika Potočnik]] * [[Ivo Potokar]] * [[Majda Potrata]] * [[Ivan Potrč]] * [[Jože Potrč]] * [[Miran Potrč]] * [[Avgust Povše]] * [[Fran Povše]] * [[Zoran Poznič]] * [[Albin Poznik]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Avgust Praprotnik]] * [[Nik Prebil]] * [[Vladimir Prebilič]] * [[Božo Predalič]] * [[Izidor Predan]] * [[Janko Predan]] * [[Jani Prednik]] * [[Miroslav Pregl]] * [[Živko Pregl]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Matija Prelog]] * [[Martin Premk]] * ([[Ljuba Prenner]]) * [[Albin Prepeluh]] * [[Jakob Presečnik]] * [[Dejan Prešiček]] * [[Mihael Prevc]] * [[Valentina Prevolnik Rupel]] * [[Srečko Prijatelj]] * [[Uroš Prikl]] * [[Aleš Primc]] * [[Jana Primožič]] * [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] * [[Franc Props]] * [[Matija Prosekar]] * [[Miloš Prosenc]] * [[Jože Protner]] * [[Janko Prunk]] * [[Karel Prušnik]] * [[Boris Puc]] * [[Dinko Puc]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Dino Pucer]] * [[Ciril Pucko]] * [[Ivan Pučnik]] * [[Jože Pučnik]] * Franc (Aco) Puhar * [[Jožica Puhar]] * [[Vitodrag Pukl]] * [[Franc Pukšič]] * [[Ciril Metod Pungartnik]] * [[Iztok Purič]] * [[Jože Pustoslemšek]] * [[Ludvik Puš]] * [[Janez Pušar]] * [[Rado Pušenjak]] * [[Rudolf Pušenjak]] * [[Vladimir Pušenjak]] * [[Henrik Pušnik]] == R == * [[Boris Race]] * [[Darja Radić]] * [[Božidar Raič]] * [[Janko Rajar]] * [[Andreja Rajbenšu]] * [[Jožef Rajšp]] * [[Sonja Ramšak]] * [[Stanislav Raščan]] * [[Vladimir Ravnihar]] * [[Franjo Ravnik]] * [[Miha Ravnik]] * [[Rudolf Ravnik]] * [[Aleksander Ravnikar]] * [[Jernej Ravnikar]] * [[Ludvik Ravnikar]] * [[Franc Razdevšek]] * [[Radoslav Razlag]] * [[Rafael Razpet]] * [[Ivan Rebek]] * [[Aleksander Reberšek]] * [[Dušan Rebolj (sindikalist)|Dušan Rebolj]] * [[Amalija Regent]] * [[Ivan Regent]] * [[Izidor Rejc]] * [[Albert Rejec]] * [[Marjan Rekar]] * [[Tone Remc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Bogumil Remec]] * [[Vladimir Remec]] * [[Tine Remškar]] * [[Ivan Renko]] * [[Viktor Repič]] * [[Samo Resnik]] * [[Vili Rezman]] * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] * [[Alojz Ribič]] * [[Janez Ribič]] * [[Marija Ribič]] * [[Ciril Ribičič]] * [[Mitja Ribičič]] * [[Adolf Ribnikar]] * [[Ivan Ribnikar]] * [[Anton Rifelj]] * [[Herman Rigelnik]] * [[Andreja Rihter]] * [[Cvetana Rijavec]] * [[Robert Rinaldo]] * [[Franc Robič]] * [[Marija Rogar]] * [[Vitja Rode]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] (*1940) * [[Emil Rojc (politik)|Emil Rojc]] (*1958) * [[Anton Rojec]] * [[Ivan Rojec]] * [[Lojze Rojec]] * [[Anton Rojina]] * [[Franci Rokavec]] * [[Anton Rop]] * [[Franjo Rosina]] * [[Igor Rosina]] * [[Jožef Rosina]] * [[Janez Nepomuk Rosmann]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Eduard Roškar]] * [[Ivan Roškar]] * [[Metod Rotar]] * [[Zdenko Roter]] * [[Anton Rous]] * [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] * [[Vito Rožej]] * [[Marjan Rožič]] * [[Jakob Rožič]] * [[Valentin Rožič]] * [[Franc Rudež]] * [[Karel Dragotin Rudež]] * [[Aleksander Rudolf]] * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] * [[Janko Rudolf]] * [[Bojan Rugelj]] * [[Matija Rulitz]] * [[Pavel Rupar]] * [[Dimitrij Rupel]] * [[Mara Rupena-Osolnik]] * [[Zora Rupena]] * [[Leon Rupnik]] * [[Andrej Rus]] * [[Josip Rus]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Veljko Rus]] * [[Vojan Rus]] * [[Marko Rusjan]] * [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] * [[Anton Rutar]] * [[Otokar Rybář]] == S == * [[Bernard Sadovnik]] * [[Franc Sagaj]] * [[Borut Sajovic]] * [[Ivan Sajovic]] * [[Franc Salamon]] * [[Evgen Sapač]] * [[Dorče Sardoč]] * [[Silvano Sau]] * [[Jožef Savinšek]] * [[Franc Schaubach]] * [[Jožef Kamilo Schmidburg]] * [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] * [[Jožef Schwegel]] * [[Viljem Schweitzer]] * [[Alojz Sedej]] * [[Cvetka Selšek]] * [[Dušan Semolič]] * [[Matej Senčar]] * [[Sabina Senčar]] * [[Alojz Senekovič]] * [[Bogomil Senekovič]] * [[Dušan Sernec]] * [[Janko Sernec]] * [[Josip Sernec]] * [[Stanka Setnikar Cankar]] * [[Anton Sfiligoj]] * [[Avgust Sfiligoj]] * [[Ivan Simčič]] * [[Teofil Simčič]] (1902-97) * [[Franc Simonič (partizan)]] * [[Vasko Simoniti]] * [[Danica Simšič]] * [[Ljubo Sirc]] * [[Janez Sirše]] * [[Ivan Sisinger]] * [[Primož Siter]] * [[Janez Skedl]] * [[Josip Skerk]] * [[Matej Skočir]] * [[Lojze Skok]] * [[Nada Skuk]] * [[Karel Slanc]] * [[Anton Slapernik]] * [[Tadej Slapnik]] * [[Edvard Slavik]] * [[Mitja Slavinec]] * [[Uroš Slavinec]] * [[Anton Slokar]] * [[Jolanda Slokar]] * [[Jožef Slokar]] * [[Janja Sluga]] * [[Alenka Smerkolj]] * [[Rudolf Smersu]] * [[Franc Smodej]] * [[Robert Smodej]] * [[Janko Smole]] * [[Jože Smole]] * [[Karel Smolle]] * [[Ciril Smrkolj]] * [[Franc Snoj]] * [[Jože Sodja]] * [[Janez Sodržnik]] * [[Mojca Sojar]] * [[Mitja Sojer]] * [[Alojz Sok]] * [[Slavko Soršak]] * [[Boris Sovič]] * [[Stojan Spetič]] * [[Jože Srebrnič (narodni heroj)|Jože Srebrnič]] * [[Zoran Stančič]] * [[Edvard Stanič]] * [[Gojko Stanič]] * [[Marjan Stanič]] * [[Stane Stanič]] * [[Nina Stankovič]] * [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleš Stanovnik]] * [[Ivan Stanovnik]] * [[Janez Stanovnik]] * [[Peter Stante]] * [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] * [[Miloš Stare]] * [[Andrijana Starina Kosem]] * [[Bojan Starman]] * [[Danijel Starman]] * [[Marko Starman]] * [[Emil Stefanovič]] * [[Andrej Stegnar]] * [[Henrik Stepančič]] * [[Zoran Stevanović]] * [[Stana Stopar]] * [[Viktor Stopar]] * [[Vojko Stopar]] * [[Jože Strgar]] * [[Francka Strmole-Hlastec]] * [[Tanja Strniša]] * [[Lojzka Stropnik]] * [[Marjan Sturm]] * [[Janko Stušek]] * [[Karel Sukič]] * [[Josef Suppan]] * [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] * [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] * [[Janez Sušnik]] * [[Peter Sušnik]] * [[Ernest Svetec]] * [[Luka Svetec]] * [[Andrej Svetek]] * [[France Svetek]] * [[Lev Svetek]] * [[Albert Svetina-Erno]] * [[Anton Svetina]] * [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] * [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] * [[Ivan Svetlik]] == Š == * [[Aleš Šabeder]] * [[Franc Šali]] * [[Marjan Šarec]] * [[Oskar Šavli]] * [[Karel Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] * [[Virgil Šček]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Boštjan Šefic]] * [[Rudi Šeligo]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Rudi Šepič]] * [[Jernej Šerjak]] * [[Leo Šešerko]] * [[Jože Šeško]] * [[Dušan Šešok]] * [[Franc Šetinc]] * [[Lenart Šetinc]] * [[Marjan Šetinc]] * [[Mile Šetinc]] * [[Mojca Šetinc Pašek]] * [[Drago Šiftar]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Niko Šilih]] * [[Rudi Šimac]] * [[Dušan Šinigoj]] * [[Irena Šinko]] * [[Josip Šinko]] * [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] * [[Majda Širca]] * [[Andrej Šircelj]] * [[Albert Širok]] * [[Andrej Šiško]] * [[Dušan Šiško]] * [[Jože Šiškovič]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Raul Šiškovič]] * [[Matija Škerbec]] * [[Albin Škerk]] * [[Andrej Škerlavaj]] * [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] * [[Jan Škoberne]] * [[Jožef Školč]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bojan Škrk]] * [[Boštjan Škrlec]] * [[Karel Škulj]] * [[Jože Šlander]] * [[Mica Šlander]]-[[Marinko (priimek)|Marinko]] * [[Slavko Šlander]] * [[Albin Šmajd]] * [[Franc Šmon]] * [[Boris Šnuderl]] * [[Makso Šnuderl]] * [[Katja Šoba]] * [[Jakob Šolar]] * [[Igor Šoltes]] * [[Tomo Šorli]] * [[Črtomir Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Bogomir Špiletič]] * [[Vekoslav Špindler]] * [[Bojan Šrot]] * [[Tomaž Štebe]] * [[Anton Štebi]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Ivo Štempihar]] * [[Andrej Šter]] * [[Emil Štern]] * [[France Štiglic]] * [[Anton Štihec]] * [[Drago Štoka]] * [[Franc Štoka]] * [[Adolf Štorman]] * [[Ivan Štravs]] * [[Alojzij Štrekelj]] * [[Jernej Štromajer]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Josip Štrukelj]] * [[Jožko Štrukelj]] * [[Lovro Šturm]] * [[Jadranka Šturm Kocjan]] * [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] (r. 1866) * [[Vinko Šumrada]] * [[Vojka Štular]] * [[Dagmar Šuster]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Boris Šuštar]] * [[Boris Šuštaršič]] * [[Anton Šušteršič|Anton (Tone) Šušteršič]] * [[Ivan Šušteršič|Ivan Šusteršič]] * [[Janez Šušteršič]] * [[Matjaž Švagan]] == T == * [[Lucija Tacer Perlin]] * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matic Tasič]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Veno Taufer]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Štefan Teraž]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[Marjan Terpin]] * [[France Terseglav]] *[[Tina Teržan]] * [[Ciril Testen]] * [[Vlasta Tetičkovič Toplak|Vlasta Tetičkovič (r. Toplak)]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Zala Tomašič]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Gregor Tomc]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Ana Tomić]] (r. Trdin) * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Teodor Tominšek]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič|Miha(el) Tomšič]] * Mira Tomšič Svetina * [[Stanko Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Peter Toš]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] *[[Stojan Tramte]] * [[Ignac Tratar]] * [[Tadej Trček]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Samo Turel]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Mateja Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar (partizan)|Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Anton Umnik]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == * [[Boris Vadnjal]] * [[Ivo Vajgl]] * [[Uroš Vajgl]] * [[Davorin Valentinčič]] * [[Dejan Valentinčič]] * [[Lado Vavpetič]] * [[Janko Veber]] * [[Norbert Veber]] * [[Andrej Veble]] * [[Andraž Vehovar]] * [[Ivan Vehovec]] * [[Herman Velik]] * ? Velikonja * [[Jože Velikonja]] * [[Ivan Vencajz]] * [[Ljudevit Vencajz]] * [[Peter Vencelj]] * [[Albin Vengust]] * [[Vinko Verbec]] * [[Andrej Verbič]] * [[Dušan Verbič]] * [[Peter Verlič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Rudi Veršnik]] * [[Ivan Verzolak]] * [[Fran Vesel (odvetnik)|Fran Vesel]] * [[Alojz Vesenjak]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Peter Vesenjak]] * [[Matic Vidic]] * [[Josip Vidmar]] * [[Marjan Vidmar (politik)|Marjan Vidmar]] * [[Gorazd Vidrih]] * [[Rudolf Vidrih]] * [[Josip Vilfan]] * [[Joža Vilfan|Joža (Jože) Vilfan]] * [[Marija Vilfan]] * [[Peter Vilfan]] * [[Albin Vipotnik]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Olga Vipotnik Červan]] * [[Gregor Virant]] * [[Franc Višnikar]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Bogomil Vižintin]] * [[Patrick Vlačič]] * [[Angela Vode]] * [[Albin Vodopivec]] * [[Fran Vodopivec]] * [[Albert Vodovnik]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Fran Voglar]] * [[Olga Voglauer]] * [[Željko Vogrin]] * [[Mitja Volčič]] * [[Božidar Voljč]] * [[Ignac Voljč]] * [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] * [[Vojko Volk]] * [[Tamara Vonta]] * [[Alojzij Voršič]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] * [[Josip Vošnjak]] * [[Mihael Vošnjak]] * [[Mitja Vošnjak]] * [[Rudi Vouk]] * [[Olga Vrabič]] * [[Marko Vraničar]] * [[Mateja Vraničar Erman]] * [[Anton Vratuša]] * [[Marko Vrhunec]] * [[Vinko Vrhunec]] * [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] * [[Andrej Vrtovec]] * [[Jernej Vrtovec]] * [[Dušan Vučko]] * [[Ivan Vuk]] * [[Martina Vuk]] == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] *[[Adolf Wilhelm]] (Dolfi Guglielmi) * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == * [[Andreja Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Zdravko Zabukovec]] * [[Bojan Zadel]] * [[Ludvik Zadnik]] * [[Boštjan Zagorac]] * [[Franc Zagožen]] * [[Jože Zagožen]] * [[Janez Zahrastnik]] * [[Janez Zajc]] * [[Ludvik Zajc (1925—|Ludvik Zajc]] * [[Simon Zajc]] * Janez Zajec * [[Marjan Zajec]] * [[Aleš Zalar]] * [[Vinko Zalar]] * [[Cvetka Zalokar Oražem]] * [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] * [[Valentin Zarnik]] * [[Franc Zdolšek]] * [[Danilo Zelen]] * [[Jože Zemljak]] * [[Janez Zemljarič]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Urša Zgojznik]] * [[Marko Zidanšek]] * [[Miloš Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Boris Ziherl]] * [[Milenko Ziherl]] * [[Slavko Ziherl]] * [[Jože Zimšek]] * [[Mirko Zlatnar]] * [[Ciril Zlobec]] * [[Franc Zlobec (poslanec)|Franc Zlobec]] * [[Jaša Zlobec]] * [[Branko Zlobko]] * [[Igor Zorčič]] * [[Peter Zorko]] * [[Mirko Zorman]] * [[Aleksander Zorn]] * [[Adolf Zupan]] * [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] * [[Majda Zupan]] * [[Beno Zupančič]] * ([[Boštjan M. Zupančič]]) * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] * [[Marija Zupančič]] * [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] * [[Martin Zupančič]] * [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] * [[Niko Zupanič]] * [[Josip Zurc]] * [[Milan Zver]] * [[Franci Zwitter]] * Janko [[Zwitter]] (1946) * [[Mirt Zwitter]] * [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Lenart Žavbi]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Jakob Žen]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] *[[Julijana Žibert|Julijana (Julka) Žibert]] *[[Sara Žibrat]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Anton Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * ([[Slavoj Žižek]]) * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Franci Žnidaršič]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Jonas Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Anton Žunič]] * [[Anton Žunter]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] sorbzu4quv61xeznaovozekoz6cl1v4 0 25200 6688737 6634252 2026-06-13T09:51:36Z ~2026-34816-83 261568 /* Lastnosti kave */ 6688737 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kava}} [[Slika:Roasted coffee beans.jpg|thumb|250px|right|Zrna kave]] [[Slika:A small cup of coffee.JPG|thumb|250px|right|Skodelica kave]] '''Káva''' je [[napitek]] iz prevretih zmletih zrn [[rastlina|rastline]] [[kavovec|kavovca]]. Je tradicionalno [[poživilo]], katerega pitje je za pivce [[obred]]. Redni pivci stežka začnejo dan brez skodelice potrebnega napitka - črne kave, kave z [[mleko]]m ali kave s [[smetana|smetano]], lahko pa tudi kakšne druge različice napitka, za katerega verjamejo, da jim pomaga pri prebujanju. == Etimologija imena == Obstaja več etimoloških razlag imena te poživilne pijače. Najbolj pogosta razlaga začne razlago z arabsko besedo ''qahwa''. Ta beseda naj bi bila eden od arabskih izrazov za [[vino]], na kavo pa so ga prenesli šele kasneje, ko se je pojavila. To ime naj bi ji pripisali zato, ker pri pivcu, podobno kot vino, ki odvrača poželenje po [[hrana|hrani]], odpravlja potrebo po [[spanje|spanju]]. Prav zato, da bi kavo razlikovali od vina, v [[islam]]skem svetu prepovedane pijače, so kasneje nekateri arabski [[sufi]]ji besedo spremenili v ''qihwa''. Nekateri etimologi povezujejo ime z imenom [[provinca|province]] [[Kaffa]] v južni [[Etiopija|Etiopiji]], od koder naj bi izvirala rastlina. Po manj verjetni različici naj bi ime izviralo iz besede ''quwwa'', ki pomeni moč in naj bi opisovala učinke te pijače.<ref>Jezernik, Božidar; Kava; Rokus, 1999 ISBN 961-209-115-3; str. 10</ref> == Zgodovina == Po [[legenda|legendi]], ki jo je prvi zapisal [[Faustus Banesius Naironus]], naj bi bilo odkritje poživilnih učinkih kave slučajno. Nek [[pastir]], ki je pasel [[kamele]] ali po drugih virih [[koze]], naj bi se v [[kraljestvo|kraljestvu]] [[Jemen]] potožil tamkajšnjim [[menih]]om, da njegove [[čreda|črede]] večkrat prebedijo [[noč]], hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli neko grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega celo noč. Od takrat naprej so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, kasneje pa še izven njega.<ref>Naironus, Faustus Banesius (1710). A Discourse on Coffee: Its description and Vertues, London: Abel Roper.</ref> Pijačo, ki jo danes poznamo pod imenom kava, je leta 1583 prvi opisal [[Nemci|nemški]] [[zdravnik]] [[Leonhard Rauwolf]] po vrnitvi z desetletnega potovanja po [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].<ref>{{navedi knjigo | author=Léonard Rauwolf | title=Reise in die Morgenländer | year=1583 | url=https://archive.org/details/derviertethaille00rauw |language= de}}</ref> V [[Evropa|Evropo]] so kavo prvi prinesli beneški trgovci v [[17. stoletje|17. stoletju]], na ozemlju današnje [[Italija|Italije]] pa so bile prve [[kavarna|kavarne]] odprte okoli leta 1645<ref name="Meyers">{{navedi splet | last =Meyers | first =Hannah | authorlink = | title ="Suave Molecules of Mocha" -- Coffee, Chemistry, and Civilization | work = | publisher = | date =7. marec 2005 | url =http://www.newpartisan.com/home/suave-molecules-of-mocha-coffee-chemistry-and-civilization.html | format = | doi = | accessdate =3. februar 2007 | archive-date =2005-03-09 | archive-url =https://web.archive.org/web/20050309110855/http://www.newpartisan.com/home/suave-molecules-of-mocha-coffee-chemistry-and-civilization.html | url-status =dead }}</ref>. [[Rimskokatoliška cerkev]] je pitje kave zelo kritizirala, proglasili so jo celo za hudičevo pijačo. Leta 1674 so v Londonu objavili ''Žensko peticijo proti kavi'', v kateri so se žene pritoževale, da so postali možje zaradi pitja kave jalovi kot puščava. Sledilo je odpiranje kavarn tudi drugod po Evropi. V 1713 je bil na dvoru [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] najbrž prvič uporabljen [[sladkor]] kot dodatek h kavi. Prvi, ki so kavo uvažali v Evropo v večjih količinah, so bili [[Nizozemci]]; bili po so tudi med prvimi, ki so prekršili arabsko prepoved širjenja rastline ali zelenih semen. Prvi znani človek, ki je prekršil to prepoved, je bil Nizozemec [[Pieter van den Broeck]], ki je leta 1616 iz [[Aden, Jemen|Aden]]a v Evropo pretihotapil potaknjence.<ref>[http://books.google.com/books?id=Y5tXt7aoLNoC&pg=PA43&lpg=PA43&dq=1616+dutch+coffee+aden&source=web&ots=Lm8gmDzn2B&sig=xcLB0g6HGCw8aSSjk_4Cj43IXSE ''All About Coffee'']</ref> Nizozemci so kasneje začeli kavovec gojiti na [[Java|Javi]] in [[Cejlon]]u.<ref name="plant" /> Kmalu se je kava razširila tudi v [[Anglija|Anglijo]], leta 1657 pa še v [[Francija|Francijo]]. Po [[Bitka pri Dunaju|bitki pri Dunaju]] leta 1683 so poražene osmanske [[vojaška enota|enote]] za seboj pustile nekaj vreč kave in napitek se je rezširil še po [[habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] in [[Poljska|Poljski]].<ref name="Pendergrast">{{navedi knjigo | last =Pendergrast | first =Mark | title =Uncommon Grounds: The History of Coffee and How It Transformed Our World | url =https://archive.org/details/uncommongroundsh00pend | publisher =Basic Books | date= 1999 | isbn =0-465-05467-6}}</ref> Vreče s kavnimi zrni naj bi takrat vzel [[Poljaki|Poljak]] [[Franciszek Jerzy Kulczycki]] in kmalu zatem odprl prvo [[kavarna|kavarno]] na Dunaju.<ref name="GEA">{{cite journal | last =Bončina | first =Iztok | authorlink = | publisher =Gea | title =Črna kot vrag, vroča kot pekel, čista kot angel, sladka kot ljubezen | work = | year =2008 | issue =7 | issn =0353-782X | url =http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=1159&Poglavje=6 | pp =31-34 | doi = }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sestava == Sestavina, ki deluje poživilno, je [[kofein]], ki ga najdemo tudi v [[kola|koli]], pravem [[čaj]]u, [[kakav]]u ali protibolečinskih [[tableta]]h. Poleg tega vsebuje kavno [[zrnje]] tudi [[maščoba|maščobe]] in [[sladkor]]je. [[Slika:Caffeine.svg|180px|thumb|right|Molekula kofeina]] Količina kofeina v skodelici kave (okoli 207 [[mililiter|ml]]) je odvisna od tipa kave in načina priprave.<ref>Coffee and Caffeine's Frequently Asked Questions from the alt.drugs.caffeine, alt.coffee, rec.food.drink.coffee Newsgroups, January 7, 1998</ref><ref name="Bunker">{{cite journal |last=Bunker |first=M. L. |author2=McWilliams, M. |date=januar 1979 |journal=J. Am. Diet. Assoc. |volume=74 |pages=28–32|title=Caffeine content of common beverages }}</ref><ref>{{navedi splet | last =Mayo Clinic Staff | title =Caffeine content of common beverages | publisher =Mayo Clinic | url =http://www.mayoclinic.com/health/caffeine/AN01211 | accessdate = 2007-07-22 }}</ref> * filter kava: 115–175&nbsp;mg * ekspres: 30&nbsp;mg * kolumbijski ekspres: 40&nbsp;mg * turška kava: 80–135&nbsp;mg * instantna kava: 65–100&nbsp;mg * turška nekofeinska kava: 3–4&nbsp;mg * nekofeinska instantna kava: 2–3&nbsp;mg == Vrste in okusi kave == Različne vrste kavovcev dajejo različne plodove, kar se izraža tudi v okusu kave. Na razlike v okusu poleg vrste vplivajo tudi [[Podnebje|podnebne]] razmere ter podlaga, na kateri rastejo rastline. Poleg teh dejavnikov na okus kave vplivajo tudi način obiranja, obdelave zrn, skladiščenja in [[transport]]a. Trgovci s kavo najbolj cenijo kisle, grenke in sladke »note« v kavi. Zaželeni so tudi t. i. mehki, žametni in vinski okusi, nezaželeni pa so t. i. divji, travnat in blatni okus. Slednji so dobili ime po tleh, na katera so padla kavna zrna pri obiranju. Pojavljajo se tudi okusi, imenovani nevtralni in okus po divjadi. Manj cenjena kavna zrna po navadi odkupijo izdelovalci [[instant]] kave. Med vsemi vrstami kavovcev, ki jih je okoli šestdeset, so najpomembnejše tri vrste s svojimi podvrstami. * ''[[Coffea arabica]]'', ki izvira iz Etiopije, je najpomembnejša gospodarska vrsta, ki predstavlja kar okoli 90 % vse pridelane kave na svetu. Ta vrsta daje najkvalitetnješa zrna, danes pa so najbolj cenjena zrna, pridelana v [[Kenija|Keniji]] in [[Tanzanija|Tanzaniji]]<ref>Jezernik, str. 12</ref> * ''[[Coffea canephora]]'' ali ''robusta'' izvira iz osrednje in zahodne podsaharske Afrike, že po imenu je očitno najbolj odporna in najmanj občutljiva vrsta. ''Robusta'' vsebuje od 40–50 odstotkov več kofeina od arabice, je pa zaradi svojega bolj grenkega okusa in manj izrazite arome, manj cenjena in cenejša od ''arabice''. Zaradi nižje cene je odstotek teh kavnih zrn bolj prisoten v mešanicah za ekspres.<ref name="Reynolds">{{navedi splet | title =Robusta's Rehab | author =Reynolds, Richard | publisher =Coffee Geek | url =http://www.coffeegeek.com/opinions/cafestage/02-01-2006 | accessdate =2007-07-31 | archive-date =2007-08-13 | archive-url =https://web.archive.org/web/20070813215133/http://www.coffeegeek.com/opinions/cafestage/02-01-2006 | url-status =dead }}</ref> * ''[[Coffea liberica]]'' izvira iz [[Liberija|Liberije]] in je kava, ki zavzema najmanjši delež med tremi vrstami kave. Kavna zrna, ki se uporabijo za pripravo napitka, po večini niso semena samo ene vrste, temveč jih trgovci zmešajo v točno določenih razmerjih. == Lastnosti kave == [[Slika:Zrna kave v skodelici.JPG|thumb|right|Zrna kave v skodelici]] Že ob koncu 16. stoletja so botaniki začeli analizirati lastnosti napitkov. Po Rauwolfu, leta 1713, je francoski botanik Antoine de Jusseieu ustvaril eno najpomembnejših znanstvenih publikacij o anatomiji kave.{{navedi vir}} Za tiste, ki jih zaužitje kave preveč razburi (pri dovzetnih lahko povzroči sinusno tahikardijo in palpitacije ali nespečnost), svetujemo, da se je vzdržijo ali jo uporabljajo v zmernih količinah. Učinek se lahko popravi tudi tako, da se kavi primeša malo cikorije ali praženega ječmena. Stalno zaužitje bi lahko izničilo negativne učinke kave pri veliko ljudeh, vendar je lahko tudi škodljiva, saj razdražljivih karakterjev ni mogoče korigirati. Pellegrino Artusi je trdil, da bi morala biti uporaba kave prepovedana za otroke. Glede na govorice 19. stoletja je bila kava manj zanimiva v vlažnih in močvirnatih krajih. Verjetno to drži, saj sta državi, v katerih se je porabilo največ kave v Evropi Belgija in Nizozemska. Na Bližnjem vzhodu, kjer se uporablja v finem prahu in pripravlja na starodaven način, se še vedno pije motna, v kotličku, ki je v zasebnih hišah vedno pristavljen na ognju. Po mnenju zdravnika Paola Mantegazza, patologa in higienika, kava, v nasprotju s splošnim prepričanjem ni ugodna za prebavo na kakršen koli način, vendar obstajajo razlike: merilo se lahko nanaša na tiste, ki jim kava ne povzroča posebnega razburjenja, medtem ko občutljivi na napitek lahko prenašajo svojo reakcijo tudi na pneumogastrični živec; nesporno je dejstvo, da lahko prebavljajo bolje (dobro uveljavljena navada, da se pripravi kava po obilnem kosilu, je pričevanje, čeprav ne preveč posredno). Četudi večina kuhinjskih šefov pravi, da kava po kosilu pomaga pri prebavi, to še ni bilo preverjeno. Pitje kave zjutraj na prazen želodec daje občutek, da kava izprazni želodec zaradi nepravilne prebave in pripomore k večjemu apetitu pri zajtrku. Izpostaviti je potrebno, da skodelica kave oziroma 10 cl kave in čajna žlička sladkorja vnese le 45 kalorij v telo, v primerjavi s približno 400 priporočenimi od dietologov za uravnoteženi zajtrk. Tisti, ki zagotavlja porabo 29 % kalorij v 24 urah, se močno moti. Nadomestitev zajtrka s skodelico kave ni pametna in zanemarjanje zajtrka razkriva resno nagnjenost posameznikov k pridobivanju teže. Poleg tega ameriški urad za hrano in zdravila priporoča izogibanje hrani, pijači in zdravilom, ki vsebujejo kofein oziroma čim redkejše uživanje. Mnogi raziskovalci ne priporočajo brezkofeinske kave, ki vsebuje manj kot 0,1 % kofeina, zaradi uporabe strupenega topila za odstranjevanje kofeina, čigar sledi ostanejo, kljub temu, da po zakonu ne bi smel biti nad minimumom, ki pa je po mnenju nekaterih nasprotnikov previsok (npr. metil etil keton: 20&nbsp;mg/kg, če se opravi postopek kondenzacije, ki ustvari strup). Dejansko mnogo podjetij uporablja metode odstranjevanja kofeina, ki ne zahtevajo uporabe topil in se zato lahko štejejo za varne. Pitje kave pred začetkom poti ni priporočljivo, če predhodno niste obedovali. V resnici je kava poživilo in spodbuja pozornost, vendar tudi draži želodčno hipersekrecijo, še posebej na prazen želodec. Kava z vročim mlekom (znani kapučino) lahko zaustavi apetit in na splošno velja za nadomestek kosila, čeprav je to neprimerno. To je zaradi tega, ker se s temperaturo taninska kislina v kavi kombinira z mlečnim kazeinom, kar povzroča porast taničnega kazeina, ki je težko prebavljiv. Klorogenske kisline, ki so prisotne v kavi, so posledica vpliva na presnovo glukoze, kar se opazi v sekrecijskem vodu, da so zaviralci prekomerne proizvodnje glukoznih encimov in glukoze 6 fosfatov, ki aktivirajo pretvorbo ne-ogljikovih hidratov in glikogena v glukozo, kar pomeni, da se lahko spremeni vpijanje glukoze v tankem črevesju. Glukozo se vbrizga v kri, vodi se jo do mišic, za presežek se nakopičijo maščobne molekule. Nekatere študije kažejo na zmanjšanje tveganja za sladkorno bolezen tipa 2.<ref>''Decaffeinated Coffee and Glucose Metabolism in Young Men'', James A. Greenberg, David R. Owen, Allan Geliebter, ''Diabetes Care'' 05 Aprile 2010 (2010;33(2):278-280), American Diabetes Association, Inc</ref> Opaženo je, da so klorogenske kisline derivati, ki so antioksidanti in antidiabetiki. Te antioksidante, preventivne za sladkorne bolezni in izgubo teže, se povezuje zlasti z zeleno kavo, ki vsebuje večje koncentracije teh kislin, in za razliko od tradicionalne kave, ne izgubi hranilne vrednosti. Načini priprave kave: Ekspresna kava v kozarcu Vrste kave: * Ekspresna kava, »normalna kava v Italiji«. * Brezkofeinska kava. * Kava v kozarcu, servirana je v steklenem kozarcu, namesto v porcelanu. * Kratka kava – ekspres je zelo majhen, včasih le nekaj kapljic. Kava, pripravljena na ta način, izrazi največjo aromo in ima zelo nizko vsebnost kofeina. To je tradicionalni napitek v Italiji (skoraj nemogoče je dobiti pravo močno kavo v tujini). * Dolga kava se naredi z ekspresnim strojem, pri čemer se natoči več vode kot običajno. Dolga kava, čeprav je manj gosta, vsebuje več kofeina kot običajno in več kot ga je v kratki kavi, ker se enaka količina kave uporabi v večji meri. Dolga kava se šteje normalno kavo v Združenih državah Amerike ter v srednji in severni Evropi. * Makiato ali bela kava se pripravi z dodajanjem malo mleka. * Kava s peno je vrsta kave z mlekom, v katero se doda toplo in puhasto mleko. * Prava kava se pripravi z dodajanjem žganja ali druge vrste alkohola oziroma žganja. * Moretta Fano * Neapeljska kava je pripravljena z neapeljsko kafetjero (kavna ročka). * Ameriška ali angleška kava je normalni ekspres ali dolga kava, kateri se doda še 60 % vode in postreže v visoki skodelici. * Moldavska kava * Lešnikova kava * Kava z ginsengom * Kapučino * Mokačino je klasični kapučino, kateremu se doda majhen odmerek vroče čokolade. * Babyccino ali kapučino za otroke je manjša in umetniško okrašena kava s peno, marshmallowi, kakavom itd. * Mehiška kava * Ledena kava * Kava z ledom iz mandljevega mleka * Kavni shake je kava z ledom, pripravljena v mikserju. * Ječmenova kava je »kava« v širšem pomenu, saj se za pripravo ne uporabijo kavna zrna. * Marocchino se pripravi v steklu. Najprej se natoči mlečna pena, nato se doda kava, pogosto pa tudi čokolada ali kakav. * Dunajski Melange * Turška kava * Dvojna dolga kava * Dvojna kratka kava * Kratka kava z rezino pomaranče * Kavni frappe je grška iznajdba. Njene osnovne sestavine so instant kava, sladkor in voda. Irska kava * Jamajška kava je podobna irski kavi. Namesto ruma se doda viski. * Študentska kava je močna kava. * Valdostanska kava * Café du campagnard * Brazilska kava se pripravi tako, da se kavi doda še stepena smetana in sladka čokolada v prahu. * Bela kava - vroča ali hladna se pripravi z 20 % več mleka. Razlikuje se lahko od vroče do hladne in se pogosto najde že hladna na baru. * Francoska kava * Carajillo Drugi napitki s kavo: * Caffelatte +Caffè cortado == Kava in gospodarstvo == Kava predstavlja zelo pomembno [[izvoz]]no surovino za mnoge države. Leta 2004 je v 12 državah predstavljala glavni izvozni prihodek,<ref>{{navedi splet | title = FAO Statistical Yearbook 2004 Vol. 1/1 Table C.10: Most important imports and exports of agricultural products (in value terms)(2004) | publisher = FAO Statistics Division | date = 2006 | url = http://www.fao.org/statistics/yearbook/vol_1_1/pdf/c10.pdf | accessdate = 13. septembra 2007 | archive-date = 2008-06-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080625174054/http://www.fao.org/statistics/yearbook/vol_1_1/pdf/c10.pdf | url-status = dead }}</ref> leta 2005 pa je predstavljala sedmo največjo legalno izvozno poljščino.<ref>{{navedi splet | title = FAOSTAT Core Trade Data (commodities/years) | publisher = FAO Statistics Division | date = 2007 | url = http://faostat.fao.org/site/343/DesktopDefault.aspx?PageID=343 | accessdate = 24. oktobra 2007 | archive-date = 2007-10-14 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071014183239/http://faostat.fao.org/site/343/DesktopDefault.aspx?PageID=343 | url-status = dead }} Za ogled tržne izvozne vrednosti izberi zavihek "commodities/years" in pod kategorijo "subject" izberi "Export value of primary commodity." Pod "country," izberi "World." Pod "commodity" pritisni tipko ''shift'' in v kategoriji "single commodity" izberi vse objekte. Po izboru pritisni "show data." Izpisal se bo seznam dobrin in njihova vrednost</ref> S kavo Arabica trguje izključno New Yorški Board of Trade (NYBOT) v [[cent]]ih [[ameriški dolar|dolarja]] na ameriški [[Funt (mera)|funt]], pri čemer en kontrakt vsebuje 37.500 funtov. Ta številka ustreza približno 260 vrečam po 60 [[kg]]. S sorto Robusta se od leta 2000 trguje na Londonskem International Financial Futures Exchange (LIFFE) in vsebuje 5 ton (80 vreč), pri čemer se trguje z ameriškimi dolarji na [[tona|tono]]<ref>{{navedi splet | title = surovine.si | publisher = www.surovine.si | date= 2008 | url = http://www.surovine.si/kava.php | accessdate = 18. avgusta 2008}}</ref>. == Aparat za »hitro« kavo, instantno kavo == Instant kava je proizvod procesa ekstrakcije, ko iz kave izlužijo kavni koncentrat. Pridobljeni koncentrat z različnimi postopki posušijo, s katerim se odstrani topilo z razlogom pridobiti izdelek v prahu ali v zrncah, ki jih je mogoče raztopiti v vodi in je napitek možno hitro uporabiti. Leta 1881 je ameriški kemik Satori Kato predstavil prvo instant kavo na razstavi v Pan American. Instant kava se pridobiva na dva različna načina(postopka): atomizacija in [[liofilizacija]]. V obeh primerih se praži kavo (pri temperaturah med 190 in 210&nbsp;°C), nato se topne suhe snovi ekstrahirajo z vročo vodo, v operaciji, ki jo imenujmo trdno - [[ekstrakcija|tekoča ekstrakcija]]. Pridobljena tekočina je ekstrakt, ki se ji je s centrifugo po fazah odstranila voda. Atomizacija se izvaja s sušilno komoro, kjer se snov na hitro izsuši s stikom z vročim zrakom. Liofilizacija se opravi pri nizkih temperaturah in s posledično [[Sublimacija|sublimacijo]] na ekstraktu vode pri nizkih tlakih. Teža pridobljene kave je približno 40 % teže zelene kave. Zahvaljujoč Nestlé, ki je razvila svoj Nescafe instant kavo leta 1938, so jo lahko uporabljali ameriški vojaki med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. '''Kava v kozarcih ali v pločevinkah''' Kava v kozarcih je pijača, ki je bila priljubljena v azijskih državah, predvsem na [[Japonska|Japonskem]] in v [[Južna Koreja|Južni Koreji]]. Prodajni avtomati običajno prodajajo več vrst kave in je možna izbira med toplim in hladnim napitkom. Zaradi napetega življenjskega sloga korejskih prebivalcev v velikih mestih, so podjetja ponujala večinoma kavo v [[pločevinka]]h s široko paleto okusov. V japonskih trgovinah imajo tudi široko dostopnost ustekleničene kavne napitke, kot tudi v [[Plastika|plastiki]], po navadi rahlo sladkane in zmešane z mlekom. V [[ZDA]] je Starbucks (glavni uvoznik [[Gvatemala|Gvatemale]] z več kot 70 %), ki prodaja svojo priljubljen frapučino v steklenicah, katerih glavna sestavina so [[mleko]], kava, [[sladkor]] in arome (kot [[Vanilija|vanilije]] ali [[Karamela|karamele]]). Prodajajo tudi v pločevinkah [[Ekspresna kava|ekspresno]] pijačo, rahlo sladkano in zmešano s smetano. Obstajajo tudi druge mešanice kavnih napitkov, vendar so nekoliko manj priljubljene. V [[Avstralija|Avstraliji]] je ledena kava pogosto v majhnih škatlah. V [[Kolumbija|Kolumbiji]] Juan Valdez aparat za kavo proizvaja milkshake (koncentrat kave in mleka). '''Koncentrat tekoče kave''' Druga vrsta kave je pripravljena iz koncentrata tekoče kave. Aparat za kavo Koncentrat je [[celuloza]], pridobljen iz kave infuzijo, ki ima veliko količino vode odstranijo. Glede na stopnjo [[Koncentracija|koncentracije]] izdelka lahko aparat koncentrat je stabilna pri sobni temperaturi ali zahtevajo zamrznitev za shranjevanje. Lastnosti končnega izdelka bo rezultat uporabljenih surovin. Uporablja se predvsem v velikih institucionalnih razmerah, ko aparat mora izdelati kavo za več [[tisoč]] ljudi naenkrat, in preprosto z redčenjem paste lahko dobite veliko kav. == Nihanje cen kave na svetovnem trgu == [[Slika:Coffee Beans Photographed in Macro.jpg|thumb|right|Pražena zrna kave]] Kavni trg je endemično nestabilen in to pomanjkanje stabilnosti se izraža predvsem z nihanjem cen. Merilo nestanovitnosti cen kave temelji na dnevni spremembi cen v odstotkih. Cene kave se ne spreminjajo le iz leta v leto, temveč tudi znotraj posameznega kavnega leta. Pritisk na cene kave je največji v zgodnjih mesecih koledarskega leta, ker pretežni del svetovnega pridelka kave oberejo približno v istem času (poletje in zgodnja jesen). Z zgodovinskega vidika povečanja nihanja cen kave, imajo svoje korenine v glavnem v neugodnih vremenskih razmerah, ki imajo takojšen učinek na stanje ponudbe in ustvarja močno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu. Kava je na trgu do leta 1989 ostala relativno stabilna, kljub vremenu in njenem vplivu na nasade, kar je predvsem posledica različnih mednarodnih sporazumov o kavi, ki so zagotavljale nekakšno stabilnost trga prek sistema delnic. Ta sistem ureja maksimalno kvoto, da v času, ko cene na svetovnih trgih padajo pod določeno raven, lahko vsaka država proizvajalcem omogoči vstop na trg. Na tak način se je zagotavljala neka vrsta zaščite. Od 4. julija 1989, te pogodbe ni več in od takrat govorimo o liberalizaciji trga kave. Začetek deregulacije po 27 letih sporazumov med proizvajalci je obsežno vplivala na trg kave in je bila prvič pod nadzorom ponudbe in povpraševanja. V tem primeru bi države proizvajalke celotno zalogo plasirale na svetovni trg, zaradi česar bi privedlo do padanja cen. V bistvu mehanizem postane naslednji: nihanja kot smo že omenili so bistvenega pomena za trg kave, visoke cene so postale spodbuda za proizvajalce kave, bolje skrbeti za rastline ali nove zasaditve, kar je posledica in to pa pogosto pomeni, v poznejši fazi novi nasadi, večjo in boljšo proizvodnjo, ki vključuje znižanje cen. Nizke cene posledično pomenijo manjšo pozornost za nasade, iz katerih sledi nižja proizvodnja in višje cene, tako da se postopek ponovi. Posledica nihanja cen na kavnem trgu ni samo z vidika ponudbe in povpraševanja. Vpliv velikih finančnih investitorjev je imel večjo vlogo od liberalizacije trga v letu 1989. Države izvoznice imajo slabe skadiščne kapacitete z izjemo Brazilije in Kolumbije, zato si prizadevajo, da odprodajo ves pridelek takoj, ko je obran. Padanje cen kave je še dodaten pritisk na pridelovalce, ker jih omejuje kapital. Hitijo s prodajo kave ne glede na višino cene, edini cilj je, da bi pridobili nujno potrebna finančna sredstva. Špekulacije povzročajo nihanja cene kave na svetovnem trgu in s tem povzročajo višje cene, kot bi bile sicer glede na razmerje med ponudbo in povpraševanjem. === Pridelava === [[Brazilija]] je vodilna država v pridelavi kave, sledijo pa ji [[Vietnam]], [[Indonezija]], [[Kolumbija]] in [[Mehika]]. {| border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" width="100%" class="wikitable" align=left style="clear:left" ! colspan=5|Deset vodilnih držav v pridelavi kave — 2005 |- ! bgcolor="#DDDDFF" width="30%" | Država ! bgcolor="#DDDDFF" width="25%" | Pridelava (Int $1000) ! bgcolor="#DDDDFF" width="10%" | Opomba ! bgcolor="#DDDDFF" width="25%" | Pridelava (v [[tona]]h) ! bgcolor="#DDDDFF" width="10%" | Opomba |- | {{BRA}} || 1.781.684 || C || 2.179.270 || |- | {{VNM}} || 809.384 || C || 990.000 || * |- | {{IDN}} || 622.986 || C || 762.006 || |- | {{COL}} || 558.050 || C || 682.580 || |- | {{MEX}} || 254.148 || C || 310.861 || F |- | {{IND}} || 224.829 || C || 275.000 || |- | {{ETH}} || 212.566 || C || 260.000 || F |- | {{GUA}} || 177.084 || C || 216.600 || F |- | {{HON}} || 155.860 || C || 190.640 || |- | {{UGA}} || 152.066 || C || 186.000 || F |- |colspan=5 style="font-size:.7em"|Brez opombe = uradna statistika, F = FAO predvidevanje, * = neuradna ocena, C = preračunana vrednost;<br /> Prpridelava v Int $1000 je bila preračunana gleda ne cene v letih 1999−2001<br /> Vir: [http://www.fao.org/es/ess/top/commodity.html?lang=en&item=656&year=2005 Food And Agricultural Organization of United Nations: Economic And Social Department: The Statistical Devision] |} {{-}} == Priprava == Za pripravo napitka iz kavovega zrnja je le-to potrebno ustrezno pripraviti. Zrnje se obere in sortira, nato pa sledi vrsta procesov, ki vodijo do grenke in aromatične pijače. === Moker postopek === Kave višje kakovosti so po navadi pridelane z mokrim postopkom. Oluščena zrna v posebnih [[zbiralnik]]ih namočijo v mrzlo [[voda|vodo]], kjer se med namakanjem prične rahla [[fermentacija]], ki traja približno 24 ur. Proces fermentacije je zelo pomemben, ker vpliva na aromo in okus, saj ta postane mehkejši in manj grenak. Po tem postopku zrna postavijo na [[sonce]], kjer se začne proces sušenja. Ko so zrna posušena, jih ročno ali elektronsko preberejo glede na velikost in razred [[kakovost]]i. === Suh postopek === Suh postopek uporabljajo v Braziliji in Zahodni Afriki. Rdeče neoluščene plodove zložijo na velike odprte [[terasa|terase]], imenovane terreiros. Na soncu jih sušijo dva do tri tedne, pri čemer odstopi zunanji ovoj semena. Med sušenjem zrnje večkrat premešajo. Ko je rdeči ovoj popolnoma suh, ga ločijo od zrnja in nato ročno ali elektronsko sortirajo. Suh postopek lahko izvajajo tudi v [[sušilnica]]h, kjer postopek sušenja traja le dva do štiri dni. === Praženje === Večina kave se proda pražene. Manjši delež se proda v nepraženem stanju kot zelena kava, pred pripravo pa jo je treba obvezno določen čas pražiti. Prav praženje najbolj vpliva na okus in aromo napitka, zrno pa se spremeni tako fizično kot kemično. S praženjem zrna izgubijo na teži, saj iz njih s procesom praženja izpari voda, s čimer se spremeni tudi gostota zrnja. Praženje se začne, ko [[temperatura]] v zrnu naraste na 200 °[[Celzij|C]], trajanje in končna temperatura pa sta odvisni od vrste kavnih zrn, ki jih pražimo.<ref name="trent"/> Med praženjem se v zrnu začne postopek karamelizacije, temperatura pa povzroči razpad [[škrob]]a v zrnju na [[enostavni sladkorji|enostavne sladkorje]], ki začnejo karamelizirati in posledično spremenijo barvo zrna.<ref>Kummer, Corby. ''[https://www.amazon.com/gp/reader/0618302409/ The Joy of Coffee: The Essential Guide to Buying, Brewing, and Enjoying]'', Houghton Mifflin, 261. 19. avgusta, 2003. ISBN 978-0-618-30240-6.</ref> Količina [[Saharoza|saharoze]] med praženjem hitro upada in lahko pri bolj praženih zrnih povsem izgine. Med praženjem se znižuje tudi stopnja aromatičnih [[olje|olj]], [[kislina|kislin]] in kofeina, kar tudi vpliva na okus kave. Pri 205&nbsp;°C se v zrnih začnejo razvijati drugačna olja,<ref name="trent"/> med katerimi je najpomembnejši ''caffeol'', ki začne nastajati pri temperaturi okoli 200&nbsp;°C. To olje je v prvi vrsti zaslužno za kavni okus in aromo.<ref name="plant">Dobelis, Inge N., Ed.: Magic and Medicine of Plants. Pleasantville: The Reader’s Digest Association, Inc., 1986. str 370–371.</ref> [[Slika:Coffee roasting grades.png|thumb|right|180px|Stopnje praženja od leve: nepražena ali zelena kava, lahko praženje, cimetasto, srednje, močno, city, full city, francosko in italijansko praženje<ref name="roaststyle"/>]] Glede na barvo praženega zrnja se kava prodaja pod imeni light, cinnamon, medium, high, city, full city, francosko ali italijansko praženje.<ref name="roaststyle">{{navedi knjigo |title=Home Coffee Roasting: Romance & Revival |first=Kenneth |last=Davids |year=1996 |publisher=St. Martin's Press |location=New York |url=http://www.lucidcafe.com/homeroast3.html |format=excerpt |accessdate=2007-08-03 |archive-date=2007-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070806191758/http://www.lucidcafe.com/homeroast3.html |url-status=dead }}</ref> Močneje pražene kave so praviloma bolj fino mlete, saj vsebujejo manj vlaken, vsebujejo pa tudi več sladkorja. Manj pražene kave imajo višjo vsebnost kofeina in posledično bolj grenak okus, so pa bolj aromatične in imajo višjo vsebnost kislin, ki z dolgotrajnejšim praženjem izginejo.<ref name="Mauro">{{navedi splet | last =Cipolla | first =Mauro | title =Educational Primer: Degrees of Roast | publisher =Bellissimo Info Group | url =http://www.virtualcoffee.com/may/educate.html | accessdate =2007-07-19 | archive-date =2010-05-07 | archive-url =https://web.archive.org/web/20100507103040/http://www.virtualcoffee.com/may/educate.html | url-status =dead }}</ref> Med praženjem na zrnih nastane tudi nekaj luskastih tvorb, ki so ostanki kožice, ki je ostala na zrnju po lupljenju.<ref name="Bay">{{navedi splet | last = | first = | title =Coffee Roasting Operations | date =15. maj 1998 | publisher =Bay Area Air Quality Management District | url =http://www.baaqmd.gov/pmt/handbook/s11c03pd.htm | accessdate =2007-07-27 | archive-date =2009-03-03 | archive-url =https://web.archive.org/web/20090303142108/http://baaqmd.gov/pmt/handbook/s11c03pd.htm | url-status =dead }}</ref> Te luske običajno z zrnja odpihnejo po procesu praženja, nekaj pa jih pustijo v kavi, predvsem pri bolj praženih vrstah, da vpijejo nastala olja.<ref name="trent">{{navedi splet | last =Ball | first =Trent | author2=Sara Guenther| author3= Ken Labrousse| author4= Nikki Wilson | title =Coffee Roasting | publisher =Washington State University | url =http://www.wsu.edu:8080/~gmhyde/433_web_pages/coffee/student-pages/6roasting/roasting.htm | accessdate = 2007-07-18 }}</ref> [[Dekofeinizacija]] je lahko tudi eden od procesov pri pripravi kave za tržišče. Postopek se začne pri zelenih zrnih, poznamo pa več načinov dekofeinizacije. Vsi postopki se začnejo z namakanjem kavnih zrn v vroči vodi ali z obdelovanjem z [[vodna para|vodno paro]]. Kasneje se uporabijo različna topila, ki razgradijo olja, v katerih je kofein.<ref name="plant" /> Odstranjen kofein podjetja po navadi prodajo farmacevtski industriji.<ref name="plant" /> === Skladiščenje in pakiranje === Praženo kavo je potrebno pravilno skladiščiti, da se v zrnju ohrani vse aromatične snovi. Idealni pogoji za skladiščenje so neprodušne posode, ki jih je potrebno hraniti v suhem in temnem prostoru<ref name="foodnetwork-truebrew">{{navedi splet |url= http://www.foodnetwork.com/food/recipes/recipe/0,,FOOD_9936_10020,00.html |title= True Brew |author= [[Alton Brown]] |publisher= [[Food Network]] |accessdate= 2008-02-18 |archive-date= 2003-04-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20030416043531/http://www.foodnetwork.com/food/recipes/recipe/0,,FOOD_9936_10020,00.html |url-status= dead }}</ref>. Pakiranje kave poteka danes avtomatsko. Sodobne pakirnice pakirajo kavo v [[vakuum]]u, v [[atmosfera (enota)|atmosferi]] z dodatkom [[inertni plin|inertnega plina]] ali z vgraditvijo enosmernega [[ventil]]a. Kavo danes pakirajo v vrečke ali v hermetično zaprte posode. Po tem, ko je bila vrečka s kavo odprta je najbolje vsebino pretresti v posodo, ki omogoča izsesavanje zraka, da bi se teko preprečil vdor [[zrak]]a v posodo, saj kavni prah ob stiku z zrakom hitreje izgublja [[aroma|aromo]].<ref name="foodnetwork-truebrew"/> === Mletje in priprava === [[Slika:Mlynek.jpg|thumb|Ročni mlinček za kavo]] Pred pripravo je potrebno kavna zrna zmleti ali streti. Za to se lahko uporabljajo ročni mlinčki, ki zrnje strejo med zobci posebej oblikovanih zobatih kolesc. Druga metoda je mletje kave v električnih kavnih mlinčkih, ki s pomočjo hitro vrtečega [[rezilo|rezila]] kavno zrnje nareže v fin [[prah]].<ref>{{navedi knjigo | last =Perry | first =Sara | title =The New Complete Coffee Book: A Gourmet Guide to Buying, Brewing, and Cooking | publisher =Diane Publishing Co. | date= April 2003 | pages =27 | url =http://books.google.com/books?id=ixOUUoLWwEsC&pg=PA27&dq=Coffee+%2B+ground+%2B+burr+mill+%2B+mortar+and+pestle.&sig=1Pqog7y_wtPRG1jCPDdG-PrBxOM | isbn = 978-0756777418}}</ref> Tretja metoda je uporaba [[terilnica|terilnice]], v kateri kavna zrna stolčemo v prah. Finost kavnega prahu je odvisna od načina priprave kave. Najbolj fin prah se uporablja za kuhano kavo, najbolj grob pa za pripravo filter kave. Po mnenju nekaterih je edini pravi način [[turška kava]], s [[kuhanje]]m v [[džezva|džezvi]], pravzaprav prevretjem mlete kave. Ta način ima lastnost, da se prostor napolni s prijetnim vonjem kave. Bolj pogost in hitrejši način priprave v gostinskih lokalih je ''espresso'', kjer vrela voda pod [[pritisk]]om steče skozi kavo v skodelico. Podoben napitek sta tudi ''makiato'', ali ''kapučino'', kjer ekspresu dodamo toplo ali mrzlo in spenjeno mleko. Kava je lahko tudi brez kofeina, pa ima kljub temu zaradi učinka [[placebo|placeba]] poživilen učinek. Podoben način priprave je priprava kave s filtriranjem. Pri tem načinu se uporabljajo posebni [[aparat]]i, pri katerih mleto kavo stresemo v posebne filtrirne vrečke, v poseben prostor v aparatu pa nalijemo vodo. Voda nato na principu [[gravitacija|gravitacije]] steče preko grelnika, kjer zavre in steče v prostor s filtrirno vrečko. Tam teče preko kavnega prahu in na spodnjem delu vrečke odteče v posodo na spodnjem delu aparata<ref name="Levy">{{navedi knjigo | last =Levy | first =Joel | title =Really Useful: The Origins of Everyday Things | publisher =Firefly Books | date= November 2002 | pages =1948 | url =http://books.google.com/books?id=fyBb_Xh5hqIC&pg=PA1948&dq=Coffee+%2B+percolator+%2B+filter&sig=ItgZl7dugXO0nOCRit70b4-06RQ | isbn = 978-1552976227}}</ref> . == Glej tudi == * [[Poparek]] * [[Čaj]] * [[Mate (napitek)]] == Reference in viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|kava|Kava}} {{Zbirka|Coffee|Kava}} * [http://www.sigov.si/uvp/nasveti/prehrana/kava.htm Urad za varstvo potrošnikov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050418175458/http://www.sigov.si/uvp/nasveti/prehrana/kava.htm |date=2005-04-18 }} * [http://www.droga.si/default.asp?id=748 Droga Kolinska] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050507145619/http://www.droga.si/default.asp?id=748 |date=2005-05-07 }} * [http://www.equalexchange.com/interfaith-program Delo na plantažah kavovca povzroča suženjsko delo otrok. (v angleščini)] * [http://www.food.info.net/uk/qa/coffee.htm Več informacij o kavi. (v angleščini)]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Brezalkoholne pijače]] [[Kategorija:Kava|*]] 7vc6eavolxkl3l719nrrrhl9qa8i1xb 0 30264 6688704 6532938 2026-06-13T08:37:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688704 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag_of_Europe.svg|thumb|Evropska zastava]] '''Evrópska zastáva''' (tudi '''zastava Evrope''', ali '''zastava Evropske unije''') je sestavljena iz kroga dvanajstih zlatorumenih petkrakih zvezd na modri podlagi, ki predstavljajo popolnost, celovitost in enotnost ter ni povezano s številom držav članic, torej se ne spreminja glede na širitev [[Evropska unija|Unije]].<ref>{{citation|title=EUROPA – The EU at a glance – The symbols of the European Union – The European Flag|accessdate=24. december 2011|url=http://europa.eu/abc/symbols/emblem/index_en.htm}}</ref> Čeprav [[zastava|zastavo]] navadno povezujejo z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], jo je prvotno sprejel [[Svet Evrope]], ki jo je izrecno namenil predstavljanju Evrope kot celote, ne pa katere posamične organizacije, kot sta Evropska unija ali Svet Evrope. Pogosto se uporablja za označitev držav evroobmočja, bolj ohlapno pa predstavlja Evropo kot celino ali evropske države, neodvisne od teh ustanov, v času športnih dogodkov, pa tudi kot prodemokratična zastava v državah zunaj Evropske zveze.<ref name="Mite">{{citation|last=Mite|first=valentinas|title=Belarus: Scores Arrested, Opposition Leader Hospitalized After Minsk Protests|date=20 October 2004|publisher=rferl.org|url=http://www.rferl.org/featuresarticle/2004/10/340afaf0-ebf7-4a03-8a25-ebda21070598.html|accessdate=5 August 2007|archive-date=2008-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20080617045358/http://www.rferl.org/featuresarticle/2004/10/340afaf0-ebf7-4a03-8a25-ebda21070598.html|url-status=dead}}</ref><ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7992259.stm Romania slams Moldova's sanctions]</ref> Zastavo sta leta 1955 oblikovala [[Arsène Heitz]] in [[Paul M. G. Lévy]] za Svet Evrope kot njihov simbol; Svet Evrope je ob tem pozval tudi druge organizacije, naj jo sprejmejo. Leta 1985 jo je na pobudo [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] sprejela [[Evropska gospodarska skupnost]], predhodnica Evropske zveze. Po njej so se delno zgledovale tudi zastave nekaterih drugih evropskih ustanov ali držav, pri katerih je bila Evropska zveza bolj udeležena (kot recimo [[Bosna in Hercegovina]] ali [[Kosovo]]). EU je podedovala uporabo emblema, ko je bil ustanovljen leta 1993, saj je bila od 1. decembra 2009 (datum začetka veljavnosti [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]]) naslednica Evropske skupnosti (ES). ES je zastavo uradno uporabljala od devetdesetih let dvajsetega stoletja, vendar v nobeni od pogodb EU ni nikoli dobila uradnega statusa. Njeno sprejetje kot uradni simbol EU je bilo načrtovano v okviru predlagane evropske ustave iz leta 2004, ki pa ni bila ratificirana leta 2005. == Blazon == Blazon, ki ga je leta 1996 izdala EU, opisuje zasnovo: "Na [[Modra|modrem]] polju krog dvanajstih zlatih kefljev, katerih konice se ne dotikajo." == Zgodovina == [[Slika:European flag (5089697932).jpg|thumb|Zastava Evrope]] Iskanje simbola se je začelo v letu 1950, ko je bil vzpostavljen Odbor z namenom preučitve vprašanja o zastavi Evrope. Ob več različnih predlogih se je pojavila jasna tema zvezd in krogov.<ref name="Levy">{{Citation|title=Account by Paul M. G. Lévy on the creation of the European flag|publisher=[[European NAvigator]]|url=http://www.ena.lu/?lang=1&doc=20734|accessdate=15. julij 2008|archive-date=2017-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20170823204419/https://www.ena.lu/?lang=1&doc=20734|url-status=dead}}</ref> Grof [[Richard Nikolaus von Coudenhove-Kalergi]] je predlagal, naj se sprejme zastava njegove [[Mednarodna panevropska zveza|Mednarodne panevropske zveze]], ki jo je že sprejela [[Evropska parlamentarna zveza]].<ref>[https://web.archive.org/web/20081031003606/http://www.coe.int/t/dgal/dit/ilcd/Historical_Content/flag/3.pdf Letter to the secretary general of the Council of Europe from Richard Coudenhove-Kalergi], Council of Europe {{fr icon}}</ref> Zaradi simbola križa, ki je bil prisoten na tej zastavi, je bil predlog zavrnjen s strani Turčije, članice Sveta Evrope od leta 1949.<ref name="FOTW proposals">[http://www.fahnenversand.de/fotw/flags/eu_ce.html Council of Europe] fahnenversand.de</ref> Kalergi je, da bi premostil muslimanske očitke, zatem predlagal, da bi se križu na zastavi dodal polmesec.<ref>[https://web.archive.org/web/20081031003604/http://www.coe.int/t/dgal/dit/ilcd/Historical_Content/flag/f_d204.pdf Letter from Richard Coudenhove-Kalergi regarding a Muslim modification to the Pan-Europa flag design], Council of Europe {{fr icon}}</ref> Drugi predlog je bila zastava [[Evropsko gibanje|Evropskega gibanja]], na kateri se je nahajal velik zelen E na belem ozadju.<ref>[http://www.crwflags.com/fotw/flags/eu%7Dmov.html European Movement] crwflags.com</ref><ref>[http://www.crwflags.com/fotw/flags/eu!1.html Proposals for the European flag] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070715135147/http://www.crwflags.com/fotw/flags/eu%211.html |date=2007-07-15 }} crwflags.com</ref> Naslednja oblika zastave je bila predlagana na osnovi olimpijskih krogov: osem srebrnih obročev na plavem ozadju; zavrnjena je bila zaradi podobnosti obročev s klicem, verigo oz. ničlami. En predlog je podal obliko velike rumene zvezde na plavi podlagi, vendar je bil zavrnjen zaradi podobnosti s tako imenovano [[Zastava Teksasa|teksaško]] Burnetovo zastavo in [[Zastava Konga|zastavo Belgijskega Konga]].<ref name="FOTW proposals"/> Posvetovalna skupščina je skrčila predloge na dva dizajna. Eden je bil od [[Salvador de Madariaga|Salvadorja de Madariage]], ustanovitelja [[College of Europe]], ki je predlagal konstelacijo zvezd na plavem ozadju<ref name="ENA page">{{Citation|title=The European flag: questions and answers|publisher=[[European NAvigator]]|url=http://www.ena.lu/?lang=2&doc=21621|accessdate=16. avgust 2007|archive-date=2011-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607132532/http://www.ena.lu/?lang=2&doc=21621|url-status=dead}}</ref> (pozicioniranih glede na glavna mesta držav članic, z večjo zvezdo za [[Strasbourg]], sedež Sveta Evrope). Ob kroženju zastave po več glavnih mestih Evrope je njena zasnova dobila podporo. Drugi predlog, varianta prvega predloga, je bil podan s strani Arsèna Heitza,<ref name="ENA page"/> ki je delal na poštnem uradu Sveta Evrope in je za to izdelal in poslal več dizajnov.<ref>{{Citation|title=Lettre d’Arsène Heitz à Filippo Caracciolo (Strasbourg, 5 janvier 1952)|publisher=[[European NAvigator]]|url=http://www.ena.lu/?lang=1&doc=19530|accessdate=15. julij 2008|archive-date=2011-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607144223/http://www.ena.lu/?lang=1&doc=19530|url-status=dead}}</ref> S strani skupščine sprejeta oblika zastave je bila podobna Madariagovi, vendar so bile zvezde razporejene v krog namesto v konstelacijo.<ref name="ENA page"/> Izbrana Heitzova zastava je imela petnajst zvezd, ki so predstavljale število držav članic Sveta Evrope, kljub temu jo je skupščina predlagala Svetu, da jo sprejme.<ref>{{Citation|title=Recommendation 56(1) of the Consultative Assembly on the choice of an emblem for the Council of Europe (25 September 1953)|publisher=[[European NAvigator]]|url=http://www.ena.lu/?lang=2&doc=18094|accessdate=15. julij 2008|archive-date=2011-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607144251/http://www.ena.lu/?lang=2&doc=18094|url-status=dead}}</ref> Odbor ministrov, glavno telo Sveta Evrope, se je strinjalo s skupščino, da bi morala imeti zastava krog zvezd, vendar se je na koncu število zvezd s petnajstih zmanjšalo na dvanajst. [[Paul M. G. Lévy]] je narisal natančno obliko nove zastave, kot jo poznamo danes.<ref name="Levy"/> [[Parlamentarna skupščina Sveta Evrope]] jo je odobrila 25. oktobra 1955. Sprejeta je bila 8. decembra 1955, odkrita na gradu [[Château de la Muette]] v [[Pariz]]u 13. decembra.<ref name="ENA page"/><ref name="COE page">{{Citation|title=Council of Europe's Emblems|publisher=[[Svet Evrope]]|url=http://www.coe.int/T/E/Com/About_Coe/flag.asp|accessdate=16. avgust 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070807045151/http://www.coe.int/T/E/Com/About_Coe/flag.asp|archivedate=2007-08-07|url-status=dead}}</ref> <gallery caption="Neuspešni predlogi" widths="150px" heights="100px" perrow="3"> Slika:Old EU flag 1.gif Slika:Former Flag of the International Paneuropean Union.svg|Prvotna zastava Panevropske zveze Slika:Old EU flag 3.gif Slika:Old EU flag 4.gif Slika:Council of Europe flag 1953.svg Slika:Old flag of the European Movement.svg|Prvotna zastava Evropskega gibanja </gallery> == Oblika == [[Slika:Flag of Europe (vertical).svg|thumb|90px|Navpična (neuradna) verzija]] [[Slika:EU Flag specification.svg|thumb|left|300px|Konstrukcija]] Zastava je pravokotna, njeno razmerje med širino in dolžino je dva proti tri. Dvanajst zlatih (ali rumenih) zvezd je centrirano v krogu polmera tretjine širine na temno plavem ozadju. Vse zvezde imajo pet krakov, so pokončne (z enim krakom v zgornjem in dvema v spodnjem položaju), enakomerno razporejene glede na položaj ur na urini številčnici. Vsak zvezdin polmer je enak eni osemnajstini širine.<ref>{{citation|title=Graphical specifications for the European flag|publisher=[[Svet Evrope]]|url=http://www.coe.int/T/E/Com/About_Coe/flag_guide.asp#TopOfPage|accessdate=26. julij 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080616035153/http://www.coe.int/T/E/Com/About_Coe/flag_guide.asp#TopOfPage|archivedate=2008-06-16|url-status=dead}}</ref><ref>{{citation|title=Graphical specifications for the European Emblem|publisher=[[Communication department of the European Commission]]|url=http://europa.eu/abc/symbols/emblem/graphics1_en.htm|accessdate=16. junij 2011}}</ref> === Število zvezd === Število zvezd na zastavi je stalno dvanajst in ni povezano s številom držav članic Evropske zveze, čeprav jih je le ta imela v času od 1986 do 1994. Prvotno je zastava predstavljala Svet Evrope, ki je imel leta 1953 petnajst članic; predlagano je bilo, da bi bodoča zastava imela po eno zvezdo za vsako članico, število zvezd se ne bi spreminjalo glede na širitev organizacije. Temu je nasprotovala Zahodna Nemčija ob dejstvu, da je ena od članic bila tudi sporno ozemlje Posarja, s tem pa bi pomenilo tudi njegovo suverenost.<ref name="Irish">{{citation|last=Murphy|first=Sean|title=Memorandum on the Role of Irish Chief Herald Slevin in the Design of the European Flag|date=25. januar 2006|publisher=Centre for Irish Genealogical and Historical Studies|url=http://homepage.eircom.net/%7Eseanjmurphy/chiefs/euroflagmemo.html|accessdate=2. februar 2009|archive-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20081205083719/https://homepage.eircom.net/~seanjmurphy/chiefs/euroflagmemo.html|url-status=dead}}</ref> 12 je bila nazadnje sprejeta kot število brez političnega prizvoka, kot simbol popolnosti in celovitosti.<ref name="Europa history">{{citation|title=The European Flag|publisher=[[Europa (web portal)]]|url=http://europa.eu/abc/symbols/emblem/index_en.htm|accessdate=4 August 2007}}</ref> === Marijina razlaga === [[Slika:Dolci Madonna p1070185.jpg|thumb|right|200px|''Madonna in Glory'', [[Carlo Dolci]], okoli 1670]] Zastava spominja na dvanajst-zvezdno avreolo [[Devica Marija|Device Marije]], kot je opisana v [[Razodetje (Apokalipsa)|Knjigi razodetja]], poslednji knjigi Svetega pisma. {{citatni blok|Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd.|Knjiga razodetja 12,1 }} Uradni organi Evropske zveze ne upoštevajo svetopisemske razlage kot mita.<ref>{{citation|title=European Union: Myths on the flag|date=4 February 2007|publisher=[[Flags Of The World]]|url=http://www.crwflags.com/fotw/flags/eu!myt.html|accessdate=4. avgust 2007}}</ref> Oblikovalec zastave, Arsène Heitz, je kljub temu priznal, da je bil ta mit vir navdiha.<ref name="Economist religious">{{navedi splet |title=The European Commission and religious values |work=[[The Economist]] |date=28 October 2004 |url=http://www.economist.com/printedition/PrinterFriendly.cfm?Story_ID=3332056 |accessdate=4 August 2007 |archive-date=2011-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110805092425/http://www.economist.com/node/3332056/print?Story_ID=3332056 |url-status=dead }}</ref> Poleg tega je 21. oktobra 1956 Svet Evrope predstavil mestu [[Strasbourg]], uradnemu sedežu Sveta Evrope, vitraž blagoslovljene Device Marije pariškega slikarja Maxa Ingranda za katedralo Notre-Dame de Strasbourg, ki prikazuje Devico Marijo pod krogom dvanajstih zvezd na temno plavi podlagi.<ref name="origine"/> Celotno oblikovano podobo je navdihnil prapor ''Congrégation Mariale des Hommes'', dvanajst zvezd se nahaja na kipu znotraj katedrale, ki ga časti kongregacija (dvanajst je tudi število članov Sveta kongregacije).<ref>{{citation |title=Congrégation Mariale des Hommes |date=4. februar 2004 |publisher=Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg |url=http://www.cathedrale-strasbourg.fr/congregation_mariale.aspx |accessdate=24. januar 2009 |language=fr |archive-date=2008-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081114001435/http://www.cathedrale-strasbourg.fr/congregation_mariale.aspx |url-status=dead }}</ref> Mit se je razvil okoli [[Paul M. G. Lévy|Paula Lévyja]], Belgijca židovskega rodu, ki je obljubil, da se bo, če bo preživel vojno, spreobrnil v krščanstvo in postal katolik. Ob ustanovitvi Sveta Evrope je Lévy postal vodja Oddelka za kulturo. Leta 1952 je ob razpravi o ideji evropske zastave podprl sprejetje zastave Panevropske zveze, vendar so jo socialisti in predstavniki Turčije zaradi simbola križa v sojem dizajnu zavrnili kot preveč krščansko. Domnevno je Lévy nekega dne šel mimo kipa [[Devica Marija|Device Marije]] z avreolo zvezd, ko ga je zadelo z načinom, kako zvezde odražajoč sonce žarijo na plavem nebu. Kasneje je obiskal grofa Benvenutija, beneškega krščanskega demokrata, tedanjega generalnega sekretarja Sveta, in namignil, da bi moral predlagati dvanajst zlatih zvezd na plavem ozadju kot motiv za zastavo Evrope. Kljub temu, ideja za obliko zastave je prišla od Arsèna Heitza in ne Lévyja, ob tem je Lévy izjavil, da je bil zgolj informiran glede povezave s Knjigo razodetja, ko je bila zastava izbrana.<ref name="Levy"/> Datum, ko je bila zastava sprejeta, [[8. december]] 1955, sovpada s katoliškim praznikom češčenja [[Marijino brezmadežno spočetje|brezmadežnega spočetja Device Marije]], ki ga je 8. decembra 1854 razglasil [[papež Pij IX.]]<ref name="origine">{{citation|title=L'origine chrétienne du drapeau européen|publisher=atheisme.org|url=http://www.atheisme.org/drapeau.html|accessdate=21. januar 2009|archive-date=2014-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20140308204447/http://atheisme.org/drapeau.html|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Simboli Evropske unije]] [[Kategorija:Zastave mednarodnih organizacij|Evropska unija]] [[Kategorija:Vodoravno simetrične zastave]] 2y5n5olcugys519wty0q7o6rdrtsfup 0 30908 6688610 6688366 2026-06-12T17:57:47Z MaksiKavsek 244409 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6688366|6688366]] uporabnika [[Special:Contributions/A09|A09]] ([[User talk:A09|pogovor]]) ne bi se strinjal z oznako nezanesljivi viri, saj je članek za mladino napisal prof. dr. Repe, v virih je pa tudi dr. Jelka Piškurić, ki je zaposlena na ŠCNS. Kar je trenutno zapisano prav-tu ni tako sporna, da bi ji zadoščala ta oznaka 6688610 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}}{{Refimprove}}[[File:Žrtev Črne roke (7).jpg|thumb|Ena izmed žrtev Črne Roke.]] '''Črna roka''' je bila tajna protikomunistična organizacija, aktivna na [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|Slovenskem med drugo svetovno vojno]], ki je izvajala atentate članov [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]<ref>{{Navedi splet|url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=%C4%8Drna|title=Slovarju slovenskega knjižnega jezika|date=2000|publisher=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU}}</ref> in [[Slovenski partizani|slovenskih partizanov]].<ref name=":1">{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/93342/hierarhicno-razmerje-med-mihailovicem-in-slovenskimi-cetniki-je-bilo-podobno-razmerju-med/|title=Dr. Damijan Guštin, zgodovinar|work=Mladina.si|accessdate=2017-11-28}}</ref> Glavni cilj skupine je bila odprava komunizma in njegovih podpornikov. Črno roko mnogi povezujejo s [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško cerkvijo]]<ref name=":2">{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/92589/krizanje-nob/|title=Križanje NOB {{!}} MLADINA.si|work=Mladina.si|accessdate=2017-11-28}}</ref> in [[Slovensko domobranstvo|Slovenskim domobranstvom]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-02|language=sl|last=Repe|first=Božo}}</ref><ref name=":3">{{Navedi revijo |url=http://www.mladina.si/93522/enakopravni-v-zlocinu/|title=Enakopravni v zločinu |journal=Mladina |accessdate=2017-11-28}}</ref> == Ozadje == Zgodovinski zapisi o črni roki so skopi. Viri iz jugoslovanskega obdobja govorijo o "''slovenskem gestapu''"<ref name=":0" /><ref name=":1"/> (v nekaterih primerih je Črna roka morda sodelovala z [[gestapo]]m, čeprav ni jasno, v kakšnem obsegu).<ref>{{Citat|title=M35 2017: Dr. Božo Repe o Črni roki, tajni morilski organizaciji|url=https://soundcloud.com/mladina/m35-2017-dr-bozo-repe-o-crni-roki-tajni-morilski-organizaciji|language=en|access-date=2017-11-28}}</ref> Ime organizacije je morda izhajalo iz "srbske vojaške tradicije".<ref name=":1" /> Dejavnosti organizacije so se začele jeseni leta 1943 na območju [[Jesenice|Jesenic]] in [[Bled|Blejske]] regije. Dejavnosti Črne roke v[[Ljubljana|Ljubljani]] so se začele marca 1944, kasneje pa so se razširile tudi v druge regije. Nekateri viri navajajo, da je bila Črna roka ustanovljena ob domnevnem srečanju protipartizanskih in nacističnih voditeljev februarja 1944 v [[Trst]]u.<ref name=":0" /> Črna roka verjetno ni bila povezana z nemškimi okupatorskimi silami, ki so bile ogorčene zaradi anarhičnosti in nenadzorovane narave dejavnosti Črne roke. Nemški okupatorji so domnevno od Črne roke zahtevali poročila o dejavnostih ali celo aretirali in zasliševali operativce po pobojih.<ref name=":0" /> Člani so bili povezani tudi s slovenskimi domobranci, [[Slovenski četniki|četniki]] in klerikalnimi skupinami.<ref name=":1"/><ref name=":2"/><ref name=":0" /><ref name=":3"/> Črna roka je svoja dejanja utemeljila kot obrambo religije oz. vere.<ref name=":0" /> Po vojni je mnogo bivših privržencev Črne roke pobegnilo. Nekateri so bili prijeti in obsojeni na smrtno kazen.<ref name=":0" /> == Atentati == Operativci Črne roke so atentate ponavadi izvajali tako, da so ponoči vdrli v hiše žrtev. Žrtve so umorili tudi pred očmi njihove družine. Žrtve so bile ubite v posteljah ali pa so bile najprej odvedene pod pretvezo, da jih peljejo na zaslišanje. Trupla so pohabili do neprepoznavnosti in jih vrgli v [[Ljubljanica|Ljubljanico]] ali [[Sava|Savo]]. Po nekaterih navedbah so operativci Črne roke uporabljali policijske avtomobile. Morilci so bili oblečeni v črna oblačila ali v partizanske uniforme, obraze so si zakrili. Morilci so za seboj puščali letake z odtisom črne roke ali vtisnili črni odtis roke na stene, za sabo pa so tudi puščali sporočila, v katerih so kot razlog za atentat navajali domnevno podporo žrtve za komunizem in povzdignili ideale naroda in vere. "Gesla" Črne roke so bila: "Smrt OF!" in "Enkrat si ušel, drugič ne boš. Smrt komunizmu!" Organizacija je morda imela obveščevalce iz vrst policije in Domobrancev.<ref name=":0" /> Žrtve so bile domnevni člani ali ugledni podporniki [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. Črna roka je izvajala tudi mučenja, ustrahovanja, zasliševanja in prikrite poboje ujetnikov slovenskih Domobrancev, ki bi jih morali po prijetju in zaslišanju sicer [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|predati nemškim okupatorjem.]] Medtem ko so Nemci svoje ujetnike običajno deportirali v koncentracijska taborišča so Domobranci za svoje jetnike želeli ostrejšo in nemudno kazen.<ref name=":0" /> == Žrtve == === Skupno === * 70 žrtev (Žrtve vojne in revolucije, Krogi nasilja med Slovenci v vojnih letih 1941–1945, Boris Mlakar, 2004)<ref name=":0" /> * 116 žrtev (Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju RS med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, Mojca Šorn, Tadeja Tominšek, Dunja Dobaja, Marta Rendla)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0,povzrocitelj_smrti&v0=%C4%8Crna+roka&p=1-20|website=www.sistory.si|accessdate=2026-05-02|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, povzročitelj smrti Črna roka|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> * 129 žrtev, 13 žrtev (Črne roke med vojno, Nasilje vojnih in povojnih dni, Vida Deželak Barić, Nevenka Troha, ur.)<ref name=":0" /> === Posamezni umori === * 21. februar 1945: pet članov družine Hotko mučenih in ubitih v [[Žužemberk]]u - oče, mati in tri hčere == Sklici == {{Sklici}} == Viri in literatura == *{{cite book|last=Vidic|first=Jože|title=Po sledovih črne roke|edition=3|publisher=Borec|place=Ljubljana|year=1982|cobiss=7259648|language=sl}} *{{cite journal|last=Piškurić|first=Jelka|year=2022|title=Prispevek k razumevanju organizacije in delovanja Črne roke : primer Franca Fraklja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPKGHT7Q|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=76|issue=1/2|pages=160–183|cobiss=117080835}} {{Slov_PRS}} {{portal|Vojaštvo}} {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Slovenske protirevolucionarne sile]] ivior2feywihu89rhw3hhpnjhczwo4k 0 30926 6688729 6683154 2026-06-13T09:20:41Z MaksiKavsek 244409 op., gt. https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2017/03/Kladnik.pdf, str. 707; np, pp 6688729 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = <big>'''Slovensko domobranstvo'''</big><br />Slowenische Landwehr | image = [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|150px]] | caption = Znak Slovenskega domobranstva | dates = 1943–1945 | country = [[Ljubljanska pokrajina]] | allegiance = [[Tretji rajh|Nemčija]] | role = pomožna policijska sila | size = okrog 13.500 mož{{efn|Poleg tega je štela [[Gorenjska samozaščita]] 2500, [[Slovenski narodni varnostni zbor]] pa slabih 2000, skupaj torej okoli 18.000 pripadnikov.}} | command_structure = | current_commander = | patron = | motto = Za Boga, narod in domovino | colors = | march = [[Naprej zastava slave]] | battles = | notable_commanders = [[Erwin Rösener]]{{efn|Rösener ni imel uradnega položaja v poveljniški hierarhiji, vendar je kot najvišji nemški funkcionar SS in policije v Ljubljanski pokrajini izvajal vrhovni nadzor nad domobranstvom ter odločal o njegovi organizaciji. Imel je največji vpliv na njegovo delovanje; vključno z organizacijo, oboroževanjem, usmerjanjem bojnih operacij ter podeljevanjem odlikovanj njegovim pripadnikom. Zato ga zgodovinopisje pogosto označuje za dejanskega (de facto) vrhovnega poveljnika Slovenskega domobranstva, čeprav ni bil njegov formalni (de iure) poveljnik.}}<br />[[Leon Rupnik]]<br />[[Vuk Rupnik]]<br />[[Ernest Peterlin]]<br />[[Franc Krenner]] | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[File:Flag of the Slovene Home Guard.svg|200px|border]] | identification_symbol_label = Zastava | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''Slovensko domobranstvo''' ({{jezik-de|Slowenische Landwehr}}; kratica SD) je bila [[policija|policijska]]-[[paravojska|paravojaška]] formacija, ki jo je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Njihov namen je bil boj proti [[slovenski partizani|partizanom]] oz. narodno osvobodilnemu gibanju. Zgodovinar [[Boris Mlakar]] opiše slovensko domobranstvo kot najpomembnejšo silo protirevolucije z zunanjimi obeležji [[kolaboracija|kolaboracionizma]].<ref>Mlakar B. (2003), str. 7</ref> Vojaški razvoj po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 in partizanskim obračunom z delom "bele" in "plave" garde v Grčaricah in Turjaku je bila podlaga za ustanovitev nove protipartizanske formacije Slovenskega domobranstva. Enote je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Formalno pa je bilo Slovensko domobranstvo ustanovljeno 6. decembra 1943 z odredbo vrhovnega komisarja nemške operacijske cone Jadransko primorje [[Friedrich Rainer|Friedricha Rainerja]]. Na čelu Slovenskega domobranstva je bil štab pod poveljstvom podpolkovnika (kasneje polkovnika) [[Franc Krenner|Franca Krenerja]]. Krenerjev štab, v katerem so bili slovenski častniki, je bil od konca oktobra 1943 dalje podrejen takrat ustanovljenemu t.i. "organizacijskemu štabu" za slovensko domobranstvo, v katerem so bili nemški častniki. Ta štab je vodil stotnik Erich Schumacher in je deloval pri višjem vodji SS in policije v Ljubljani [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]]. == Zgodovina == [[Slika:Slovenec 1 stran 24 september 1943.jpg|thumb|right|300px|Objava ustanovitve Slovenskega domobranstva (Slovenske legije) in določitev nove nemške oblasti v Ljubljanski pokrajini (''Slovenec'', 24. september 1943)]] Neposredno po italijanski kapitulaciji so predstavniki predvojnih političnih strank v Ljubljanski pokrajini 24. septembra 1943 objavili ustanovitev Slovenske domobranske legije.<ref>''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1 {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI}}. Naslovnica časopisa objavlja: »Ustanovitev slovenske domobranske legije, Poziv vsem poštenim in sposobnim Slovencem, da se, prostovoljno javijo za zaščito slovenske domovine ...,«. Na isti strani je objavljena imenovanje generala Leona Rupnika za predsednika deželne vlade in Walseggerja za deželnega predsednika. Generalu Rupniku je dekret o imenovanju predal pokrajinski vodja [[Friedrich Rainer]].</ref> Imela je tri [[bataljon]]e, ki so bili sestavljeni iz preživelih pripadnikov Prostovoljne protikomunistične milice, [[vaške straže|vaških straž]], [[Legija smrti|Legije smrti]], [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], pa tudi bivših [[partizani|partizanov]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str.29 </ref><ref>Griesser - Pečar, Tamara (2004). Razdvojeni narod. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-16799-6 </ref> 30. septembra so oblast prevzeli Nemci, ki so SDL preimenovali in reorganizirali v ''Slovensko domobranstvo''. Nemci, ki so septembra 1943 Ljubljansko pokrajino umestili v svojo [[Operacijska cona Jadransko primorje|operativno cono za Jadransko primorje]], so pobudo za ustanovitev Slovenskega domobranstva sprejeli zaradi pomanjkanja lastne vojske. Domobranska vojska je imela ločeni slovenski in nemški štab, ki je bil pomembnejši in je bil podrejen generalpolkovniku SS in poveljniku policije (''[[SS-Obergruppenführer]]'') [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]], ki je neposredno poročal poveljniku SS (''[[Reichsführer-SS]]'') [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]].<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=123|cobiss=}}</ref> Domobranci so bili oboroženi, oskrbovani in plačani od strani Nemcev, in ko so bili razporejeni na terenu, so bili vedno pod nemškim poveljstvom. Domobranska vojska je delovala kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar je imela omejeno avtonomijo in je sprva delovala kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili večino protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=124|cobiss=}}</ref> Določeno samostojnost pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Število domobrancev je postopoma naraslo na približno 15.000. === Domobranska prisega === [[Slika:prisega.jpg|thumb|right|300px|Prva zaprisega 20. aprila 1944]]Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom - na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na Javorovici, ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 48.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da se domobranci prenehajo boriti in prestopijo v partizanske enote. Za razliko od hrvaških domobranov in drugih kolaboracijonistov ki so sprejeli partizanske amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti, domobranci so nadeljavli s kolaboricija do konca vojne. Domobranci so se nadaljevali boriti tudi po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Pri ustanovitvi Slovenskega domobranstva sta sodelovala predvsem podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in divizijski general [[Leon Rupnik]]. Peterlin je želel oblikovati močno oborožene enote, vključno s težkimi strojnicami, minometi in topovi manjšega kalibra. Nemci takšne oborožitve slovenskim domobrancem nikoli niso odobrili, dovolili so jim le lahko pehotno orožje. Peterlin je bil vodja skrivne skupine domobranskih častnikov in nekdanjih oficirjev kraljeve vojske, ki so bili izrazito prozahodno usmerjeni in so sodelovanje z nemškimi okupacijskimi oblastmi dojemali izključno kot nujno zlo v boju proti komunizmu. Peterlinova skupina je vzdrževala stike z zavezniki, organizirala reševanje sestreljenih zavezniških pilotov na slovenskem ozemlju in pripravljala vse potrebno za prestop na stran zaveznikov ob njihovem pričakovanem izkrcanju na severnem [[Jadran|Jadranu]]. Jeseni 1944 je skupino okoli Peterlina odkril [[Gestapo]] in vsi z njo povezani domobranski častniki so bili internirani v koncentracijsko taborišče [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II</ref> Po osvoboditvi taborišča ob koncu vojne so jih Američani zaprli in junija 1945 izročili novim oblastem v Jugoslaviji, kjer so jih usmrtili.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Med smrtjo in življenjem: nekaj pogledov na včeraj in na jutri|last=Kremžar|first=Marko|publisher=Družina|year=2000|isbn=961-222-302-5|location=Ljubljana|page=53|cobiss=107833344}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/narodni-odbor-za-slovenijo-in-tretji-maj-1945/|title=Narodni odbor za Slovenijo in tretji maj 1945|date=|accessdate=27. 9. 2019|website=Nova slovenska zaveza|publisher=|last=|first=}}</ref> Manjša skupina okoli generala Rupnika je bila sodelovanju z Nemci bolj naklonjena in je tudi pričakovala zmago Tretjega rajha. Rupnik je sprva prevzel poveljstvo nad domobranci, a ga je že po nekaj tednih SS odstavila in mu ukazala, da se z domobranstvom ne sme več ukvarjati. Zaradi njegovega vztrajanja so ga leta 1944 znova vključili in ga imenovali za generalnega inšpektorja. Tik pred koncem vojne, ob umiku nemških sil, so Leona Rupnika Nemci spet imenovali za poveljnika domobranstva,<ref name="KSŽ">{{navedi knjigo| last= Kociper| first = Stanko| authorlink = Stanko Kociper| title = Kar sem živel| year = 1996| publisher = Mladinska knjiga| location = Ljubljana| isbn = 86-11-14497-X}}</ref> vendar so politični veljaki pritiskali nanj in se je zaradi tega potem položaju odpovedal in ga prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru]].<ref name="MDB">{{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2}}</ref> === Domobranska policija === Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska === {{glavni|Primorsko domobranstvo}}Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Adriatisches Küstenland, namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor|Slovenski narodno varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočnik]]<nowiki/>u, visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|''Rižarna'']], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} SLS je poslala [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. === Gorenjska === {{glavni|Gorenjsko domobranstvo}}Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja [[Erich Dichtl (častnik)|Ericha Dichtla]].{{sfn|137-138|}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|137-138|}} ==Programska in ideološka opredelitev Slovenskega domobranstva== Iz objav ''[[Slovenec (časnik)|Slovenca]]'' je razvidna programska in ideološka osnova Slovenskega domobranstva, čeprav je pri tem potrebno upoštevati, da so bili takratni časopisi in revije, ki so izhajali legalno, podvrženi cenzuri.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWLEPJUF|title=Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941–1950|last=Kodrič - Dačić|first=Eva|date=2011|journal=Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti|accessdate=|issue=4|cobiss=261140736|volume=55|pages=69–87}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno|last=Šorn|first=Mojca|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=2007|isbn=978-961-6386-12-8|location=Ljubljana|page=457|cobiss=236081920|url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:1555}}</ref> {{navedek|… naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu. … po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije. Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila. … S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševizem in kapitalizem. |''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1}} Programske in ideološke opredelitve so objavljali tudi v časopisu ''[[Slovenski domobranec]]'', iz objav je bil med drugim zelo razviden [[antisemitizem]]. {{navedek|Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.<ref>[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html Oto Luthar, "Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno? Da!", ''Delo'', 10. 05. 2014] vpogledano 20.5.2014</ref>}} Leon Rupnik je pisal antisemitske pamflete, na primer “Boljševizem: orodje mednarodnega židovstva”, in napadal Jude v mnogih svojih javnih govorih. V govoru po drugi domobranski prisegi je izjavil naslednje: {{navedek|Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje s zapada.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS|website=dlib.si|accessdate=2019-12-31}}</ref>}} == Organizacijska struktura == === Organiziranost štaba === Organizacijski štab Slovenskega domobranstva so sestavljali: * '''ožji štab''', ki so ga sestavljali: ** poveljnik, polkovnik (v podpisih na dokumentih podpolkovnik) [[Franc Krener]] (v nemških dokumentih tudi Krenner), ** pomočnik, podpolkovnik [[Milko Vizjak]], ** načelnik štaba, podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in adjutant [[stotnik]] [[Ladislav Lah]]; * '''personalni odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Milko Vizjak; * '''formacijski odsek''', ki ga je vodil [[Vladimir Sirnik]]; * '''obveščevalni odsek''', ki ga je vodil stotnik [[Berto Ilovar]]; * '''stan štaba in arhiva''', ki ga je vodil stotnik [[Lado Delak]]; * '''šolski odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Ernest Peterlin; ** pododsek za častniški pouk (v izvirniku "za oficirsko nastavo"), ki ga je vodil major Bajec, učitelji (v izvirniku "nastavniki") pa so bili stotnik Leskovšek ter poročnika Barle in Kraiger; ** pododsek za podčastniški pouk (v izvirniku "za podoficirsko nastavo"), ki ga je vodil stotnik Cerkvenik, učitelja pa sta bila stotnik Leskošek in podporočnik Meršol. V odseku so delovali še trije nemški častniki in dva civilna učitelja; * '''materialno oddelenje''', ki ga je vodil major [[Peter Rozman]], sestavljali pa so ga: ** tehnični odsek ** oborožitveni odsek ** avtomobilski odsek * '''sodni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Alfonz Cepuder|Alfonza Cepudra]]; * '''sanitetni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Stane Grapar|Staneta Graparja]]; * '''veterinarski odsek''', pod vodstvom veterinarskega poročnika I. klase [[Janko Drinovec|Janka Drinovca]]; * '''intendantski odsek''', pod vodstvom majorja Josipa Pfeiferja ml.; * '''kaznilniška delegacija''', pod vodstvom stotnika [[Maks Kosovinc|Maksa Kosovinca]]<ref>Bilten Slovenske vojske, april 2006-8 št. 1, str. 80</ref> === Enote === ==== September 1943 ==== * Rupnikova [[bojna skupina|skupina]] * [[Vod]] Ježica * Vod Dravlje * Vod Dobrova * Vod Devica Marija v Polju * Vod [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urh]]-Dobrunje * [[Četa]] Golovec * Četa Orle * Četa Rudnik * Triglavska četa * Komandna četa * Šolska četa (ust. 11. oktobra 1943) ==== November 1943 ==== * [[1. bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. bataljon]] ([[Ljubljana]]) * [[2. bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. bataljon]] ([[Vrhnika]]) * [[3. bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. bataljon]] (Gorjanci) * [[4. bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] ([[Vrhnika]]->[[Logatec]]) * [[5. bataljon (Slovensko domobranstvo)|5. bataljon]] ([[Borovnica]]) ==== 1. december 1943 ==== * 1. bataljon (Ljubljana) * 2. bataljon (Vrhnika) * 3. bataljon ([[Kostanjevica]]) * [[Šolski bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] (Ljubljana; to je bil trenažni [[bataljon]], ki se praviloma ni udeleževal [[boj]]nih akcij) * 5. bataljon ([[Novo mesto]]) ==== 14. december 1943 ==== * [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|1. bojna skupina]] (Ljubljana) * [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|2. bojna skupina]] (Vrhnika) * [[III. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|3. bojna skupina]] (Gorjanci) * [[IV. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|4. bojna skupina]] (Logatec) * [[V. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|5. bojna skupina]] (Ljubljana - [[Rakek]]) * [[VI. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|6. bojna skupina]] (Kočevje) * [[I. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|1. šolska skupina]] (Ljubljana) * [[II. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|2. šolska skupina]] (Ljubljana; ukinjena januarja [[1944]]) ==== Februar 1944 ==== * 1. bojna skupina (Ljubljana) * 2. bojna skupina ([[Velike Lašče]]) * 3. bojna skupina (Gorjanci) * 4. bojna skupina (Logatec) * 5. bojna skupina (Ljubljana - Rakek) * 6. bojna skupina (Kočevje) * 7. bojna skupina ([[Grosuplje]]) * 1. šolska skupina (Ljubljana) * 2. šolska skupina (Ljubljana) ==== 10. februar 1944 ==== * [[Šolska skupina N]] (Ljubljana) * [[Zaščita okraja Novo mesto O]] (Novo mesto) * [[Skupina za varovanje železniške proge W]] ([[Notranjska]]) * [[Operativna skupina M]] ==== Maj 1944 ==== * Križev udarni bataljon (Ljubljana) * Udarni bataljon N ([[Zgornja Šiška]]) * Udarni bataljon W (Rakek) * Udarni bataljon M ([[Višnja gora]]) * Udarni bataljon O ([[Trebnje]] -> [[Šentvid pri Stični]]) ==== 5. julij 1944 ==== * [[I. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. udarni bataljon]] ([[Stična]]) * [[II. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. udarni bataljon]] (Rakek) * [[III. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. udarni bataljon]] (Višnja gora) * [[IV. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. udarni bataljon]] (Šentvid pri Stični) ==== November 1944 ==== * 1. udarni bataljon/Btl. »Köhl« (Stična) * 2. udarni bataljon (Rakek) * 3. udarni bataljon (Višnja gora) * 4. udarni bataljon/Btl. »Lindner« (Šentvid pri Stični) * 5. udarni »alarmni« bataljon/Btl. »Schmitz« (Velike Lašče) * 6. udarni bataljon/Btl. »Kaspar« (Novo mesto) ==== Marec 1945 ==== * 1. bataljon * 2. bataljon * 5. bataljon * 6. bataljon * 10. bataljon ==== April 1945 ==== * 1. bataljon * 2. bataljon * 5. bataljon * 6. bataljon * 10. bataljon * 12. bataljon === Čini slovenskega domobranstva === Čine slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora so sestavljali: * '''Moštvo''' ** domobranec ** kaplar (desetnik) * '''Podčastniki''' ** podnarednik ** narednik ** višji narednik *'''Častniki''' ** poročnik ** nadporočnik ** stotnik ** polkovnik *'''Višji častniki''' ** major ** podpolkovnik ** polkovnik ** general *'''Vojaški uradniki''' ** vojaški uradniki III. stopnje ** vojaški uradniki II. stopnje ** vojaški uradniki I. stopnje == Prisega == Ljubljanski domobranci so prisegli na [[Stadion za Bežigradom|ljubljanskem stadionu]], prvič na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] rojstni dan, 20. aprila 1944 ter drugič na obletnico nacističnega prevzema oblasti v Nemčiji, 30. januarja 1945. Prisega je bila izraz nemške težnje po vse večjem obvladovanju domobranstva in omejevanju domobranske avtonomije. Na prvi prisegi so se zbrali člani domobranskih enot iz Ljubljane ter nekaterih drugih enot iz [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] ter tudi člani [[Policijski varnostni zbor|policijskega korpusa Slovenskega domobranstva]]. Pred prisego je imel škof [[Gregorij Rožman|Rožman]] tiho mašo za domobrance, potem pa kljub ponujenemu prostoru na tribuni ni ostal in je, takoj ko je pospravil svojo opremo, sredi prisege odšel z avtom. Na prisegi sta imela govor predsednik pokrajinske uprave Leon Rupnik ter SS-Obengrupppenführer Rösener, prisotni pa so bili tudi nekateri gostje, med njimi častni konzul [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]], častniki Slovenskega domobranstva, rektor [[Univerza v Ljubljani|univerze]], [[Milko Kos]], predsednik [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Izobešena je bila nemška zastava s kljukastim križem, tudi črna zastava SS, prvič pa tudi slovenska zastava s [[Grb dežele Kranjske|kranjskim grbom]], ki je bila pod italijansko oblastjo prepovedana. Zaigrali so najprej nemško himno, potem pa ''[[Naprej zastava slave]]''.<ref name="RN">{{navedi knjigo |title=Razdvojeni narod |last= Griesser - Perčar |first= Tamara |authorlink= Tamara Griesser - Pečar |year= 2004 |publisher= Mladinska knjiga |location= Ljubljana|isbn= 86-11-16799-6}}</ref> Po prireditvi je Rösener podelil domobrancem priznanja ter ranjeniške značke.<ref name="MDB"/> [[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle. [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|400x400_pik|Leon Rupnik, škof [[Gregorij Rožman]] in SS-general [[Erwin Rösener]], pregledujejo domobranske enote ob drugi prisegi Hitlerju in SS, 30. januarja 1945]] Nekateri viri trdijo, da je bila prisega izsiljena od Nemcev, saj jo je zahteval general Rösener ob grožnji z razpustitvijo domobranstva.<ref name=":0" /><ref name="MDB" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/domobranska-prisega/|title=Domobranska prisega|date=|accessdate=26. 9. 2019|website=[[Nova slovenska zaveza]]|publisher=|last=|first=}}</ref> Z izjavo naj bi Rösener hotel med domobranci doseči večjo disciplino in pravnoformalno osnovo, na katero bi se bilo potem mogoče v odnosu do domobranstva uradno sklicevati. Mnogi častniki, ki so v jugoslovanski vojski prisegli kralju Petru, so se ji bolj ali manj uspešno poskušali izogniti. Besedilo zaprisege se je glasilo: {{clear}} <blockquote>{{navedek|Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref><ref name="RN"/>}}</blockquote> Slovenski domobranci so podpisovali tudi izjavo v nemščini in slovenščini: <blockquote>{{navedek|Sem prostovoljno pristopil v Slovensko Domobranstvo, v boj in uničenje komunizma, kateri je moji deželi že toliko gorja prinesel in celo Evropo ogrozil. Moja trdna volja je, z vsemi mojimi močmi, v zadovoljstvo moje dežele in Evrope bojevati se pod nemškim vodstvom, in za to tudi moje življenje postaviti. To obvezo sem danes s sveto prisego potrdil. Sem bil o dolžnosti in pravicah v službenem, disciplinarnem in gospodarskem oziru poučen.<ref name="RN"/>}}</blockquote> Nekateri sodobniki so bili pozneje mnenja, da naj to ne bi bila prisega Hitlerju, in sicer ne glede na datum prisege in spremljajočo scenografijo.<ref name="MDB"/> Vendar so takšne trditve neprepričljive, ker prisega ni le vsebovala izrecne reference "[[Adolf Hitler|vodji velike Nemčije]]" (in prva prisega je potekala na Hitlerjev rojstni dan), ampak je [[Erwin Rösener|Rösener]] v sklepu govora, katerega slovenski prevod je prebral [[Franc Krenner|Krenner]], neposredno pred prisego jasno poudaril, da je to prisega Hitlerju: <blockquote>{{navedek|Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!<ref>{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF|title=Slovenec, 21. aprila 1944|date=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IAF90LQ0/196d6e60-765f-472d-a2c3-7613ff6a60fe/PDF|title=Jutro, 21. aprila 1944|date=|accessdate=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref>}}</blockquote> [[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle. == Konec vojne in umik na Koroško== {{glej tudi|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} === Preboj pri Borovljah in predaja orožja britanski vojski=== Po vojni je velika večina domobrancev zbežala iz Jugoslavije pred partizani. Bežalo je več kot 11.000 domobrancev in 6.000 civilistov. Domobranci so pri [[Borovlje|Borovljah]] 11. maja, po uradni nemški kapitulaciji, uspešno prebili partizanski obroč in tako civilistom in vojakom omogočili umik preko reke [[Drava|Drave]], kjer je okupacijsko oblast že vzpostavila britanska vojska, konkretno 5. korpus 8. armade. Domobranci so Britancem predali vse orožje in se tako po pravilih Ženevske konvencije izročili v varstvo kot vojni ujetniki. Zasilno taborišče za slovenske domobrance in ubegle civile je bilo urejeno na polju v bližini [[Vetrinj|Vetrinja]]. === Nasprotujoča povelja v britanski vojski === V zvezi s tem, kaj storiti z zajetimi domobranci, je obstajalo na britanski strani ogromno zmede in nasprotujočih ukazov. 27. aprila 1945 je tako britanski veleposlanik v [[Beograd]]u, Ralph Stevenson, svoji vladi priporočal, naj se vse proti-partizanske jugoslovanske enote razorožijo in namestijo v taborišča, vendar se jih naj ne vrača v Jugoslavijo. Dva dni zatem je [[Winston Churchill]] dal enako navodilo. 2. maja 1945 je tudi vrhovni poveljnik zavezniških sil za [[Sredozemlje]], [[Harold Alexander|maršal Alexander]], izdal ukaz, po katerem se naj vse proti-partizanske jugoslovanske enote, ki so odložile orožje in se uradno predale britanski vojski, namestijo v taborišča do trenutka, ko se bo o njihovi usodi odločalo na vladni ravni. Tudi Američani so dosledno zavzeli stališče, da je treba vojne ujetnike zaščititi pred repatriacijo. Vodstvo 5. korpusa 8. armade britanske vojske je ta navodila bolj ali manj ignoriralo, saj si je na terenu prizadevalo za čim bolj mirne odnose s partizansko vojsko, ki je po 9. maju zasedla velik del [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]]. === Prihod hrvaških vojakov v Pliberk in Robertsonovo povelje=== 13. maja je vodstvo britanskega 5. korpusa prejelo poročilo, da se avstrijsko-jugoslovanski meji pri [[Pliberk|Pliberku]] približuje še skupina okoli 200.000 hrvaških in 300.000 nemških vojakov. Ker je bila britanska vojska na Koroškem v maju 1945 še maloštevilna, je 14. maja oficir vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje, general Brian Robertson, 5. korpusu izdal povelje, naj se vseh novih prispelih 200.000 ''Jugoslovanov'' izroči partizanski vojski. En ključnih momentov tragedije domobrancev je, da je bil v Robertsonovem povelju uporabljen izraz ''Jugoslovani'' in ne ''Hrvati'', čeprav je bilo očitno, da je bilo govora o pripadnikih nekdanjih hrvaških [[ustaši|ustaških]] enot. Po tem Robertsonovem povelju je 5. korpus poleg hrvaških vojakov začel kot ''Jugoslovane'' obravnavati tudi vse ostale proti-partizanske enote z območja Jugoslavije, tudi tiste, ki so se že uradno predale britanskem oblastem. === Pliberška tragedija in začetek repatriacij === Na podlagi Robertsonovega povelja je 15. maja 1945 vodstvo 5. korpusa zavrnilo predajo hrvaških vojakov pri Pliberku in jih izročilo partizanom, kar je bilo prvo poglavje v nadaljnjih prisilnih repatriacijah. 17. maja je brigadir Toby Low, poveljnik 5. korpusa, izdal nadaljnje povelje, po katerem se naj "''vsi jugoslovanski državljani, ki se trenutno nahajajo na ozemlju 5. korpusa, nemudoma izročijo Titovim vojaškim enotam. Vse formacije bodo razorožene in se jih NE bo informiralo o njihovi destinaciji."'' Tudi v tem povelju je veliko nejasnosti, saj Low govori o "vseh jugoslovanskih državljanih", to pa bi lahko pomenilo tudi civiliste. Le nekaj ur kasneje je iz štaba vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje prišel nov ukaz maršala Harolda Alexandra, po katerem morajo biti ''"vsi četniki in ostali jugoslovanski disidenti evakuirani v britansko koncentracijsko področje Distone, južno od reke [[Pad]] v [[Kraljevina Italija|Italiji]]."'' Poveljstvo 5. korpusa je Alexandrov ukaz ignoriralo in se namesto tega še naprej zanašalo na Robertsonov ukaz iz 14. maja. === Repatriacije in prevara britanskega 5. korpusa === 18. maja je 5. korpus začel z repatriacijami Srbov in Hrvatov. Ko je poveljstvo 5. korpusa o tem obvestilo zavezniški štab, je dobilo privolitev, z opombo, da se nikogar ne sme repatriirati proti njegovi volji ali z uporabo sile in da morajo biti vsi tisti, ki repatriaciji nasprotujejo, evakuirani v Distone. Poveljstvo 5. korpusa se je odločilo, da bo zahtevan pogoj o neuporabi sile doseglo z zvijačo. Slovenskim domobrancem so tako povedali, da bodo premeščeni v [[Palmanova|Palmanovo]] v Italiji, in ne nazaj v Jugoslavijo.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 47,48,49</ref> To je bil razlog, da domobranci transportu niso nasprotovali. Bili so očitno prevarani s strani poveljstva 5. korpusa britanske vojske. Britanska vojska je tako med 27. in 31. majem 1945 poslala nazaj v Jugoslavijo bolj ali manj vse domobrance ter okoli 500 civilistov, čeprav je lahko sklepala, da jih pošilja v gotovo smrt. === Intervencija slovenskih civilnih oblasti in prekinitev repatriacij=== Že kmalu po prvih transportih, ko se je izkazalo, da vlaki ne vozijo v Italijo, temveč v Jugoslavijo, je nekaterim domobrancem uspelo pobegniti. Tako so v tabor v Vetrinju prihajale vse številnejše informacije o britanski prevari, vendar jih poveljstvo slovenskega domobranstva na čelu s Francem Krenerjem ni jemalo dovolj resno. Številni domobranski in civilni voditelji so na britanske oblasti sicer naslovili vprašanja in zahtevo po dodatnih zagotovilih, vendar so Britanci zavračali vsako možnost prevare. Transporti so se nadaljevali, pričevanja o prevari pa so se množila. Šele 31. maja, ko je bila v Jugoslavijo že prepeljana velika večina domobrancev, je postalo vsem preostalim slovenskim beguncem jasno, da so repatriacije dejstvo in da so tudi sami zapisani enaki usodi. Vodstvo 5. korpusa je načrtovalo, da se z repatriacijami slovenskih civilistov začne takoj naslednjega dne, 1. junija ob 5h zjutraj. V zadnjem obupnem poskusu je eden od civilnih voditeljev slovenskih beguncev, Valentin Meršol, s temi dejstvi soočil [[Kanada|kanadskega]] majorja Paula Barreja. Major Barre kot Kanadčan ni pripadal britanski vojaški hierarhiji in je bil osupel, da mu je vodstvo 5. korpusa prikrivalo laž o transportu domobrancev, saj je bil prepričan, da so bili dejansko premeščeni v Palmanovo. Po skupni intervenciji majorja Barreja in Meršola na sedežu britanske vojaške uprave v [[Celovec|Celovcu]] je, 12 ur pred načrtovano repatriacijo 6000 slovenskih civilistov, poveljstvo 5. korpusa prejelo nedvoumen ukaz, da smejo v Vetrinju ostati vsi civilisti, ki tako želijo.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 60,61,62</ref> === Obisk feldmaršala Alexandra in dokončna odločitev=== 4. junija 1945 je taborišče v Vetrinju nenapovedano obiskal tudi feldmaršal Harold Alexander, vrhovni poveljnik zavezniških sil za Sredozemlje.<ref name = "KSŽ"/> Vodstvo 5. korpusa je namreč delovalo v nasprotju z njegovimi ukazi in priporočili z dne 17. maja, ko je izrecno opozarjal, da bi ''"bila repatriacija vojaških kadrov, ki so se predali britanskim oblastem, lahko zanje usodna"''. Alexander je z obiskom v Vetrinju vzpostavil svojo avtoriteto nad vodstvom 5. korpusa in se na licu mesta srečal tudi s predstavniki slovenskih beguncev. Osebno jim je zagotovil varnost in zaščito britanske vojske.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 65,66</ref> ===Usoda domobrancev, vrnjenih v Jugoslavijo=== Jugoslovanske oblasti so izvensodno ubile nekaj več kot 13.500 domobrancev, izpuščeni pa so bili tisti, ki so bili stari manj kot 18 let ter so bili pri domobrancih manj kot eno leto. Vrnjene domobrance so komunistične oblasti najprej internirale v treh [[povojna koncentracijska taborišča v Sloveniji|koncentracijskih taboriščih]], in sicer v [[koncentracijsko taborišče Teharje|Teharjah]], [[koncentracijsko taborišče Šentvid|Šentvidu]] nad [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[koncentracijsko taborišče Škofja Loka|Škofji Loki]]. Od tam so veliko večino odpeljali na [[povojni poboji|morišča]] v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]], [[Hrastnik]]u, [[Huda jama|Hudi jami]] in ostalih krajih po Sloveniji.<ref>Milko Mikola, ''Rdeče nasilje'', Celjska Mohorjeva družba, 2012</ref> Velika večina pripadnikov Slovenskega domobranstva oziroma 11.683 je bilo tako ubitih po vojni, v spopadih med vojno pa je bilo ubitih približno 1800 domobrancev.<ref>Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Šorn, Tadeja Tominšek Rihtar, »Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji«, ''Prispevki za novejšo zgodovino'' (2002), s. 121-130.</ref> Drugače so zavezniki ravnali s [[Slovenski narodni varnostni zbor|primorskimi domobranci]]; teh niso vrnili, saj se niso borili na jugoslovanskem ozemlju in so torej pripadali Italiji. Množični poboji domobrancev so bili prvič javno obsojeni 1975 v intervjuju z [[Edvard Kocbek|Edvardom Kocbekom]], ki ga je vodil [[Boris Pahor]] in ki je povzročil diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani [[Josip Broz - Tito|Titovega]] režima proti obema v t.i. "[[Zaliv_(revija)#Afera_Zaliv|Zalivski aferi]]".<ref>Recenzija v časopisu Delo, 22.9.2004 , https://web.archive.org/web/20120212233106/http://www.kitab-verlag.com/webshop/fremdsprachige-literatur/kocbek-edvard-literatur-und-engagement.html</ref> ==Odnos do domobranstva v današnjem času== Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi]] in spremembi oblasti je bilo postavljeno nekaj spominskih obeležij domobranskim enotam. Nekateri spomeniki so povzročili nove spore.<ref name="rtvslo grahovo">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/v-grahovem-najprej-poklon-zrtvam-nacizma-nato-blagoslov-spomenika-domobrancem/333932 |title=V Grahovem najprej poklon žrtvam nacizma, nato blagoslov spomenika domobrancem |accessdate=20.5.2014 |date=6.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|title= Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem|accessdate= 20.5.2014|date= |format= |work= [[ZRC SAZU]]|archive-date= 2014-05-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v |date=2014-05-21 }}</ref> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{Cite book|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{navedi knjigo| last= Kladnik| first = Tomaž | title = Slovenska partizanska in domobranska vojska | year = 2006 | publisher = Defensor | location = Ljubljana | isbn = 978-961-6177-11-5 |cobiss= 229933056}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2| cobiss = 103968000}} * {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| authorlink = | title = Slovensko domobranstvo : 1943-1945 | year = 2003| publisher = Slovenska matica | location = Ljubljana| isbn =961-213-114-7|cobiss = 126074112}} * {{Cite book|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo| last= Nose| first = Aleš | title = Domobranci zdravo - Bog daj | year = 2008| publisher = Modrijan | location = Ljubljana | isbn = 978-961-241-223-4 | cobiss= 237008128}} * [[Antonio J. Munoz|Munoz, Antonio J.]] ''Slovenian Axis Forces in World War II 1941-1945''. Bayside, New York. * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{Cite book|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{Cite book|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Čini Slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora]] *[[Slovensko povojno begunstvo]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Slovene Home Guard|Slovensko domobranstvo}} {{Slov_PRS}} [[Kategorija:Slovensko domobranstvo|*]] [[Kategorija:Kolaboracija]] [[Kategorija:Fašizem]] [[Kategorija:Nacizem]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] rewa4ybomvwkew2u49cdw0banq9wyas 6688733 6688729 2026-06-13T09:39:35Z MaksiKavsek 244409 nv 6688733 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = <big>'''Slovensko domobranstvo'''</big><br />Slowenische Landwehr | image = [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|150px]] | caption = Znak Slovenskega domobranstva | dates = 1943–1945 | country = [[Ljubljanska pokrajina]] | allegiance = [[Tretji rajh|Nemčija]] | role = pomožna policijska sila | size = okrog 13.500 mož{{efn|Poleg tega je štela [[Gorenjska samozaščita]] 2500, [[Slovenski narodni varnostni zbor]] pa slabih 2000, skupaj torej okoli 18.000 pripadnikov.}} | command_structure = | current_commander = | patron = | motto = Za Boga, narod in domovino | colors = | march = [[Naprej zastava slave]] | battles = | notable_commanders = [[Erwin Rösener]]{{efn|Rösener ni imel uradnega položaja v poveljniški hierarhiji, vendar je kot najvišji nemški funkcionar SS in policije v Ljubljanski pokrajini izvajal vrhovni nadzor nad domobranstvom ter odločal o njegovi organizaciji. Imel je največji vpliv na njegovo delovanje; vključno z organizacijo, oboroževanjem, usmerjanjem bojnih operacij ter podeljevanjem odlikovanj njegovim pripadnikom. Zato ga zgodovinopisje pogosto označuje za dejanskega (de facto) vrhovnega poveljnika Slovenskega domobranstva, čeprav ni bil njegov formalni (de iure) poveljnik.}}<br />[[Leon Rupnik]]<br />[[Vuk Rupnik]]<br />[[Ernest Peterlin]]<br />[[Franc Krenner]] | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[File:Flag of the Slovene Home Guard.svg|200px|border]] | identification_symbol_label = Zastava | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''Slovensko domobranstvo''' ({{jezik-de|Slowenische Landwehr}}; kratica SD) je bila [[policija|policijska]]-[[paravojska|paravojaška]] formacija, ki jo je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Njihov namen je bil boj proti [[slovenski partizani|partizanom]] oz. narodno osvobodilnemu gibanju. Zgodovinar [[Boris Mlakar]] opiše slovensko domobranstvo kot najpomembnejšo silo protirevolucije z zunanjimi obeležji [[kolaboracija|kolaboracionizma]].<ref>Mlakar B. (2003), str. 7</ref> Vojaški razvoj po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 in partizanskim obračunom z delom "bele" in "plave" garde v Grčaricah in Turjaku je bila podlaga za ustanovitev nove protipartizanske formacije Slovenskega domobranstva. Enote je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Formalno pa je bilo Slovensko domobranstvo ustanovljeno 6. decembra 1943 z odredbo vrhovnega komisarja nemške operacijske cone Jadransko primorje [[Friedrich Rainer|Friedricha Rainerja]]. Na čelu Slovenskega domobranstva je bil štab pod poveljstvom podpolkovnika (kasneje polkovnika) [[Franc Krenner|Franca Krenerja]]. Krenerjev štab, v katerem so bili slovenski častniki, je bil od konca oktobra 1943 dalje podrejen takrat ustanovljenemu t.i. "organizacijskemu štabu" za slovensko domobranstvo, v katerem so bili nemški častniki. Ta štab je vodil stotnik Erich Schumacher in je deloval pri višjem vodji SS in policije v Ljubljani [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]]. == Zgodovina == [[Slika:Slovenec 1 stran 24 september 1943.jpg|thumb|right|300px|Objava ustanovitve Slovenskega domobranstva (Slovenske legije) in določitev nove nemške oblasti v Ljubljanski pokrajini (''Slovenec'', 24. september 1943)]] Neposredno po italijanski kapitulaciji so predstavniki predvojnih političnih strank v Ljubljanski pokrajini 24. septembra 1943 objavili ustanovitev Slovenske domobranske legije.<ref>''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1 {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI}}. Naslovnica časopisa objavlja: »Ustanovitev slovenske domobranske legije, Poziv vsem poštenim in sposobnim Slovencem, da se, prostovoljno javijo za zaščito slovenske domovine ...,«. Na isti strani je objavljena imenovanje generala Leona Rupnika za predsednika deželne vlade in Walseggerja za deželnega predsednika. Generalu Rupniku je dekret o imenovanju predal pokrajinski vodja [[Friedrich Rainer]].</ref> Imela je tri [[bataljon]]e, ki so bili sestavljeni iz preživelih pripadnikov Prostovoljne protikomunistične milice, [[vaške straže|vaških straž]], [[Legija smrti|Legije smrti]], [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], pa tudi bivših [[partizani|partizanov]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str.29 </ref><ref>Griesser - Pečar, Tamara (2004). Razdvojeni narod. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-16799-6 </ref> 30. septembra so oblast prevzeli Nemci, ki so SDL preimenovali in reorganizirali v ''Slovensko domobranstvo''. Nemci, ki so septembra 1943 Ljubljansko pokrajino umestili v svojo [[Operacijska cona Jadransko primorje|operativno cono za Jadransko primorje]], so pobudo za ustanovitev Slovenskega domobranstva sprejeli zaradi pomanjkanja lastne vojske. Domobranska vojska je imela ločeni slovenski in nemški štab, ki je bil pomembnejši in je bil podrejen generalpolkovniku SS in poveljniku policije (''[[SS-Obergruppenführer]]'') [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]], ki je neposredno poročal poveljniku SS (''[[Reichsführer-SS]]'') [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]].<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=123|cobiss=}}</ref> Domobranci so bili oboroženi, oskrbovani in plačani od strani Nemcev, in ko so bili razporejeni na terenu, so bili vedno pod nemškim poveljstvom. Domobranska vojska je delovala kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar je imela omejeno avtonomijo in je sprva delovala kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili večino protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=124|cobiss=}}</ref> Določeno samostojnost pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Število domobrancev je postopoma naraslo na približno 15.000. === Domobranska prisega === [[Slika:prisega.jpg|thumb|right|300px|Prva zaprisega 20. aprila 1944]]Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom - na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na Javorovici, ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 48.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da se domobranci prenehajo boriti in prestopijo v partizanske enote. Za razliko od hrvaških domobranov in drugih kolaboracijonistov ki so sprejeli partizanske amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti, domobranci so nadeljavli s kolaboricija do konca vojne. Domobranci so se nadaljevali boriti tudi po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Pri ustanovitvi Slovenskega domobranstva sta sodelovala predvsem podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in divizijski general [[Leon Rupnik]]. Peterlin je želel oblikovati močno oborožene enote, vključno s težkimi strojnicami, minometi in topovi manjšega kalibra. Nemci takšne oborožitve slovenskim domobrancem nikoli niso odobrili, dovolili so jim le lahko pehotno orožje. Peterlin je bil vodja skrivne skupine domobranskih častnikov in nekdanjih oficirjev kraljeve vojske, ki so bili izrazito prozahodno usmerjeni in so sodelovanje z nemškimi okupacijskimi oblastmi dojemali izključno kot nujno zlo v boju proti komunizmu. Peterlinova skupina je vzdrževala stike z zavezniki, organizirala reševanje sestreljenih zavezniških pilotov na slovenskem ozemlju in pripravljala vse potrebno za prestop na stran zaveznikov ob njihovem pričakovanem izkrcanju na severnem [[Jadran|Jadranu]]. Jeseni 1944 je skupino okoli Peterlina odkril [[Gestapo]] in vsi z njo povezani domobranski častniki so bili internirani v koncentracijsko taborišče [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II</ref> Po osvoboditvi taborišča ob koncu vojne so jih Američani zaprli in junija 1945 izročili novim oblastem v Jugoslaviji, kjer so jih usmrtili.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Med smrtjo in življenjem: nekaj pogledov na včeraj in na jutri|last=Kremžar|first=Marko|publisher=Družina|year=2000|isbn=961-222-302-5|location=Ljubljana|page=53|cobiss=107833344}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/narodni-odbor-za-slovenijo-in-tretji-maj-1945/|title=Narodni odbor za Slovenijo in tretji maj 1945|date=|accessdate=27. 9. 2019|website=Nova slovenska zaveza|publisher=|last=|first=}}</ref> Manjša skupina okoli generala Rupnika je bila sodelovanju z Nemci bolj naklonjena in je tudi pričakovala zmago Tretjega rajha. Rupnik je sprva prevzel poveljstvo nad domobranci, a ga je že po nekaj tednih SS odstavila in mu ukazala, da se z domobranstvom ne sme več ukvarjati. Zaradi njegovega vztrajanja so ga leta 1944 znova vključili in ga imenovali za generalnega inšpektorja. Tik pred koncem vojne, ob umiku nemških sil, so Leona Rupnika Nemci spet imenovali za poveljnika domobranstva,<ref name="KSŽ">{{navedi knjigo| last= Kociper| first = Stanko| authorlink = Stanko Kociper| title = Kar sem živel| year = 1996| publisher = Mladinska knjiga| location = Ljubljana| isbn = 86-11-14497-X}}</ref> vendar so politični veljaki pritiskali nanj in se je zaradi tega potem položaju odpovedal in ga prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru]].<ref name="MDB">{{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2}}</ref> === Domobranska policija === Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska === {{glavni|Primorsko domobranstvo}} Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Adriatisches Küstenland, namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor|Slovenski narodno varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočnik]]<nowiki/>u, visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|''Rižarna'']], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} SLS je poslala [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. === Gorenjska === {{glavni|Gorenjsko domobranstvo}} Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja [[Erich Dichtl (častnik)|Ericha Dichtla]].{{sfn|137-138|}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|137-138|}} ==Programska in ideološka opredelitev Slovenskega domobranstva== Iz objav ''[[Slovenec (časnik)|Slovenca]]'' je razvidna programska in ideološka osnova Slovenskega domobranstva, čeprav je pri tem potrebno upoštevati, da so bili takratni časopisi in revije, ki so izhajali legalno, podvrženi cenzuri.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWLEPJUF|title=Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941–1950|last=Kodrič - Dačić|first=Eva|date=2011|journal=Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti|accessdate=|issue=4|cobiss=261140736|volume=55|pages=69–87}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno|last=Šorn|first=Mojca|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=2007|isbn=978-961-6386-12-8|location=Ljubljana|page=457|cobiss=236081920|url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:1555}}</ref> {{navedek|… naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu. … po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije. Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila. … S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševizem in kapitalizem. |''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1}} Programske in ideološke opredelitve so objavljali tudi v časopisu ''[[Slovenski domobranec]]'', iz objav je bil med drugim zelo razviden [[antisemitizem]]. {{navedek|Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.<ref>[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html Oto Luthar, "Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno? Da!", ''Delo'', 10. 05. 2014] vpogledano 20.5.2014</ref>}} Leon Rupnik je pisal antisemitske pamflete, na primer “Boljševizem: orodje mednarodnega židovstva”, in napadal Jude v mnogih svojih javnih govorih. V govoru po drugi domobranski prisegi je izjavil naslednje: {{navedek|Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje s zapada.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS|website=dlib.si|accessdate=2019-12-31}}</ref>}} == Organizacijska struktura == === Organiziranost štaba === Organizacijski štab Slovenskega domobranstva so sestavljali: * '''ožji štab''', ki so ga sestavljali: ** poveljnik, polkovnik (v podpisih na dokumentih podpolkovnik) [[Franc Krener]] (v nemških dokumentih tudi Krenner), ** pomočnik, podpolkovnik [[Milko Vizjak]], ** načelnik štaba, podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in adjutant [[stotnik]] [[Ladislav Lah]]; * '''personalni odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Milko Vizjak; * '''formacijski odsek''', ki ga je vodil [[Vladimir Sirnik]]; * '''obveščevalni odsek''', ki ga je vodil stotnik [[Berto Ilovar]]; * '''stan štaba in arhiva''', ki ga je vodil stotnik [[Lado Delak]]; * '''šolski odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Ernest Peterlin; ** pododsek za častniški pouk (v izvirniku "za oficirsko nastavo"), ki ga je vodil major Bajec, učitelji (v izvirniku "nastavniki") pa so bili stotnik Leskovšek ter poročnika Barle in Kraiger; ** pododsek za podčastniški pouk (v izvirniku "za podoficirsko nastavo"), ki ga je vodil stotnik Cerkvenik, učitelja pa sta bila stotnik Leskošek in podporočnik Meršol. V odseku so delovali še trije nemški častniki in dva civilna učitelja; * '''materialno oddelenje''', ki ga je vodil major [[Peter Rozman]], sestavljali pa so ga: ** tehnični odsek ** oborožitveni odsek ** avtomobilski odsek * '''sodni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Alfonz Cepuder|Alfonza Cepudra]]; * '''sanitetni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Stane Grapar|Staneta Graparja]]; * '''veterinarski odsek''', pod vodstvom veterinarskega poročnika I. klase [[Janko Drinovec|Janka Drinovca]]; * '''intendantski odsek''', pod vodstvom majorja Josipa Pfeiferja ml.; * '''kaznilniška delegacija''', pod vodstvom stotnika [[Maks Kosovinc|Maksa Kosovinca]]<ref>Bilten Slovenske vojske, april 2006-8 št. 1, str. 80</ref> === Enote === ==== September 1943 ==== * Rupnikova [[bojna skupina|skupina]] * [[Vod]] Ježica * Vod Dravlje * Vod Dobrova * Vod Devica Marija v Polju * Vod [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urh]]-Dobrunje * [[Četa]] Golovec * Četa Orle * Četa Rudnik * Triglavska četa * Komandna četa * Šolska četa (ust. 11. oktobra 1943) ==== November 1943 ==== * [[1. bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. bataljon]] ([[Ljubljana]]) * [[2. bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. bataljon]] ([[Vrhnika]]) * [[3. bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. bataljon]] (Gorjanci) * [[4. bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] ([[Vrhnika]]->[[Logatec]]) * [[5. bataljon (Slovensko domobranstvo)|5. bataljon]] ([[Borovnica]]) ==== 1. december 1943 ==== * 1. bataljon (Ljubljana) * 2. bataljon (Vrhnika) * 3. bataljon ([[Kostanjevica]]) * [[Šolski bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] (Ljubljana; to je bil trenažni [[bataljon]], ki se praviloma ni udeleževal [[boj]]nih akcij) * 5. bataljon ([[Novo mesto]]) ==== 14. december 1943 ==== * [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|1. bojna skupina]] (Ljubljana) * [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|2. bojna skupina]] (Vrhnika) * [[III. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|3. bojna skupina]] (Gorjanci) * [[IV. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|4. bojna skupina]] (Logatec) * [[V. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|5. bojna skupina]] (Ljubljana - [[Rakek]]) * [[VI. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|6. bojna skupina]] (Kočevje) * [[I. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|1. šolska skupina]] (Ljubljana) * [[II. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|2. šolska skupina]] (Ljubljana; ukinjena januarja [[1944]]) ==== Februar 1944 ==== * 1. bojna skupina (Ljubljana) * 2. bojna skupina ([[Velike Lašče]]) * 3. bojna skupina (Gorjanci) * 4. bojna skupina (Logatec) * 5. bojna skupina (Ljubljana - Rakek) * 6. bojna skupina (Kočevje) * 7. bojna skupina ([[Grosuplje]]) * 1. šolska skupina (Ljubljana) * 2. šolska skupina (Ljubljana) ==== 10. februar 1944 ==== * [[Šolska skupina N]] (Ljubljana) * [[Zaščita okraja Novo mesto O]] (Novo mesto) * [[Skupina za varovanje železniške proge W]] ([[Notranjska]]) * [[Operativna skupina M]] ==== Maj 1944 ==== * Križev udarni bataljon (Ljubljana) * Udarni bataljon N ([[Zgornja Šiška]]) * Udarni bataljon W (Rakek) * Udarni bataljon M ([[Višnja gora]]) * Udarni bataljon O ([[Trebnje]] -> [[Šentvid pri Stični]]) ==== 5. julij 1944 ==== * [[I. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. udarni bataljon]] ([[Stična]]) * [[II. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. udarni bataljon]] (Rakek) * [[III. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. udarni bataljon]] (Višnja gora) * [[IV. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. udarni bataljon]] (Šentvid pri Stični) ==== November 1944 ==== * 1. udarni bataljon/Btl. »Köhl« (Stična) * 2. udarni bataljon (Rakek) * 3. udarni bataljon (Višnja gora) * 4. udarni bataljon/Btl. »Lindner« (Šentvid pri Stični) * 5. udarni »alarmni« bataljon/Btl. »Schmitz« (Velike Lašče) * 6. udarni bataljon/Btl. »Kaspar« (Novo mesto) ==== Marec 1945 ==== * 1. bataljon * 2. bataljon * 5. bataljon * 6. bataljon * 10. bataljon ==== April 1945 ==== * 1. bataljon * 2. bataljon * 5. bataljon * 6. bataljon * 10. bataljon * 12. bataljon === Čini slovenskega domobranstva === Čine slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora so sestavljali: * '''Moštvo''' ** domobranec ** kaplar (desetnik) * '''Podčastniki''' ** podnarednik ** narednik ** višji narednik *'''Častniki''' ** poročnik ** nadporočnik ** stotnik ** polkovnik *'''Višji častniki''' ** major ** podpolkovnik ** polkovnik ** general *'''Vojaški uradniki''' ** vojaški uradniki III. stopnje ** vojaški uradniki II. stopnje ** vojaški uradniki I. stopnje == Prisega == Ljubljanski domobranci so prisegli na [[Stadion za Bežigradom|ljubljanskem stadionu]], prvič na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] rojstni dan, 20. aprila 1944 ter drugič na obletnico nacističnega prevzema oblasti v Nemčiji, 30. januarja 1945. Prisega je bila izraz nemške težnje po vse večjem obvladovanju domobranstva in omejevanju domobranske avtonomije. Na prvi prisegi so se zbrali člani domobranskih enot iz Ljubljane ter nekaterih drugih enot iz [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] ter tudi člani [[Policijski varnostni zbor|policijskega korpusa Slovenskega domobranstva]]. Pred prisego je imel škof [[Gregorij Rožman|Rožman]] tiho mašo za domobrance, potem pa kljub ponujenemu prostoru na tribuni ni ostal in je, takoj ko je pospravil svojo opremo, sredi prisege odšel z avtom. Na prisegi sta imela govor predsednik pokrajinske uprave Leon Rupnik ter SS-Obengrupppenführer Rösener, prisotni pa so bili tudi nekateri gostje, med njimi častni konzul [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]], častniki Slovenskega domobranstva, rektor [[Univerza v Ljubljani|univerze]], [[Milko Kos]], predsednik [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Izobešena je bila nemška zastava s kljukastim križem, tudi črna zastava SS, prvič pa tudi slovenska zastava s [[Grb dežele Kranjske|kranjskim grbom]], ki je bila pod italijansko oblastjo prepovedana. Zaigrali so najprej nemško himno, potem pa ''[[Naprej zastava slave]]''.<ref name="RN">{{navedi knjigo |title=Razdvojeni narod |last= Griesser - Perčar |first= Tamara |authorlink= Tamara Griesser - Pečar |year= 2004 |publisher= Mladinska knjiga |location= Ljubljana|isbn= 86-11-16799-6}}</ref> Po prireditvi je Rösener podelil domobrancem priznanja ter ranjeniške značke.<ref name="MDB"/> [[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle. [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|400x400_pik|Leon Rupnik, škof [[Gregorij Rožman]] in SS-general [[Erwin Rösener]], pregledujejo domobranske enote ob drugi prisegi Hitlerju in SS, 30. januarja 1945]] Nekateri viri trdijo, da je bila prisega izsiljena od Nemcev, saj jo je zahteval general Rösener ob grožnji z razpustitvijo domobranstva.<ref name=":0" /><ref name="MDB" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/domobranska-prisega/|title=Domobranska prisega|date=|accessdate=26. 9. 2019|website=[[Nova slovenska zaveza]]|publisher=|last=|first=}}</ref> Z izjavo naj bi Rösener hotel med domobranci doseči večjo disciplino in pravnoformalno osnovo, na katero bi se bilo potem mogoče v odnosu do domobranstva uradno sklicevati. Mnogi častniki, ki so v jugoslovanski vojski prisegli kralju Petru, so se ji bolj ali manj uspešno poskušali izogniti. Besedilo zaprisege se je glasilo: {{clear}} <blockquote>{{navedek|Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref><ref name="RN"/>}}</blockquote> Slovenski domobranci so podpisovali tudi izjavo v nemščini in slovenščini: <blockquote>{{navedek|Sem prostovoljno pristopil v Slovensko Domobranstvo, v boj in uničenje komunizma, kateri je moji deželi že toliko gorja prinesel in celo Evropo ogrozil. Moja trdna volja je, z vsemi mojimi močmi, v zadovoljstvo moje dežele in Evrope bojevati se pod nemškim vodstvom, in za to tudi moje življenje postaviti. To obvezo sem danes s sveto prisego potrdil. Sem bil o dolžnosti in pravicah v službenem, disciplinarnem in gospodarskem oziru poučen.<ref name="RN"/>}}</blockquote> Nekateri sodobniki so bili pozneje mnenja, da naj to ne bi bila prisega Hitlerju, in sicer ne glede na datum prisege in spremljajočo scenografijo.<ref name="MDB"/> Vendar so takšne trditve neprepričljive, ker prisega ni le vsebovala izrecne reference "[[Adolf Hitler|vodji velike Nemčije]]" (in prva prisega je potekala na Hitlerjev rojstni dan), ampak je [[Erwin Rösener|Rösener]] v sklepu govora, katerega slovenski prevod je prebral [[Franc Krenner|Krenner]], neposredno pred prisego jasno poudaril, da je to prisega Hitlerju: <blockquote>{{navedek|Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!<ref>{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF|title=Slovenec, 21. aprila 1944|date=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IAF90LQ0/196d6e60-765f-472d-a2c3-7613ff6a60fe/PDF|title=Jutro, 21. aprila 1944|date=|accessdate=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref>}}</blockquote> [[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle. == Konec vojne in umik na Koroško== {{glej tudi|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} === Preboj pri Borovljah in predaja orožja britanski vojski=== Po vojni je velika večina domobrancev zbežala iz Jugoslavije pred partizani. Bežalo je več kot 11.000 domobrancev in 6.000 civilistov. Domobranci so pri [[Borovlje|Borovljah]] 11. maja, po uradni nemški kapitulaciji, uspešno prebili partizanski obroč in tako civilistom in vojakom omogočili umik preko reke [[Drava|Drave]], kjer je okupacijsko oblast že vzpostavila britanska vojska, konkretno 5. korpus 8. armade. Domobranci so Britancem predali vse orožje in se tako po pravilih Ženevske konvencije izročili v varstvo kot vojni ujetniki. Zasilno taborišče za slovenske domobrance in ubegle civile je bilo urejeno na polju v bližini [[Vetrinj|Vetrinja]]. === Nasprotujoča povelja v britanski vojski === V zvezi s tem, kaj storiti z zajetimi domobranci, je obstajalo na britanski strani ogromno zmede in nasprotujočih ukazov. 27. aprila 1945 je tako britanski veleposlanik v [[Beograd]]u, Ralph Stevenson, svoji vladi priporočal, naj se vse proti-partizanske jugoslovanske enote razorožijo in namestijo v taborišča, vendar se jih naj ne vrača v Jugoslavijo. Dva dni zatem je [[Winston Churchill]] dal enako navodilo. 2. maja 1945 je tudi vrhovni poveljnik zavezniških sil za [[Sredozemlje]], [[Harold Alexander|maršal Alexander]], izdal ukaz, po katerem se naj vse proti-partizanske jugoslovanske enote, ki so odložile orožje in se uradno predale britanski vojski, namestijo v taborišča do trenutka, ko se bo o njihovi usodi odločalo na vladni ravni. Tudi Američani so dosledno zavzeli stališče, da je treba vojne ujetnike zaščititi pred repatriacijo. Vodstvo 5. korpusa 8. armade britanske vojske je ta navodila bolj ali manj ignoriralo, saj si je na terenu prizadevalo za čim bolj mirne odnose s partizansko vojsko, ki je po 9. maju zasedla velik del [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]]. === Prihod hrvaških vojakov v Pliberk in Robertsonovo povelje=== 13. maja je vodstvo britanskega 5. korpusa prejelo poročilo, da se avstrijsko-jugoslovanski meji pri [[Pliberk|Pliberku]] približuje še skupina okoli 200.000 hrvaških in 300.000 nemških vojakov. Ker je bila britanska vojska na Koroškem v maju 1945 še maloštevilna, je 14. maja oficir vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje, general Brian Robertson, 5. korpusu izdal povelje, naj se vseh novih prispelih 200.000 ''Jugoslovanov'' izroči partizanski vojski. En ključnih momentov tragedije domobrancev je, da je bil v Robertsonovem povelju uporabljen izraz ''Jugoslovani'' in ne ''Hrvati'', čeprav je bilo očitno, da je bilo govora o pripadnikih nekdanjih hrvaških [[ustaši|ustaških]] enot. Po tem Robertsonovem povelju je 5. korpus poleg hrvaških vojakov začel kot ''Jugoslovane'' obravnavati tudi vse ostale proti-partizanske enote z območja Jugoslavije, tudi tiste, ki so se že uradno predale britanskem oblastem. === Pliberška tragedija in začetek repatriacij === Na podlagi Robertsonovega povelja je 15. maja 1945 vodstvo 5. korpusa zavrnilo predajo hrvaških vojakov pri Pliberku in jih izročilo partizanom, kar je bilo prvo poglavje v nadaljnjih prisilnih repatriacijah. 17. maja je brigadir Toby Low, poveljnik 5. korpusa, izdal nadaljnje povelje, po katerem se naj "''vsi jugoslovanski državljani, ki se trenutno nahajajo na ozemlju 5. korpusa, nemudoma izročijo Titovim vojaškim enotam. Vse formacije bodo razorožene in se jih NE bo informiralo o njihovi destinaciji."'' Tudi v tem povelju je veliko nejasnosti, saj Low govori o "vseh jugoslovanskih državljanih", to pa bi lahko pomenilo tudi civiliste. Le nekaj ur kasneje je iz štaba vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje prišel nov ukaz maršala Harolda Alexandra, po katerem morajo biti ''"vsi četniki in ostali jugoslovanski disidenti evakuirani v britansko koncentracijsko področje Distone, južno od reke [[Pad]] v [[Kraljevina Italija|Italiji]]."'' Poveljstvo 5. korpusa je Alexandrov ukaz ignoriralo in se namesto tega še naprej zanašalo na Robertsonov ukaz iz 14. maja. === Repatriacije in prevara britanskega 5. korpusa === 18. maja je 5. korpus začel z repatriacijami Srbov in Hrvatov. Ko je poveljstvo 5. korpusa o tem obvestilo zavezniški štab, je dobilo privolitev, z opombo, da se nikogar ne sme repatriirati proti njegovi volji ali z uporabo sile in da morajo biti vsi tisti, ki repatriaciji nasprotujejo, evakuirani v Distone. Poveljstvo 5. korpusa se je odločilo, da bo zahtevan pogoj o neuporabi sile doseglo z zvijačo. Slovenskim domobrancem so tako povedali, da bodo premeščeni v [[Palmanova|Palmanovo]] v Italiji, in ne nazaj v Jugoslavijo.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 47,48,49</ref> To je bil razlog, da domobranci transportu niso nasprotovali. Bili so očitno prevarani s strani poveljstva 5. korpusa britanske vojske. Britanska vojska je tako med 27. in 31. majem 1945 poslala nazaj v Jugoslavijo bolj ali manj vse domobrance ter okoli 500 civilistov, čeprav je lahko sklepala, da jih pošilja v gotovo smrt. === Intervencija slovenskih civilnih oblasti in prekinitev repatriacij=== Že kmalu po prvih transportih, ko se je izkazalo, da vlaki ne vozijo v Italijo, temveč v Jugoslavijo, je nekaterim domobrancem uspelo pobegniti. Tako so v tabor v Vetrinju prihajale vse številnejše informacije o britanski prevari, vendar jih poveljstvo slovenskega domobranstva na čelu s Francem Krenerjem ni jemalo dovolj resno. Številni domobranski in civilni voditelji so na britanske oblasti sicer naslovili vprašanja in zahtevo po dodatnih zagotovilih, vendar so Britanci zavračali vsako možnost prevare. Transporti so se nadaljevali, pričevanja o prevari pa so se množila. Šele 31. maja, ko je bila v Jugoslavijo že prepeljana velika večina domobrancev, je postalo vsem preostalim slovenskim beguncem jasno, da so repatriacije dejstvo in da so tudi sami zapisani enaki usodi. Vodstvo 5. korpusa je načrtovalo, da se z repatriacijami slovenskih civilistov začne takoj naslednjega dne, 1. junija ob 5h zjutraj. V zadnjem obupnem poskusu je eden od civilnih voditeljev slovenskih beguncev, Valentin Meršol, s temi dejstvi soočil [[Kanada|kanadskega]] majorja Paula Barreja. Major Barre kot Kanadčan ni pripadal britanski vojaški hierarhiji in je bil osupel, da mu je vodstvo 5. korpusa prikrivalo laž o transportu domobrancev, saj je bil prepričan, da so bili dejansko premeščeni v Palmanovo. Po skupni intervenciji majorja Barreja in Meršola na sedežu britanske vojaške uprave v [[Celovec|Celovcu]] je, 12 ur pred načrtovano repatriacijo 6000 slovenskih civilistov, poveljstvo 5. korpusa prejelo nedvoumen ukaz, da smejo v Vetrinju ostati vsi civilisti, ki tako želijo.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 60,61,62</ref> === Obisk feldmaršala Alexandra in dokončna odločitev=== 4. junija 1945 je taborišče v Vetrinju nenapovedano obiskal tudi feldmaršal Harold Alexander, vrhovni poveljnik zavezniških sil za Sredozemlje.<ref name = "KSŽ"/> Vodstvo 5. korpusa je namreč delovalo v nasprotju z njegovimi ukazi in priporočili z dne 17. maja, ko je izrecno opozarjal, da bi ''"bila repatriacija vojaških kadrov, ki so se predali britanskim oblastem, lahko zanje usodna"''. Alexander je z obiskom v Vetrinju vzpostavil svojo avtoriteto nad vodstvom 5. korpusa in se na licu mesta srečal tudi s predstavniki slovenskih beguncev. Osebno jim je zagotovil varnost in zaščito britanske vojske.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 65,66</ref> ===Usoda domobrancev, vrnjenih v Jugoslavijo=== Jugoslovanske oblasti so izvensodno ubile nekaj več kot 13.500 domobrancev, izpuščeni pa so bili tisti, ki so bili stari manj kot 18 let ter so bili pri domobrancih manj kot eno leto. Vrnjene domobrance so komunistične oblasti najprej internirale v treh [[povojna koncentracijska taborišča v Sloveniji|koncentracijskih taboriščih]], in sicer v [[koncentracijsko taborišče Teharje|Teharjah]], [[koncentracijsko taborišče Šentvid|Šentvidu]] nad [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[koncentracijsko taborišče Škofja Loka|Škofji Loki]]. Od tam so veliko večino odpeljali na [[povojni poboji|morišča]] v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]], [[Hrastnik]]u, [[Huda jama|Hudi jami]] in ostalih krajih po Sloveniji.<ref>Milko Mikola, ''Rdeče nasilje'', Celjska Mohorjeva družba, 2012</ref> Velika večina pripadnikov Slovenskega domobranstva oziroma 11.683 je bilo tako ubitih po vojni, v spopadih med vojno pa je bilo ubitih približno 1800 domobrancev.<ref>Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Šorn, Tadeja Tominšek Rihtar, »Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji«, ''Prispevki za novejšo zgodovino'' (2002), s. 121-130.</ref> Drugače so zavezniki ravnali s [[Slovenski narodni varnostni zbor|primorskimi domobranci]]; teh niso vrnili, saj se niso borili na jugoslovanskem ozemlju in so torej pripadali Italiji. Množični poboji domobrancev so bili prvič javno obsojeni 1975 v intervjuju z [[Edvard Kocbek|Edvardom Kocbekom]], ki ga je vodil [[Boris Pahor]] in ki je povzročil diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani [[Josip Broz - Tito|Titovega]] režima proti obema v t.i. "[[Zaliv_(revija)#Afera_Zaliv|Zalivski aferi]]".<ref>Recenzija v časopisu Delo, 22.9.2004 , https://web.archive.org/web/20120212233106/http://www.kitab-verlag.com/webshop/fremdsprachige-literatur/kocbek-edvard-literatur-und-engagement.html</ref> ==Odnos do domobranstva v današnjem času== Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi]] in spremembi oblasti je bilo postavljeno nekaj spominskih obeležij domobranskim enotam. Nekateri spomeniki so povzročili nove spore.<ref name="rtvslo grahovo">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/v-grahovem-najprej-poklon-zrtvam-nacizma-nato-blagoslov-spomenika-domobrancem/333932 |title=V Grahovem najprej poklon žrtvam nacizma, nato blagoslov spomenika domobrancem |accessdate=20.5.2014 |date=6.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|title= Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem|accessdate= 20.5.2014|date= |format= |work= [[ZRC SAZU]]|archive-date= 2014-05-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v |date=2014-05-21 }}</ref> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{Cite book|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{navedi knjigo| last= Kladnik| first = Tomaž | title = Slovenska partizanska in domobranska vojska | year = 2006 | publisher = Defensor | location = Ljubljana | isbn = 978-961-6177-11-5 |cobiss= 229933056}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2| cobiss = 103968000}} * {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| authorlink = | title = Slovensko domobranstvo : 1943-1945 | year = 2003| publisher = Slovenska matica | location = Ljubljana| isbn =961-213-114-7|cobiss = 126074112}} * {{Cite book|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo| last= Nose| first = Aleš | title = Domobranci zdravo - Bog daj | year = 2008| publisher = Modrijan | location = Ljubljana | isbn = 978-961-241-223-4 | cobiss= 237008128}} * [[Antonio J. Munoz|Munoz, Antonio J.]] ''Slovenian Axis Forces in World War II 1941-1945''. Bayside, New York. * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{Cite book|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{Cite book|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Čini Slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora]] *[[Slovensko povojno begunstvo]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Slovene Home Guard|Slovensko domobranstvo}} {{Slov_PRS}} [[Kategorija:Slovensko domobranstvo|*]] [[Kategorija:Kolaboracija]] [[Kategorija:Fašizem]] [[Kategorija:Nacizem]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] 2z0hl4dlq872oaivaamyd8df5423rzo 0 30927 6688571 6685993 2026-06-12T15:04:11Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6688571 wikitext text/x-wiki {{Designation list | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Complexe Lac de Tunis | designation1_date = 23. januar 2013 | designation1_number = 2096<ref>{{Cite web|title=Complexe Lac de Tunis|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2096|accessdate=25 April 2018}}</ref> }} {{koord|36|49|N|10|15|E|type:waterbody|display=title}} [[Slika:Tunis Nasa satellite image.jpg|thumb|Jezero Tunis (na desni) slikano s satelita]] '''Jézero Túnis''', tudi '''Jézero Radès''' ({{langx|ar|بحيرة تونس}} ''Buḥayra Tūnis''; {{langx|fr|Lac de Tunis}}) je velika plitva naravna [[laguna]] vzhodno od [[Tunizija|tunizijske]] prestolnice [[Tunis]] in pred in [[Tuniški zaliv|Tuniškim zalivom]] (Sredozemsko morje). V preteklosti je najbrž tvorilo ustje reke [[Medžerda (reka)|Medžerda]] in bilo naravno pristanišče Tunisa. Jezero pokriva skupno 37 kvadratnih kilometrov, v primerjavi s svojo velikostjo pa je njegova globina zelo majhna. == Zgodovina == Tuniško jezero je nastalo kot plitev morski [[zaliv]], ki ga je obdajal dvojni [[tombolo]], ki poteka v smeri sever-jug in ga tvorijo sedimentne usedline dveh rek: Medžerde na severu, katere ustje se je skozi stoletja postopoma premikalo proti severu, in Oued Miliane na jugu. V nasprotju s splošnim prepričanjem se zdi, da je zaprtje tega zaliva zelo staro.<ref>{{navedi knjigo|language=fr|author1=M'hamed Hassine Fantar|title=Carthage, la cité punique|location=Paris|publisher=Centre national de la recherche scientifique|year=2007|pages=127|isbn=978-2-271-05191-2|isbn2=2-271-05191-6}}.</ref> Dejansko je jezero, ki se v rimskih spisih pojavlja pod imenom "stagnum", kar pomeni "ribnik" ali natančneje v mediteranskem pomenu izraza "laguna", obstajalo že v času prihoda Feničanov, ki so ga verjetno od svoje naselitve v 9. stoletju pred našim štetjem spremenili v glavno pristanišče Kartagine. Po besedah ​​kronista Prudencia de Sandovala je jezero zajemalo ostanke Tunisa in je bilo dovolj plitvo, da je lahko visok moški prebrodil skozenj. Vanj so lahko vstopile le manjše ladje, ki so izkoriščale globlji kanal, izkopan od La Goulette do nasprotne obale in označen z lesenimi drogovi. Galeje so lahko vstopile v jezero, vendar so jih vlekli moški. Med osvajanjem Tunisa je osmanski admiral [[Hajredin Barbarosa]] večino svoje flote zasidral v jezeru in pomagal trdnjavi Goulette s topništvom, čeprav so bile na koncu vse zajete.<ref>Prudencio de Sandoval, ''[https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/historia-de-la-vida-y-hechos-del-emperador-carlos-v--2/html/feecfcca-82b1-11df-acc7-002185ce6064_41.htm Historia de la vida y hechos del emperador Carlos V]''</ref> Čeprav zaradi svoje zelo majhne globine Tunizijsko jezero ni primerno za aktivno pristanišče, je služilo kot dragocena obrambna trdnjava za ustanovitelje Tunisa v 8. stoletju. S prihodom Arabcev prihajajo zgodovinski zapisi znanstvenih in etnografskih raziskovalcev: [[Al-Bakri]] (1068) rekonstruira zgodovino jezera od začetka muslimanskega osvajanja [[Magreb]]a in podaja prvi zgodovinski prikaz večjih razvojnih projektov, izvedenih leta 700: »Po ukazu El Hassana so Kopti izkopali kanal v bližini arzenala [La Goulette?]. Ta kanal je omogočil, da je 'morje Radès' segalo vse do Tunisa.« Jezero je bilo torej zaprto in zelo plitvo. Poleg teh zgodovinskih podrobnosti Al-Bakri navaja geografske podatke: jezero ima obseg 24 milj (približno 30 kilometrov danes), v njegovem središču pa leži otok, imenovan Čekla (današnji Čikli), kjer je mogoče videti ostanke starega gradu. Omemba strukture kaže na obstoj starodavnega obrambnega sistema, ki bi lahko segal v rimske čase (rimske ruševine so vidne še danes). Al-Bakri nadaljuje z informacijami o delu jezera, ki je povezan z morjem: »Pristanišče se imenuje Mersa Radès; v njegovem južnem delu je grad, Verižni grad; na severu kamnito obzidje; med gradom in obzidjem pa kanal, ki ga zapira veriga.« Avtor tudi ugotavlja, da je v jezeru »zelo veliko rib«, in navaja zlasti ''salemo'', kraljevskega morskega ostriža, ''menkousa'' (katerega ime se je ohranilo in ustreza marmorirani ribi) in ''bakounisa'', za katerega pravi, da je zelo velik in cenjen, kar nakazuje, da je ta riba morda cipelj. Drugi arabski avtor, ki je razpravljal o jezeru, je bil [[Al-Idrizi]], ki je leta 1116 ponovil Al-Bakrijevo poročilo in ga nekoliko spremenil, tako da je govoril o »jezeru, ki so ga izkopale človeške roke«, medtem ko je to veljalo le za kanal. Vendar je navedel nove podrobnosti o topografiji: jezero je bilo dolgo 8 milj in široko 6 milj (kar ustreza dimenzijam, ki jih je navedel Al-Bakri), z morjem povezano s kanalom, dolgim ​​4 milje, širokim 40 komolcev (približno 20 metrov) in globokim 3 do 4 sežnje (šest do osem metrov), z blatnim dnom. V bližini morja se je širilo in poglabljalo (to območje se je imenovalo ''vakon''). Tam so se sidrale galeje in se razkladale z majhnimi čolni, ki so lahko pluli v plitvejših vodah. Nazadnje je ustje jezera postavil tri milje in pol od Kartagine. Po poročilih arabskih popotnikov prihaja tretji val dokumentov, ki so jih zagotovili zgodovinarji španskih in nato turških osvajanj ter evropski popotniki. Leta 1470 Anselm Adorne omenja arzenal, kjer so bile shranjene galeje. Onesnaženje je postalo zelo hudo, saj ugotavlja, da »poleti jezero čudno diši«, kar nakazuje, da [[evtrofikacija]] jezera ni bil nedaven pojav, temveč posledica dveh dejavnikov: bližine velikega mesta Tunis in majhne globine, izpostavljene močni, skoraj stalni sončni svetlobi. Nekatera poročila celo kažejo, da je vonj jezera motil že Rimljane. Adorne dodaja, da je na jezeru »množica ptic, ki spominjajo na štorklje, a niso« (pravzaprav plamenci), in da »ima majhen kanal, ki se povezuje z morjem, širok kot galeja, obzidane bregove«. Imenuje se La Goulette in ga varuje stolp Radès. Jezero se je v 19. stoletju še naprej zamuljevalo (povečanje nadmorske višine kopnega, v tem primeru jezerskega dna, zaradi odlaganja sedimentov). Francoske kolonialne so se leta 1888 odločile za poglabljanje kanala od pristanišča Tunis do vhoda v La Goulette. Jezero je prečkal 10 kilometrov dolg, 450 metrov širok in 6 metrov globok kanal. Njegov nasip se danes uporablja kot hitra cesta in Električna hitra železnica Tunis-Goulette-Marsa (TGM), ki povezuje Tunis s pristaniščem La Goulette in obalnimi mesti Kartagina, [[Sidi Bou Said]] in La Marsa. == Opis == Jezero leži na severovzhodu Tunizije med krajema Tunis na zahodu in [[La Goulette]] na vzhodu. Tunis, ki je največje [[mesto]] na njegovi obali, leži na nekoliko višji zahodni obali in se pospešeno širi okoli jezera ter se na jugu počasi staplja z [[Radès]]om. Jezero je od [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] ločeno z obalnimi [[sipina]]mi, na katerih stoji naselje La Goulette ter ostanki zgodovinskega mesta [[Kartagina (mesto)|Kartagina]]. V severnem delu jezera je [[otok]] [[Čikli]] z ruševinami [[Španija|španske]] [[utrdba|utrdbe]] zdaj pa je (od leta 1993) naravni rezervat. V južnem delu jezera so danes neaktivne [[soline]]. Jezero je bilo v preteklosti močno onesnaženo zaradi odplak iz Tunisa, v 1960-ih in 1970-ih so bile izvedene obsežne čistilne akcije; med drugim je bil del [[kanalizacija|kanalizacije]] preusmerjen v [[čistilna naprava|čistilno napravo]] pri naselju Ariana. V 1980-ih se je začela hitra [[urbanizacija]] severnih obal jezera, 90. leta pa so isto prinesla južnim obalam, zaradi česar je bila ukinjena dejavnost solin. == Ramsarsko mokrišče == [[Mokrišče]] jezera Tunis je lovski rezervat, otok Čikli pa tudi [[naravni rezervat]]; [[ekologija|ekološke]] razmere so kljub temu slabe. Na območju mokrišča je pred časom gnezdilo večje število vrst [[ptiči|ptic]] - pomembnejše so [[črnovrati ponirek]] ''(Podiceps nigricollis)'', [[veliki kormoran]] ''(Phalacrocorax carbo)'', [[žličarka]] ''(Platalea leucorodia)'' in [[veliki plamenec]] ''(Phoenicopterus roseus)''. Danes je to število vedno manjše zaradi hrupa in onesnaženja; na ptice neugodno vplivajo ljudje ter njihova dejavnost, [[pes|psi]] in [[podgana|podgane]]. == Urbanistično načrtovanje == [[Slika:Projet berges bahira.jpg|thumb|Razvojni projekt iz leta 1984]] Zaradi nenehne širitve metropolitanskega območja Tunisa, okoljskih težav in zaprtja pristanišča Tunis se je začel velik razvojni projekt za jezero Tunis, s katerim bi ustvarili nov urbani prostor. Ta projekt se je začel oblikovati v 1980-ih. Del jezera so postopoma zasuli na severu in začelo je nastajati novo mesto z imenom ''Berges du Lac'' (Jezerske obale) ali preprosto arabsko ime za jezero (''El Bouhaïra''). Je v bližini glavnih prometnih poti (nacionalna cesta 9 med Tunisom in La Marso) in nekaj kilometrov od mednarodnega letališča Tunis-Carthage, ponuja pa rekreacijske objekte, luksuzne rezidence in sedeže podjetij storitvenega sektorja ter veleposlaništev, s čimer je postalo novo urbano središče. Vzporedno s tem se od začetka 1990-ih "južno jezero" prenavlja, da bi preoblikovali podobo prestolnice z ustvarjanjem sodobnih urbanih prostorov z izgradnjo novega mesta, ki združuje stanovanjske, gospodarske in prostočasne funkcije (marina, pristanišče in zelene površine), s čimer se ustvari pravo obalno območje prestolnice. [[Slika:AerialViewCiteLacTunis.jpg|thumb|Pogled na Berges du Lac, okrožje, ki je bilo odvzeto jezeru]] 6. avgusta 2007 sta predsednik Zine el-Abidine Ben Ali in šejk Mohammed bin Rašid Al Maktoum, podpredsednik Združenih arabskih emiratov, položil temeljni kamen za projekt, naložbo, ocenjeno na štirinajst milijard dolarjev, ki jo je v veliki meri financiralo emiratsko podjetje Sama Dubai. Vendar sta se 27. januarja 2009 Sama Dubai in britansko podjetje EC Harris odločila, da predčasno razpustita Sama ECH Tunisia, njuno skupno podjetje, ki naj bi nadzorovalo načrtovanje in izvedbo projekta ''Vrata v Sredozemlje''. Projekt je bil prestavljen na nedoločen datum.<ref>{{Cite web|language=fr|author=Moncef Mahroug|title=Sama Dubaï gèle ses projets au Maghreb|url=http://www.webmanagercenter.com/2009/03/26/72652/ide-sama-dubai-gele-ses-projets-au-maghreb/|date=26. marec 2009|website=webmanagercenter.com|access-date=1. september 2017}}.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Lake of Tunis}} * [https://rsis.ramsar.org/ris/2096 Ramsar Sites Information Service: Complexe Lac de Tunis] [[Kategorija:Jezera v Tuniziji]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Tuniziji]] {{normativna kontrola}} lgacr31dxm9sk934yph24xsc5i407os 0 46088 6688698 6617012 2026-06-13T08:17:03Z ~2026-32552-67 260877 /* B */ 6688698 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]]'''. (Glej tudi : [[Seznam slovenskih filmskih igralk]]) Ta seznam zajema [[film]]ske, [[TV|televizijske]] in [[gledališče|gledališke]] igralce. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Zvone Agrež]] - [[Draga Ahačič]] - [[Lina Akif]] - [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]] - [[Borut Alujevič]] - [[Miha Alujevič]] - [[Anton Ambrož]] - [[Gal Ambrožič]] - [[Dolfe Anderle]] - [[Vinci Vogue Anžlovar]] - [[Mara Apih Pečar]] - [[Miha Arh]] - [[Albina Arnold]] - [[Matjaž Arsenjuk]] - [[Lenore Aubert]] - [[Alenka Avbar]] - [[Katarina Avbar]] - [[Jožica Avbelj ]]- [[Damir Avdić]]?- [[Tamara Avguštin]] - [[Franc Ažman]] == B == [[Barbara Babič]] - [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] - [[Pia Babič]] - [[Iva Babić]] - [[Ranko Babić]] - [[Liljana Bačar]] - [[Marjan Bačko]] - [[Ludvik Bagari]] - [[Maks Bajc]] - [[Pavel Bajc]] - [[Gregor Baković]] - [[Aleksandra Balmazović]] - [[Miha Baloh]] - [[Ivo Ban]] - [[Tom Ban]] - [[Ludvig Baraga]] - [[Bruno Baranovič]] - [[Ivo Barišič]] - [[Matija Barl]] - [[Diego Barrios Ross]] - [[Meta Baš]] - [[Bronislav Battelino]] - [[Miloš Battelino]] - [[Nada Bavdaž]] - [[Dani Bavec]] - [[Mira Bedenk]] (1921-2021) - [[Ljerka Belak]] - [[Slavko Belak]] - [[Marjan Belina]] - [[Vojko Belšak]] - [[Viktorija Bencik]] - [[Danilo Benedičič]] - [[Marija Benko]] - [[Gorka Berden]] ''-'' [[Janez Bermež]] - [[Alida Bevk]] - [[Iztok Bevk]] - [[Miha Bezeljak]] - [[Mirko Bezjak]] - [[Julka Bezjak]] - [[Primož Bezjak]] - [[Vlado Bezjak]] - [[Danilo Bezlaj]] - [[Matevž Biber]] - [[Polde Bibič]] - [[Demeter Bitenc]] - [[Lado Bizovičar]] - [[Maja Blagovič]] - [[Franjo Blaž]] - [[Polona Blaž]] - [[Sonja Blaž]] - [[Barica Blenkuš]] - [[Josip Boc]] - [[Mirko Bogataj]] - [[Livij Bogatec]] - [[Maja Boh]] - [[Voranc Boh]] - [[František Bohuslav]] - [[Luka Bokšan]] - [[Ana Bovhan]] - [[Ruša Bojc]] - [[Berta Bojetu-Boeta]] - [[Luka Bokšan]] - [[Radoš Bolčina]] - [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Francesco Borchi]] - [[Ignacij Borštnik]] - [[Zofija Borštnik]] - [[Andrea Bosic]] - [[Peter Boštjančič]] - [[Nada Božič]] - [[Silvij Božič]] - [[Urša Božič]] - [[Jurij Bradač]] - [[Urška Bradaškja]] - [[Valo Bratina]] - [[Bogdana Bratuž]] - [[Marijana Brecelj]] - [[Vida Breže]] - [[Neda R. Bric]] - [[Boris Brunčko]] - [[Pavla Brunčko]] - [[Jan Bučar]] - [[Metka Bučar]] - [[Jurij Buda]] - [[Berta Bukšek]] - [[Marjan Bunič]] - [[Nataša Burger]] - [[Stane Burja]] == C == [[Miranda Caharija]] – [[Janez Cankar]] – [[Evgen Car]] – [[Boris Cavazza]] – [[Sebastijan Cavazza]] – [[Mirko Cegnar]] – [[Vladislav Cegnar]] – [[Anton Cerar]]-Danilo – [[Barbara Cerar]] – [[Slavko Cerjak]] – [[Vida Cerkvenik-Bren]] – [[Ivan Cesar (igralec)|Ivan Cesar]] – [[Anka Cigoj]] – [[Laci Cigoj]] – [[Polde Cigler]] – [[Bojana Ciglič]] –[[Nejc Cijan Garlatti]] – [[Alenka Cilenšek]] – [[Luka Cimprič]] – [[Lea Cok]] – [[Stojan Colja]] – [[Jan Cvitkovič]] == Č == [[Jernej Čampelj]] - [[Katarina Čas]] - [[Bojan Čebulj]] - [[David Čeh]] - [[Damjana Černe]] - [[Zora Červinka]] - [[Stane Česnik]] - [[Janez Čuk]] - [[Gregor Čušin]] - [[Silva Čušin]] - [[Jernej Čampelj]] - == Ć == [[Lucija Ćirović]] – == D == [[Maksimiljan Dajčman]] – [[Josip Daneš]] – [[Anton Danilo|Danilo]] – [[Avgusta Danilova]] – [[Mira Danilova]] – [[Silva Danilova]] – [[Vera Danilova]] – [[Ciril Debevec]] – [[Eva Derganc]] – [[Marko Derganc]] – [[Maša Derganc]] – [[Miha Derganc]] – [[Maja Dežman]] – [[Polde Dežman]] – [[Tanja Dimitrievska]] – [[Daša Doberšek]] – [[Majda Dobovišek-Škodnik]] – [[Simon Dobravec]] – [[Blaž Dolenc]] – [[George Dolenz]] – [[Anton Dolgan (igralec)|Anton Dolgan]] – [[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] – [[Ana Dolinar]] – [[Sonja Dolinar]] (r. [[Gorjup]]) – [[Borut Doljšak]] – [[Darja Dominkuš]] – [[Manca Dorrer]] – [[Peter Dougan]] – [[Iztok Drabik Jug]] – [[Valter Dragan]] – [[Mario Dragojević]] – [[Walter Dragosavljević Rutar]] – [[Lojze Drenovec]] – [[Jurij Drevenšek]] – [[Jože Drinovec]] – [[Anja Drnovšek]] – [[Lučka Drolc|Lučka (Lucija) Drolc]]-Uršič – [[Štefka Drolc]] – [[Veronika Drolc]] – [[Angela Dujec Zaccaria]] /Caharija (=''Angela Sancin'') == Đ == [[Sašo Đukić]] - [[Branko Đurić|Branko Đurić - Đuro]] == E == [[Primož Ekart]] - [[Bojan Emeršič]] - [[Janez Eržen]] - [[Peter Eržen (igralec)|Peter Eržen]] == F == [[Ana Facchini]] - [[Peter Falke]] - [[Mojca Fatur]] - [[Lenča Ferenčak]] - [[Miha Ferkov]] - [[Tjaša Ferme]] - [[Sergej Ferrari]] - [[Gaja Filač]] - [[Emil Filipčič]] - [[Lovro Finžgar]] - [[Josip Fišer]] - [[Neva Jana Flajs]] - [[Irma Flis]] - [[Primož Forte]] - [[Metka Franko]] - [[Zvone Funda]] - [[Mojca Funkl]] - [[Maks Furijan]] - [[Ula Furlan]] - [[Mila Furst]] - [[Uroš Fürst]] - == G == [[Metka Gabrijelčič]] - [[Nada Gabrijelčič]] - [[Franci Gabrovšek]] - [[Maja Gal Štromar]] - [[Bernarda Gašperčič]] - [[Jernej Gašperin]] - [[Gregor Geč]] - [[Savina Geršak]] - [[Maruša Geymayer-Oblak]] - [[Velemir Gjurin]] - [[Slavka Glavina]] - [[Teja Glažar]] - [[Mara Glonar]] (r. [[Juvan]]) - [[Milena Godina]] - [[Ivo Godnič]] - [[Tone Gogala]] - [[Manja Golec]] - [[Tina Gorenjak]] - [[Danilo Gorinšek]] - [[Slavica Gorinšek]] - [[Bojan Gorišek]] - [[Albina Gorjup|Albina (Binca) Gorjup]] - [[Sara Gorše]] - [[Marija Goršič]] - [[Niko Goršič]] - [[Roman Goršič]] - [[Drago Gorup]] - [[Petra Govc]] - [[Nataša Barbara Gračner]] - [[Olga Grad]] - [[Boštjan Gradišek]] - [[Fedor Gradišnik]] - [[Liza Marija Grašič]] - [[Majda Grbac]] - [[Romeo Grebenšek]] - [[Marjeta Gregorač]] - [[Anita Gregorec]] - [[Edvard Gregorin]] - [[Ana Grgurevič]] - [[Vika Gril]] - [[Milena Grm]] - [[Lucija Grm]] ([[Hudeček]]) - [[Edo Grom]] - [[Maša Grošelj]] - [[Brane Grubar]] - [[Gregor Gruden]] - [[Matjaž Gruden]] - [[Tomaž Gubenšek]] - [[Kristijan Guček]] - [[Tina Gunzek]] - [[Franjo Gunžer]] - [[Julij Guštin]] == H == [[Arna Hadžialjević]] - [[Judita Hahn]]-[[Kreft]] - [[Peter Harl]] - [[Lucija Harum]] - [[Akira Hasegawa]] - [[Helena Hegler]] - [[Jure Henigman]] - [[Davor Herga]] - [[Majda Herman]]''-''[[Kovač]] - [[Rajner Hlača]] - [[Marjan Hlastec]] - [[Angelca Hlebce]] - [[Urška Hlebec]] - [[Sonja Hlebš]] - [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar (-Rifle)]] - [[Janko Hočevar]] - [[Tone Homar]] (1926-2021) - [[Vinko Hrastelj]] - [[Vera Hreščak-Bebler]] - [[Ana Hribar]] - [[Lena Hribar]] Škrlec- [[Rosana Hribar]] - [[Zvone Hribar]] - [[Jože Hrovat]] - [[Tjaša Hrovat]] - [[Breda Hrovatin-Vintar]] - [[Željko Hrs]] - [[Jan Hrušovar]] == I == [[Rudolf Inemann]] - [[Brane Ivanc]] - [[Željko Ivanek]] - [[Nina Ivanič]] Rep - [[Nina Ivanišin|Nina Ivanišin Janežič]] - [[Jure Ivanušič]] == J == [[Marjana Jaklič Klanšek]] - [[Gorazd Jakomini]] - [[Barbara Jakopič]] - [[Samo Jakoš ]] - [[Ivanka Jamnik]] - [[Jaša Jamnik]] - [[Barbara Jamšek]] - [[Slavko Jan]] - [[Klemen Janežič]] - [[Tina Janežič]] - [[Tomi Janežič]] - [[Angela Janko-Jenčič]] - [[Lara P. Jankovič]] - [[Mija Janžekovič-Jankovič]] - [[Gašper Jarni]] - [[Matjaž Javšnik]] - [[Andrej Jelačin]] - [[Alen Jelen]] - [[Anton Jeločnik]] - [[Lidija Jenko]] - [[Barbara Pia Jenič]] - [[Lidija Jenko]] - [[Mina Jeraj]] - [[Valerij Jeraj]] - [[Iztok Jereb]] - [[Annemarie Jerman]] - [[Iza Jerman]] - [[Janez Jerman]] - [[Pavle Jeršin]] - [[Eva Jesenovec]] - [[Vesna Jevnikar]] - [[Ivan Jezernik]] - [[Nejc Jezernik]] - [[Ježek]] - [[Boštjan Jordan]] - [[Branko Jordan]] - [[Aljaž Jovanović]] - [[Boris Juh]] - [[Polona Juh]] - [[Metka Jurc]] - [[Vladimir Jurc]] - [[Patrizia Jurinčič Finžgar]] - [[Polonica Juvan|Polonca Juvan]] - [[Vida Juvan]] - [[Nika Juvan Kalan]] == K == [[Nedeljka Kacin]]-Pirjevec - [[Olga Kacjan]] - [[Mila Kačič]] - [[Peregrin Kajzel]] - [[Ela Kalan]] - [[Milan Kalan]] - [[Nika Kalan]] - [[Anton Kalc]] - [[Milada Kalezić]] - [[Alja Kapun]] - [[Janez Kardelj (igralec)|Janez Kardelj]] - [[Ana Karneža]] ''-'' [[Klara Kastelec]] - [[Drago Kastelic]] - [[Uroš Kaurin]] - [[Jure Kavšek]] - [[Miran Kenda]] - [[Boris Kerč (igralec)]] - [[Srečko Kermavner]] - [[Nataša Keser]] - [[Minu Kjuder]] - [[Saša Klančnik]] - [[Janez Klasinc]] - [[Julija Klavžar]] - [[Vid Klemenc]] - [[Ivica Knez]] - [[Jasna Knez]] - [[Mirel Knez]] - [[Boris Kobal]] - [[Silvij Kobal]] - [[Jule Kobe]] - [[Boris Kočevar]] - [[Hermina Kočevar]] (''Matjaščeva'') - [[Nataša Keser]] - [[Anuša Kodelja]] - [[Helena Koder]] - [[Jernej Kogovšek]] - [[Sabina Kogovšek]] - [[Majda Kohek]] - [[Dragica Kokot]] [[Dragica Kokot Šolar|Šolar]] - [[Diana Kolenc]] - [[Matej Kolmanič]] - [[Aljoša Koltak]] - [[Matjaž Koman]] - [[Karin Komljanec]] - [[Lara Komar]] - [[Nataša Konc Lorenzutti]] - [[Maja Končar]] (r. [[Potokar]]) - [[Roman Končar]] - [[Miro Kopač]] - [[Stana Kopitar]] - [[Žan Koprivnik]] - [[Nevenka Koprivšek]] - [[Jure Kopušar]] - [[Mirjam Korbar]] - [[Pia Korbar]] - [[Tadej Koren Šmid]] - [[Majča Korošaj]] - [[Igor Korošec]] - [[Robert Korošec]] - [[Rudi Kosmač]] - [[Milan Kosič]] - [[Lojze Košak]] - [[Milan Košak]] - [[Klemen Košir]] - [[Tatjana Košir]] - [[Just Košuta]] - [[Zora Košuta]] - [[Irena Kovačević]] - [[Aljoša Kovačič]] - [[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]] - [[Klemen Kovačič]] - [[Jože Kovič]] - [[Pavle Kovič]] - [[Alenka Kozolc]] - [[Katra Kozinc]] - [[Lidija Kozlovič]] - [[Kristian Koželj]] - [[Alenka Kraigher]] - [[Barbara Krajnc Avdić]] - [[Iva Krajnc]] - [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]] - [[Emil Kralj]] - [[Elvira Kralj]] - [[Ljubomir Kralj]] - [[Marjan Kralj]] - [[Irena Kranjc]] - [[Oskar Kranjc]] - [[Zlatko Krasnič]] - [[Eva Kraš]] - [[Ida Kravanja]] ([[Ita Rina]]) - [[Rok Kravanja]] - [[Anita Kravos]] - [[Hinko Kreft]] - [[Suzana Krevh]] - [[Mihael Krištof]] - [[Simon Krnc]] - [[Benjamin Krnetić]] - [[Jasna Krofak]] - [[Magdalena Kropiunig]] - [[Aleksander Krošl|Aleksander (Sandi) Krošl]] - [[Marjanca Krošl]] - [[Rastko Krošl]] - [[Breda Krumpak]] - [[Klara Kuk]] - [[Barbara Kukovec]] - [[Andreja Kuliš]] - [[Jasna Kuljaj]] - [[Anica Kumer]] - [[Franjo Kumer]] - [[Marjan Kunaver]] - [[Rok Kunaver]] - [[Jaka Kunić]] - [[Urban Kuntarič]] - [[Jernej Kuntner]] - [[Tone Kuntner]] - [[Andrej Kurent]] - [[Vesna Kuzmić]] == L == [[Petja Labović]] - [[Jaka Lah]] - [[Jure Lajovic]] - [[Mira Lampe Vujičić]] - [[Matjaž Latin]] - [[Roman Lavrač]] - [[Mojca Lavrič]] - [[Janez Lavrih]] - [[Stane Leban]] - [[Neža Lesar]] - [[Ivo Leskovec]] - [[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] - [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] - [[Ivan Levar]] - [[Ančka Levar]] - [[Barbara Levstik]] - [[Katja Levstik]] - [[Vida Levstik]] - [[Branko Ličen]] - [[František Lier]] - [[Fran Lipah]] - [[Pavel Ločnik]] - [[David Logar]] - [[Gorazd Logar]] - [[Jože Logar]] - [[Marija Lojk-Tršar]] - [[Silva Lojk]] - [[Lojze Ločina]] - [[Jože Lončina]] - [[Marjan Lombar]] - [[Minca Lorenci]] - [[Bogdan Lubej]] - [[Vesna Lubej]] - [[Jožko Lukeš]] - [[Matic Lukšič]] == M == [[Uroš Maček]] - [[Vesna Maher]] - [[Maruša Majer]] - [[Janja Majzelj]] - [[Svetlana Makarovič]] - [[Drago Makuc]] - [[Danijel Malalan]] - [[Janko Mandić]] - [[Marko Mandić]] - [[Štefan Marčec]] - [[Luka Marčetič]] - [[Marija Vera]] - [[Marjan Marinc]] - [[Ivo Marinšek]] - [[Viktor Markič]] - [[Franc Markovčič]] - [[Rok Markovič]] - [[Gašper Markun]] - [[Bojan Maroševič]] - [[Josip Bobi Marotti|Josip "Bobi" Marotti]] - [[Rok Matek]] - [[Tina Matijevec]] - [[Matildalina]] - [[Nataša Matjašec]] - [[Alojz Matjašič]] - [[Bine Matoh]] - [[Klemen Mauhler]] - [[Cirila Medved-Škerlj]] - [[Barbara Medvešček]] - [[Viktor Meglič]] - [[Melani Mekicar]] - [[Jana Menger]] - [[Maja Martina Merljak]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Ivanka Mežan]] - [[Vlado Mičković]] - [[Boris Mihalj]] - [[Saša Mihelčič]] - [[Irena Mihelič]] - [[Lea Mihevc]] - [[Branko Miklavc]] - [[Saša Miklavc]] - [[Robert Miklič-Koren]] - [[Marko Miladinovič|Marko Miladinović]] - [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] - [[Juš Milčinski]] - [[Ksenija Mišič]] - [[Marko Mlačnik]] - [[Iztok Mlakar]] - [[Jože Mlakar (igralec)|Jože Mlakar]] - [[Peter Mlakar]] - [[Zvezdana Mlakar]] - [[Zoran More]] - [[Filip Mramor]] - [[Jože Mraz]] - [[Jerca Mrzel]] - [[Desa Muck]] - [[Kristijan Muck]] - [[Milena Muhič]] - [[Rado Mulej]] - [[Andrej Murenc]] - [[Vera Murko]] - [[Peter Musevski]] - [[Rado Mužan]] == N == [[Marija Nablocka]] - [[Doroteja Nadrah]] - [[Andrej Nahtigal]] - [[Avrelija Nakrst]] - [[Rado Nakrst]] - [[Maja Nemec]] - [[Miha Nemec]] - [[Sanja Nešković Peršin]] - [[Vela Nigrin]] - [[Josip Nolli]] - [[Anja Novak]] - [[Klemen Novak]] - [[Medea Novak]] - [[Mihaela Novak]] - [[Niko Novak]] - [[Vladimir Novak]] - [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] - [[Zdravko Novak]] - [[Barbara Novakovič Kolenc]]? - [[Alojz Novinc]] - [[Dario Nožić Serini]] - [[Hinko Nučič]] - [[Jose Nzobandora]] == O == [[Nada Obereigner]] – [[Matjaž Ocvirk]] – [[Metka Ocvirk]] – [[Zdravko Ocvirk]] – [[Manca Ogorevc]] – [[Marko Okorn]] – [[Bernarda Oman]] – [[Tine Oman]] – [[Iuna Ornik]] – [[Goro Osojnik]] – [[Boris Ostan]] – [[Jette Ostan Vejrup|Jette Ostan Verjup]] – [[Lucija Ostan Vejrup]] – [[Kristijan Ostanek]] – [[Žiga Oven]] ''–'' [[Peter Ovsec]] == P == [[Igor Pacek]] - [[Vera Pantić Malerič]] - [[Žan Papič]] - [[Matjaž Partlič]] - [[Mojca Partljič]] - [[Rado Pavalec]] - [[Saša Pavček]] - [[Sandi Pavlin]] - [[Saša Pavlin Stošić]] - [[Metka Pavšič]] - [[Volodja Peer]] - [[Ana Penca]] - [[Franc Henrik Penn]] - [[Albin Penko]] - [[Franc Penko]] - [[Vera Per]] - [[Žan Perko]] -[[Vesna Pernarčič]] - [[Damijan Perne]] - [[Helena Peršuh]] - [[Marta Pestator]] - [[Robert Pešut]] - [[Ivan Peternelj]] - [[Anton Petje]] - [[Bogdana Petje Bratuž]] - [[Primož Petkovšek]] - [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] - [[Miha Petrovčič]] - [[Miran Petrovčič]] - [[Janko Petrovec]] - [[Nikla Petruška Panizon]] - [[Ivana Percan Kodarin]] - [[Dejan Pevčević]] - [[Saša Pfeifer]] - [[Daniela Pietrasanta]] - [[Simona Pihler]] - [[Alenka Pinterič]] - [[Tomaž Pipan]] - [[Alenka Nika Pirjevec]] - [[Primož Pirnat]] - [[Tadej Pišek]] - [[Kondi Pižorn]] - [[Marko Plantan]] - [[Valentina Plaskan]] - [[Rina Pleteršek]] ''-'' [[Josip Plut]] - [[Vanja Plut]] - [[Tanja Poberžnik]] - [[Duša Počkaj]] - [[Lučka Počkaj]] - [[Vika Podgorska]] - [[Miro Podjed]] - [[Božo Podkrajšek]] - [[Matija Poglajen]] - [[Drago Pogorelec]] - [[Sonja Polanc]] - [[Andraž Polič]] - [[Radko Polič]] - [[Maja Poljanec Nemec]] - [[Blaž Popovski]] - [[Stane Potisk]] - [[Branko Potočan]] - [[Tanja Potočnik]] - [[Tina Potočnik Vrhovnik]] - [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]] - [[Draga Potočnjak]] - [[Lojze Potokar]] - [[Majda Potokar]] - [[Stane Potokar]] - [[Josip Povhe]] - [[Anton Požar]] - [[Rok Prašnikar]] - [[Robert Prebil]] - [[Aleksij Pregarc]] - [[Ida Pregarc]] - [[Rado Pregarc]] - [[Saša Prelesnik]] - [[France Presetnik]] - [[Franci Presetnik]] - [[Andrej Prevc]] - [[Mitja Primec]] - [[Vesna Ponorac]] - [[Irena Prosen]] - [[Matej Puc]] - [[Mateja Pucko]] - [[Breda Pugelj]] - [[Metka Pugelj]] - [[Domen Puš]] - [[Boris Putjata]] == R == [[Jure Rajšp]] - [[Polona Rajšter]] - [[Angela Rakar]] - [[Joseph Rakotorahalahy]] - [[Nina Rakovec]] - [[Pavle Rakovec]] - [[Janko Rakuša]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Ali Raner]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Tarek Rashid]] - [[Tanja Ravljen]] - [[Urša Ravnik]] - [[Pavle Ravnohrib]] - [[Stane Raztresen]] - [[Mateja Rebolj]] - [[Matej Recer]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Darja Reichman]] - Tussy/Tuši Reiner Assejev - [[Marija Reisner]] - [[Savina Remec]] - [[Tina Resman]] - [[Anja Ribič]] - [[Igor Ribič]]?- [[Mirza Ribič]] - [[Mojca Ribič]] - [[Tanja Ribič]] - [[Barbara Ribnikar]] - [[Ita Rina]] - [[Dušanka Ristić]] - [[Miha Rodman]] - [[Zlata Rodošek]] - [[Nataša Rogelj]] - [[Tevž Rogina]] - [[Zvonimir Rogoz]] - [[Janez Rohaček]] - [[Tonja Rojc Ponebšek]] - [[Petra Rojnik]] - [[Ajda Rooss]] - [[Jožef Ropoša]] - [[Nejc Ropret]] - [[Milivoj Miki Roš]] - [[Špela Rozin]] - [[Andrej Rozman Roza|Andrej Rozman - Roza]] - [[Lojze Rozman]] - [[Matija Rozman]] - [[Nika Rozman]] - [[Vito Rožej]] - [[Matija Rupel]] - [[Ivan Rupnik (igralec)|Ivan Rupnik]] - [[Jelena Rusjan]] - [[Neda Rusjan Bric]] - [[Adrijan Rustja]] - [[Ana Ruter]] - == S == [[Angela Sadar]] - [[Lojze Sadar]] - [[Kolja Saksida]] - [[Žiga Saksida]] - [[Rafko Salmič]] - [[Jože Samec]] - [[Filip Samobor]] - [[Igor Samobor]] - ([[Angela Sancin]]) - [[Belizar Sancin]] - [[Igor Sancin]] - [[Modest Sancin]] - [[Mira Sardoč]] - [[Danica Savinova]] - [[Avgust Sedej]] - [[Nevenka Sedlar]] - [[Živa Selan]] - [[Elizabeta Semenič]] - [[Blaž Setnikar]] - [[Maja Sever]] - [[Sava Sever]] - [[Stane Sever]] - [[Jelica Siard]] - [[Marij Sila]] - [[Valerija Sila]] (r. [[Železnik]]) - [[Eva Simčič Nifergal]] - [[Marko Simčič]] - [[Neža Simčič]] - [[Vladoša Simčič]] - [[Milena Simončič Hren]] - [[Nace Simončič]] - [[Mojca Simonič]] - [[Peter Simoniti]] - [[Nataša Sirk]] - [[Neda Sirnik]] - [[Anica Sivec]] - [[Dušan Skok]] - [[Helena Skebe Mikeln]] - [[Mia Skrbinac]] - [[Leontina Skrbinšek]]/[[Tina Leonova]] - [[Majda Skrbinšek]] - [[Milan Skrbinšek]] - [[Nina Skrbinšek]] - [[Štefanija Skrbinšek]] - [[Vladimir Skrbinšek]] - [[Milan Skubic]] - [[Tina Skvarča]] - [[Klemen Slakonja]] - [[Marjuta Slamič]] - [[Vesna Slapar]] - [[Marica Slavec]] - [[Maša Slavec]] - [[Tone Slodnjak]] - [[David Sluga]] - [[Matevž Sluga]] - [[Uroš Smolej]] - [[Ajda Smrekar]] - [[Boris Sobočan]] - [[Lea Sobočan]] - [[Zijah Sokolović]] - [[Matija Solce]] - ([[Franjo Sornik]]) - [[Bert Sotlar]] - [[Jurij Souček]] - [[Mileva Sovdat]] - [[Petja Sovilj]] - [[Dejan Spasić]] - [[Martin Srebotnjak]] - [[Marjan Srienc]] - [[Marjan Stanić]] - [[Zlatko Stanko]] - [[Ema Starc]] - [[Tea Starc]] - [[Stane Starešinič]] - [[Julija Starič|Julka Starič]] - [[Sebastijan Starič]] - [[Janez Starina]] - [[Katarina Stegnar]] - [[Svit Stefanija]] - [[Matija Stipanič]] - [[Danilo Stopar]] - [[Sonja Stopar]] - [[Nadja Strajnar Zadnik]] - [[Lane Stranič]]/-ć - [[Mitja Strašek]] - [[Eva Stražar]] - [[Beti Strgar]] - [[Slavko Strnad]] -Rajko Stupar - ([[Bojan Stupica]]) - [[Ravil Sultanov]] - [[Nataša Sultanova]] - [[Lidija Sušnik]] - [[Alojz Svete]] - [[Alenka Svetel]] - [[Tina Skvarča]] == Š == [[Mirjana Šajinović]] - [[Romana Šalehar]] - [[Marija Šali Per]] - [[Marjan Šarec]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Vlado Šav]] - [[Blaž Šef]] - [[Mario Šelih]] - [[Marija Šeme]] - ([[Rade Šerbedžija]]) - [[Osip Šest]] - [[Anica Šinkovec]] - [[Katja Šivec]] - [[Jutra Škamperle]] - [[Dušan Škedl]] - [[Silvester Škerl]] - [[Janez Škof (1924)|Janez Škof]] - [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] ml. - [[Ludvik Škof]] - [[Eva Škofič Maurer]] - [[Nik Škrlec]] - [[Jana Šmid]] - [[Sebastjan Šoba]] - [[Tone Šolar]] - [[Lotos Vincenc Šparovec]] - [[Jakob Špicar]] - [[Ana Špik]] - [[Srečo Špik]] - [[Tines Špik]] - [[Inti Šraj]] - [[Igor Štamulak]] - [[Lojze Štandeker]] - [[Milan Štefe]] - [[Anatol Štern]] - [[Marinka Štern]] - [[Kaja Štiglic]] - [[Lado Štiglic]] - [[Poldka Štiglic]] - [[Tugo Štiglic]] - [[Zala Ana Štiglic]] - [[Andrej Štritof]] - [[Blaž Štrukelj]] - [[Branko Šturbej]] - [[Timon Šturbej]] - [[Aleš Šubic]] - [[Danijel Šugman]] - [[Jernej Šugman]] - [[Maja Šugman]] - [[Zlatko Šugman]] - [[Tjaša Šuligoj]] - [[Jernej Šurbek]] - [[Julij Šušteršič]] - [[Mina Švajger]] == T == [[Saša Tabaković]] - [[Maja Taraniš]] - [[Mitja Tavčar (igralec)|Mitja Tavčar]] - [[Urška Taufer]] - [[Borut Telban]] - [[Aliash Tepina]] - [[Aljoša Ternovšek]] - [[Peter Ternovšek]] - [[Dušan Teropšič]] - [[Alenka Tetičkovič]] - [[Gašper Tič]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Alja Tkačeva]] - [[Nenad Tokalić-Nešo]] - [[Kaja Tokuhisa]] - [[Ajda Toman]] - [[Ivanka Toman]] - [[Stane Tomazin]] - [[Jadranka Tomažič]] - [[Irena Tomažin]] - [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]] - [[Agata Tomšič]] - [[Tomo Tomšič]] - [[Vlado Tot]] - [[Jagoda Tovirac]] - [[Arnold Tovornik]] - [[Franjo Tovornik]] - [[Lucija Tratnik|Lucija Lila Tratnik]] - [[Damjan Trbovc]] - [[Metka Trdin]] - [[Franek Trefalt]] - [[Mito Trefalt]] - [[Matjaž Tribušon]] - [[Miranda Trnjanin]] - [[Marjan Trobec]] - [[Gaber K. Trseglav]] - [[Danilo Trstenjak]] - [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - [[France Turk]] - [[Glavko Turk]] - [[Matjaž Turk|Matjaž (Matija) Turk]] - [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] == U == [[Žiga Udir]] - [[Berta Ukmar]] - [[Mileva Ukmar]] - [[Dare Ulaga]] - [[Bojan Umek]] - [[Ana Urbanc]] - [[Marina Urbanc]] - [[Biba Uršič]] - [[Breda Urbič]] - [[Manca Uršič]] - [[Tina Uršič]] - == V == [[Andrej Vajevec]] - [[Janez Vajevec]] - [[Andres Valdes]] - [[Albina Valenta Brus]] - [[Aleksander Valič]] - [[Aleš Valič]] - [[Blaž Valič]] - [[Iztok Valič]] - [[Dare Valič]] - [[Domen Valič]] - [[Matic Valič]] - [[Nina Valič]] - [[Vid Valič]] - [[Dario Varga]] - [[Irena Varga]] - [[Matija Vastl]] - [[Miro Veber]] - [[Petra Veber Rojnik]] - [[Jette Vejrup Ostan]] - [[Mateja Velikonja]] - [[Tita Veljak-Gasparin]] - [[Aleksandra Veljković]] - [[Marko Velkavrh]] - [[Marija Vera]] - [[Bogomir Veras]] - [[Sergej Verč]] - [[Anton Verovšek]] - [[Polona Vetrih]] - [[Franjo Vičar]] - [[Ksenija Vidic]] - [[Barbara Vidovič]] - [[Alenka Vidrih]] - [[Mara Vilar]] - [[Sten Vilar]] - [[Rok Vihar]] - [[Alenka Vipotnik]] - [[Bojan Vister]] - [[Matjaž Višnar]] - [[Silvia Viviani]] - [[Blaž Vižintin]] - [[Vladimir Vlaškalić]] - [[Bruno Vodopivec]] - [[Dominik Vodopivec]] - [[Milan Vodopivec]] - [[Elena Volpi]] - [[Rafael Vončina]] - [[Vesna Vončina]] - [[Lara Vouk]] - [[Božo Vovk]] - [[Nevenka Vrančič]] - [[Meta Vranič]] - [[Uršula Vratuša Globočnik]] - [[Tina Vrbnjak]] - [[Janez Vrhovec]] - [[Primož Vrhovec]] - [[Vili Vrhovec]] - [[Janez Vrolih]] - [[Jože Vunšek]] == W == [[Robert Waltl]] - [[Sašo Weilgoni]] - [[Vito Weis]] - [[Albert Wilhelm]] - [[Nana Wintrová]] - == Z == [[Božena Zabret]] - [[Lovro Zafred]] - [[Niko Zagode]] - [[Mileva Zakrajšek]] - [[Jože Zalar]] - [[Andrej Zalesjak]] - [[Angela Zalokar]] - [[Inja Zalta]] - [[Branko Završan]] - [[Ernest Zega]] - [[Matej Zemljič]] - [[Pia Zemljič]] - [[Anže Zevnik]] - [[Judita Zidar]] - [[Vojko Zidar]] - [[Neža Zinaić]] - [[Tijana Zinajić]] - [[Gregor Zorc]] - [[Simona Zorc Ramovš]] - [[Metoda Zorčič]] - [[Tone Zorko]] - [[Jurij Zrnec]] - [[Jože Zupan (1909)]] - [[Jože Zupan (1921)]] - [[Anka Zupanc]] - [[Iva Zupančič]] - [[Jana Zupančič]] - [[Milena Zupančič]] - [[Mirko Zupančič]] - [[Silvo Zupančič]] - [[Dunja Zupanec]] - [[Žiga Zver]] - == Ž == [[Ajda Žagar]] - [[Eva Žagar]] - [[Barbara Žefran]] - [[Rado Železnik]] - [[Tjaša Železnik]] - [[Valerija Železnik]] (por. [[Sila (priimek)|Sila]]) - [[Maša Židanik Bjelobrk]] - [[Stevo Žigon]] - [[Gorazd Žilavec]] - [[Maša Žilavec]] - [[Aleš Živec]] - [[Nataša Živković]] - [[Jonas Žnidaršič]] - [[Miha Žorž]] - [[Igor Žužek]] - {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Igralci]] [[Kategorija:Slovenski igralci|*]] q7nzkfinz42odprjqlv0zh1p67soqmt 0 49639 6688510 6662421 2026-06-12T12:56:14Z ~2026-32552-67 260877 /* H */ 6688510 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Britanci|britanskih]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Britancev|Velika Britanija|britanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Lemuel Francis Abbott]] ([[1760]]-[[1803]]) * [[Lawrence Alma-Tadema]] ([[1836]]-[[1912]]) ''(Sir; rojen na Nizozemskem)'' * [[Laura Theresa Alma-Tadema]] (''Lady; r. [[Laura Theresa Epps]]'') * ''Anna Alma-Tadema'' * [[James Archer]] (Škot) * [[John Grimshaw Atkinson]] ([[1836]]-[[1893]]) == B == *[[Francis Bacon (slikar)|Francis Bacon]] (1909-1992) (irskega rodu) *[[George Barret]] (irskega rodu) *[[Aubrey Vincent Beardsley]] ([[1872]]-[[1898]]) * [[Vanessa Bell]] ([[1879]]-[[1961]]) * [[Robert Bevan]] (1865-1925) * [[William Blake]] ([[1757]]-[[1827]]) * [[Alfred de Breanski, Sr.]] ([[1852]]-[[1928]]) * [[Alfred Fontville de Breanski, Jr.]] ([[1877]]-[[1957]]) * [[Cecily Brown]] (1969) * Sir [[Edward Burne-Jones]] ([[1833]]-[[1898]]) == C == * [[Winston Churchill]] * [[William Clark (slikar)|William Clark]] (1803–1883) (škotski marinist) * [[John Cleveley the Elder]] (~1712–1777) * [[John Cleveley the Younger]] (1747–1786) *[[John Collier]] ([[1850]]-[[1934]]) * [[John Constable]] ([[1776]]-[[1837]]) * [[Thomas Sidney Cooper]] ([[1803]]-[[1902]]) * [[Frank Cadogan Cowper]] ([[1877]]-[[1958]]) == D == * [[Robyn Denny]] ([[1930]]-[[2014]]) * [[Frank Bernard Dicksee]] ([[1853]]-[[1928]]) * [[William Dobson]] ([[1610]]-[[1646]]) == E == * [[Reginald Grenville Eves]] ([[1876]]-[[1941]]) == F == * [[Eleanor Fortescue-Brickdale]] ([[1872]]-[[1945]]) * [[Roger Fry]] ([[1866]]-[[1934]]) * [[Lucian Freud]] ([[1922]]-[[2011]]) * [[Henry Fuseli]] ([[1741]]-[[1825]]) ''rojen v Švici'' == G == * [[Thomas Gainsborough]] ([[1727]]-[[1788]]) * [[Sawrey Gilpin]] ([[1733]]-[[1807]]) * [[Thomas Girtin]] ([[1775]]-[[1802]]) * [[Walter Greaves]] ([[1846]]-[[1930]]) * [[George Gower]] (?-[[1596]]) * [[Duncan Grant]] ([[1885]]-[[1978]]) == H == * [[Francis Hayman]] ([[1708]]-[[1776]]) * [[Nicolas Hilliard]] ([[1547]]-[[1619]]) *[[Damien Hirst]] (1965) ?? *[[Ivon Hitchens]] (1893-1979) * [[Prince Hoare]] ([[1755]]-[[1834]]) * [[William Hoare]] (~[[1707]]-[[1792]]) *[[David Hockney]] (1937-2026) * [[William Hogarth]] ([[1697]]-[[1764]]) * [[Arthur Hughes]] ([[1832]]-[[1915]]) * [[Edward Robert Hughes]] ([[1851]]-[[1914]]) * [[William Holman Hunt]] ([[1827]]-[[1910]]) == J == * [[Augustus John]] ([[1878]]-[[1961]]) == L == * [[Henry Lamb]] ([[1883]]-[[1960]]) * [[George Lambert]] (1700-1765) *[[Edwin Henry Landseer]] (1802-1873) * [[Thomas Lawrence|Sir Thomas Lawrence]] ([[1760]]-[[1830]]) * [[Benjamin Williams Leader]] RA (1833-1921) * [[Edmund Blair Leighton]] ([[1853]]-[[1922]]) * [[Wyndham Lewis]] ([[1884]]-[[1957]]) * [[Edwin Long]] ([[1829]]-[[1890]]) == M == * [[John Martin (slikar)|John Martin]] ([[1789]]-[[1854]]) * [[Bruce McLean]] ([[1944]]-) * [[Henry Mee]] ([[1955]]-) * [[Arthur Melville]] ([[1858]]-[[1904]]) * [[John Everett Millais]] ([[1829]]-[[1896]]) * [[William Morris]] ([[1834]]-[[1896]]) == N == * [[Adam Neate]] (1977) * [[Ben Nicholson]] (1894-1982) == P == *[[Victor Pasmore]] (1908-1997) *The Revd [[Matthew William Peters]] ([[1741]]-[[1814]]) *(Edoardo Paolozzi 1924-2005: škotski grafik in kipar it. porekla) == R == *[[Henry Raeburn]] (1756-1823) *[[Allan Ramsay]] (1713-1784) *[[Joshua Reynolds|Sir Joshua Reynolds]] ([[1723]]-[[1792]]) * [[George Romney (slikar)|George Romney]] ([[1734]]-[[1802]]) * [[Dante Gabriel Rossetti]] ([[1828]]-[[1882]]) == S == *[[Byam Shaw]] *[[Stanley Spencer]] (1891-1959) *[[Thomas Stothard]] ([[1755]]-[[1834]] * [[George Stubbs]] ([[1724]]-[[1806]]) * [[Stuart Sutcliffe]] ([[1940]]-[[1962]]) == T == * [[James Thornhill|Sir James Thornhill]] ([[1675]]-[[1734]]) *[[Bridget Bate Tichenor]] (1917-1990) (britansko-mehiška) * [[Owen Traynor]] * [[Joseph Mallord William Turner]] ([[1775]]-[[1851]]) == V == * [[John Vanderbank]] ([[1694]]-[[1739]]) * [[John Varley (slikar)|John Varley]] ([[1778]]-[[1842]]) == W == * [[Arthur Wardle]] (1864-1949) * [[John William Waterhouse]] ([[1849]]-[[1917]]) *[[James Whistler]] (1834-1903) (angleško-ameriški) * [[David Wilkie (slikar)|Sir David Wilkie]] ([[1785]]-[[1841]]) * [[Richard Wilson (slikar)|Richard Wilson]] ([[1713]]-[[1782]]) * [[John Wootton]] ([[1682]]-[[1764]]) * [[John Michael Wright]] ([[1617]]-[[1694]]) {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Britancev|Slikarji]] [[Kategorija:Britanski slikarji|*]] odzo39dijmk9uoasihy81xoomz51mho 0 49892 6688636 6679144 2026-06-13T00:27:03Z ~2026-32552-67 260877 /* B */ 6688636 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Diego Abatantuono]] (1955) *[[Stefano Accorsi]] (1971) *[[Jason Acuña]] (1973) *[[Janet Ågren]] (1949) (švedsko-it.) *[[Marisa Allasio]] (1934) *[[Ernesto Almirante]] (1877–1964) *[[Giacomo Almirante]] (1875–1944) *[[Luigi Almirante]] (1884–1963) *[[Chelo Alonso]] (1933-2019) *[[Roberto Alpi]] (1952) *[[Tullio Altamura]] (1924-2005) *[[Lia Amanda]] (1932) *[[Luisa Amatucci]] (1971) *[[Suso Cecchi d'Amico]] (1914-2010) *[[Giuseppe Anatrelli]] (1925-81) *[[Giulia Andò]] *[[Pier Angeli]] (1932-1971) *[[Edi Angelillo]] (1961) *[[Ambra Angiolini]] (1977) *[[Laura Antonelli]] (1941–2015) *[[Omero Antonutti]] (1935–2019) *[[Zeudi Araya]] (1951) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Fiore Argento]] (1970) *[[Maurizio Arena]] (1933-1979) == B == * [[Dora Baldanello]] (1878-) * [[Emilio Baldanello]] (1902-52) * [[Vanda Baldanello]] * [[Giancarlo Badessi]] (1928-2011) *[[Gianguido Baldi]] (1966) *[[Paola Barbara]] (1912-1989) *[[Luisa Baratto]] *[[Francesco Barilli]] (1943) *[[Giancarlo Bastianoni]] (1940) *[[Rik Battaglia|Rik (Riccardo) Battaglia]] (1927-2015) *[[Giuseppe Battiston]] (1968) *[[María Baxa]] (1943-2019) (srb.-ital.) *[[Germano Bellavia]] (1970) *[[Agostina Belli]] (1949) *[[Monica Bellucci]] (1964) *[[Roberto Benigni]] (1952) *[[Fabrizio Bentivoglio]] (1957) *[[Alessandro Benvenuti]] (1950) *[[Francesca Bertini]] (1892-1985) (''Elena Seracini Vittielo'') *[[Marta Bifano]] *[[Claudio Bisio]] (1957) *[[Benedicta Boccoli]] (1966) *[[Anna Bonaiuto]] (1950) *[[Mike Bongiorno]] (1924–2009) *[[Federica Bonani]] *[[Serena Bonanno]] (1978) *[[Carmen Boni]] (1901-1963) *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *[[Maurizio Bonuglia]] (1943-2010) *[[Francesco Borchi]] (1981) *[[Lyda Borelli]] (1884-1959) *[[Salvatore Borgese]] (1937) *[[Alessandro Borghi]] (1986) *[[Simona Borioni]] (1971) *[[Lucia Bosé]] (1931-2020, Španija) *[[Andrea Bosic]] (''Ignac Andrej Božič'') (1919-2012) *[[Liù Bosisio]] (1936) *[[Claudio Botosso]] (1958) *[[Barbara Bouchet]] (1944) *[[Raoul Bova]] (1971) *Elisa Kadigia Bove (1942) *[[Giovanna Bozzolo]] *[[Nicoletta Braschi]] (1960) *[[Rossano Brazzi]] (1916-1994) *[[Mario Brega]] (1923-1994) *[[Nancy Nicoletta Brilli]] (1964) *[[Guido Brignone]] (1886–1959) *[[Lilla Brignone]] (1913-1984) *[[Mercedes Brignone]] (1885–1967) *[[Nancy Brilli]] (1964) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) *[[Massimiliano Bruno]] (1970) *[[Gisella Burinato]] (1946) *[[Margherita Buy]] (1967) *[[Lando Buzzanca]] (1935-2022) *[[Massimiliano Buzzanca]] (1963) == C == *[[Victoria Cabello]] (1975) *[[Ilario Calvo]] (1974) *[[Federico Campaiola]] (1995) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *[[Gianna Maria Canale]] (1927-2009) *[[Loredana Cannata]] (1975) *[[Salvatore Cantalupo]] (1959-2018) *[[Kaspar Capparoni]] (1964) *[[Cristiana Capotondi]] (1980) *[[Pier Paolo Capponi]] (1938-2018) *[[Vittorio Caprioli]] (1921-1989) *[[Claudia Cardinale]] (1938-2025) *[[Tullio Carminati]] (1895-1971) *[[Raffaella Carrà]] (''Raffaella Maria Roberta Pelloni'') (1943–2021) *[[Ylenia Carrisi]] (1970-1994) *[[Memmo Carotenuto]] (1908-1980) *[[Chiara Caselli]] (1967) *[[Lou Castel]] (1943) (kolumbijsko-švedsko-it.) *[[Franco Castellani]] (1915-1983) *[[Pietro Castellitto]] (1991) *[[Sergio Castellitto]] (1953) *[[Nino Castelnuovo]] (1936) (Guy Foucher; it.-fr.) *[[Antonio Catania]] (1952) *[[Liliana Cavani]] (1933) *[[Andrea Cecchi]] (1916-1974) *[[Carlo Cecchi]] (1939) *[[Elisa Cegani]] (1911-1996) *[[Guido Celano]] (1904-1988) *[[Adriano Celentano]] (1938) *[[Giacomo Celentano]] *[[Rosita Celentano]] (1965) *[[Rosalinda Celentano]] (1968) *[[Adolfo Celi]] *[[Athina Cenci]] (1946) *[[Gino Cervi]] (1901-1974) *[[Michela Cescon]] (1971) *[[Renato Cestiè]] (1963) *[[Walter Chiari]] (1924-1991) *[[Giovanni Cianfriglia]] (1935) *[[Franco Citti]] (1935-2016) *[[Giorgio Colangeli]] (1949) *[[Sabrina Colle]] (1973) *[[Ombretta Colli]] (''Comelli'') *[[Marco Columbro]] *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Richard Conte]] (1910-1975) *[[Paolo Conticini]] (1969) *[[Bruno Corazzari]] *[[Giancarlo Judica Cordiglia]] *[[Valentina Cortese]] (1923-2019) *[[Paola Cortellesi]] (1973) *[[Carmen Covito]] (1940) *[[Vincenzo Crea]] (1999) *[[Maddalena Crippa]] (1957) *[[Lorella Cuccarini]] (1965) *[[Maria Grazia Cucinotta]] (1968) *[[Maria Cumani Quasimodo]] (1908-1995) *[[Barbara Cupisti]] (1962) == D == *[[Damiano Damiani]] *[[Nino Gaetano D'Angelo]] *[[Cesare Danova]] (1926–1992) (it.-ameriški) *[[Rosaria De Cicco]] (1958) *[[Eduardo De Filippo]] *[[Peppino De Filippo]] (1903-1980) *[[Luigi De Filippo]] (1930-2018) *[[Piera Degli Esposti]] (1939) *[[Giulia De Gresy]] *[[Pippo Delbono]] *[[Alberto Dell'Acqua]] (1944-) *[[Francesca Dellera]] *[[Lorella De Luca]] (1940-2014) *[[Giorgio De Lullo]] (1921-1981) (tudi gledališki režiser...) *[[Christian De Sica]] (1953) *[[Brando De Sica]] (1983) *[[Giuliana De Sio]] *[[Giada Desideri]] *[[Davide Devenuto]] (1972) *[[Nicola Di Bari]] *[[Ida Di Benedetto]] (1945) *Carolina Di Domenico *[[Dalila Di Lazzaro]] *[[Federica Di Martino]] (1973) *[[Stefano Dionisi]] (1966) *[[Andrea Di Stefano]] (1972) *[[Mario Donatone]] (1933-2020) *[[Johnny Dorelli]] *[[Attilio Dottesio]] (1909-1989) *[[Eleonora Rossi Drago]] *[[Barbara D'Urso]] (Maria Carmela D'Urso) == E == *[[George Eastman]] (Luigi Montefiori) (1942) *[[Anita Ekberg]] (1931–2015) (Švedinja) *[[Antonella Elia]] (1963) *[[Salvatore Esposito]] (1986) == F == *[[Vincenzo Fabricino]] *[[Aldo Fabrizi]] (1905–1990) *[[Elena Fabrizi]] (1915–1993) *[[Franco Fabrizi]] (1916–1995) *[[Anna Falchi]] (''Anna Kristiina Palomaki'') *[[Pierfrancesco Favino]] (1969) *[[Edwige Fenech]] (''Sfenek'') (1948) (franc.-malteškega rodu) *[[Sabrina Ferilli]] (1964) *[[Plinio Fernando]] (1947) *[[Marco Ferreri]] ? *[[Anna Ferruzzo]] (1966) *[[Gabriele Ferzetti]] (1925-2015) *[[Elena Fiore]] *[[Agata Flori]] *[[Arnoldo Foà]] *[[Anna Foglietta]] (1979) *[[Attilio Fontana (igralec)|Attilio Fontana]] *[[Jimmy Fontana]] *[[Marcello Fonte]] *[[Iaia Forte]] (1962) *[[Carla Fracci]] (1936-2021) (balerina) *[[Franco Franchi]] *[[Pippo Franco]] *[[Massimo De Francovich]] (1936) == G == *[[Scilla Gabel]] (1938) *[[Edoardo Gabbriellini]] (1975) *[[Alessandro Gassman]] (1965) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *[[Sciltian Gastaldi]] (1974) *[[Lisa Gastoni]] (1935) *[[Giuliano Gemma]] (1938-2013) *[[Claudia Gerini]] (1971) *[[Elio Germano]] (1980) *[[Pietro Germi]] *[[Massimo Ghini]] (1954) *[[Emilio Ghione]] *[[Marco Giallini]] *[[Giorgia Gianetiempo]] (1996) *[[Maria Chiara Giannetta]] (1992) *[[Giancarlo Giannini]] (1942) *[[Pierluigi Gigante]] (1992) *[[Alberto Gimignani]] (1961) *[[Vivi Gioi]] (''Vivien Trumphy'') (1919-1975) *[[Carlo Giordana]] (1945-2020) *[[Pietro Giordano]] *[[Gabriella Giorgelli]] (1941) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Ennio Girolami]] (1935–2013) (Thomas Moore) *[[Massimo Girotti]] (1918-2003) *[[Aldo Giuffrè]] (1924-2010) *[[Carlo Giuffrè]] (1928-2018) *[[Francesco Giuffrè]] (1972) *[[Loretta Goggi]] (1950) *[[Valeria Golino]] (1965) *[[Carla Gravina]] (1941) *[[Roberta Greganti]] (1956) *[[Marco Grieco]] (1995) *[[Eva Grimaldi]] (1961) *[[Francesco Guccini]] ([[1940]]-2024) *[[Vittorio Guerrieri]] (1958) *[[Orso Maria Guerrini]] (1943) *[[Monica Guerritore]] (1958) *[[Wandisa Guida]] (1935) *Ferdinand Guillaume ([[Tontolini]] /[[Polidor]]) (francosko-italijanski) *[[Leda Gys]] (1892-1957) == H == *[[Alessandro Haber]] (1947) *[[Terence Hill]] (prv.i. [[Mario Girotti|Mario Girott'''i''']]) (*[[1939]]) == I == *[[Enzo Iacchetti]] *[[Gianfelice Imparato]] (1956) *[[Roberto Infascelli]] (1981) *[[Ciccio Francesco Ingrassia]] *[[Franco Interlenghi]] (1931-2015) *[[Simona Izzo]] (1953) == J == * [[Maria Jacobini]] == K == *[[Elisa Kadigia Bove]] (mož: ''Achille Occhetto'') *[[Anna Kanakis]] (1962) *[[Olga Karlatos]] (1947; r. ''Vlassopulos'' : grškega rodu) *[[Sabrina Knaflitz]] *[[Claudia Koll]] *[[Silva Koscina|Silva/Sylva Koscina]] (1934-1994) *[[Anita Kravos]] (''Antonella Cerminara'') == L == *[[Alexandra La Capria]] (1966) *[[Maurizio Lastrica]] (1979) *[[Gabriele Lavia]] (1942) *[[Lorenzo Lavia]] (1972) *[[Lucia Lavia]] (1992) *[[Ilenia Lazzarin]] (1982) *[[Edoardo Leo]] (1972) *[[Miriam Leone]] (1985) *[[Virna Lisi]] (1936–2014) (''Virna Pieralisi'') *[[Elvy Lissiak]] (1929–1996) (''Elvira Lissiach/Lisjak'') *[[Gina Lollobrigida]] (1927–2023) *[[Loredana (igralka)|Loredana]] (1924–2016) *[[Sophia Loren]] (1934) (''Sofia Villani Scicolone'') *[[Ray Lovelock]] (1950-2017) *[[Enrico Lo Verso]] (1964) *[[Antonella Lualdi]] (1931–2023) *[[Folco Lulli]] (1912–1970) *[[Roldano Lupi]] (1909–1989) *[[Alberto Lupo]] (1924–1984) *[[Lelio Luttazzi]] (1923–2010) *[[Matilda Lutz]] (1991) (italijansko-ameriška) *[[Vladimir Luxuria]] (1965) ''(Wladimiro Guadagno'') == M == *[[Melania Maccaferri]] (1978) *[[Marco Macor]] *[[Paolo Magalotti]] *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Lamberto Maggiorani]] (1910-1983) *[[Licia Maglietta]] (1954) *[[Anna Magnani]] (1908–1973) *[[Irene Maiorino]] (1985) *[[Annamaria Malipiero]] (1972) *[[Carla Mancini]] (1950) *[[Nino Manfredi|Nino (Saturnino) Manfredi]] (1921–2004) *[[Roberta Manfredi]] (1956) *[[Silvana Mangano]] (1930–1989) *[[Ettore Manni]] (1927-1979) *[[Alessia Marcuzzi]] *[[Luciano Marin]] (1931-2019) *[[Valeria Marini]] *[[Sabrina Marinucci]] (1969) *[[Marcello Martana]] *[[Peter Martell]] (1938-2015) *[[Elsa Martinelli]] (1932/3/5–2017) *[[Lea Martino]] *[[Mara Maryl]] (1939) *[[Giulietta Masina]] (1921–1994) *[[Lea Massari]] (1933) *[[Marina Massironi]] (1963) *[[Valerio Mastandrea]] (1972) *[[Marcello Mastroianni]] (1924–1996) *[[Federica Mastroianni]] (1969) (nečakinja) *[[Giorgio Mastrota]] ( *[[Luisa Mattioli]] (1936–2021) *[[Anna Mazzamauro]] (1938) *[[Anna Melato]] (1952) *[[Mariangela Melato]] (1941–2013) *[[Alfredo Menichelli]] *[[Pina Menichelli|Dora Menichelli]] *[[Pina Menichelli]] (1893–1984) *[[Giusi Merli]] (1943) *[[Marisa Merlini]] (1923–2008) *[[Emilio Messina]] (1936-2007) *[[Marco Milano]] (1961) *[[Tomás Milián]] (1933-2017) (kubansko-ameriško-italijanski) *[[Sandra Milo]] (1933–2024) *[[Isa Miranda]] (1909–1982) *[[Domenico Modugno]] (1928–1994) *[[Sandra Mondaini]] *[[Carlo Monni]] (1943–2013) *[[Antonio Monselesan]] *[[Renzo Montagnani]] (1930-1997)? *[[Giuliano Montaldo]] *[[Lucio Montanaro]] (1951) *[[Enrico Montesano]] *[[Gianni Morandi]] *[[Nani Moretti]] *[[Claudia Mori]] (''Claudia Moroni'') (1944) *[[Gastone Moschin]] (1929-2017) *[[Tiberio Murgia]] (1929-2010) *[[Alessandra Mussolini]] *[[Tuccio Musumeci]] (1934) *[[Enrico Musy]] (1901-1966) *[[Gianni Musy]] (1931-2011) *[[Mascia Musy]] (1972) *[[Stella Musy]] (1970) *[[Ornella Muti]] (1955) == N == *[[Nieves Navarro]] (1938) (španskega rodu) *[[Amedeo Nazzari]] (1907–1979) *Negrin *[[Barbara Nelli]] *[[Francesca Neri]] (1964) *[[Rosalba Neri]] (1939) *[[Franco Nero]] (1942) *[[Maurizio Nichetti]] *[[Daria Nicolodi]] (1950-2020) *[[Danilo Nigrelli]] (1960) *[[Filippo Nigro]] (1970) *[[Annibale Ninchi]] (1887-1967) *[[Arnaldo Ninchi]] (1935-2013) *[[Ave Ninchi]] *[[Carlo Ninchi]] (1896-1974) *[[Assia Noris]] (1912-1998) (''Anastasia Noris von Gerzfeld'') *Ivana Novak (1948) *[[Novello Novelli]] (1930-2018) *[[Walter Nudo]] *[[Francesco Nuti]] == O == *[[Ilaria Occhini]] (1934–2019) *[[Matteo Oleotto]] *[[Maria Rosaria Omaggio]] (1957-2024) *[[Gian Marco Orati]] *[[Ambra Orfei]] *[[Moira Orfei]] *[[Natalino Otto]] (1912–1969) == P == *[[Benito Pacifico]] (1929-2002) *[[Lea Padovani]] (1920–1991) *[[Bartolomeo Pagano]] (1878–1947) *[[Lola Pagnani]] (1972) *[[Riccardo Palaldini]] (1925-1996) *[[Roberta Palladini]] (1955) *[[Silvana Pampanini]] (1925–2016) *[[Alessandra Pannaro]] (1939) *[[Francesco Pannofino]] (1958) *[[Paolo Paoloni]] (1929) *[[Alba Parietti]] (1961) *[[Francesco Patanè]] (1996) *[[Marisa Pavan]] *[[Angelo Pellegrino]] *[[Clemente Pernarella]] (1971) *[[Roberto Perpignani]] (1941) (montažer)? *[[Vera Pescarolo]] (1930) *[[Ciro Petrone]] (1987) *[[Tina Pica]] (1884–1968) *[[Samanta Piccinetti]] (1979) *[[Michel Piccoli]] (1925-2020) (francoski igralec ital. rodu) *[[Camillo Pilotto]] (1888–1968) *[[Annamaria Pier Angeli]] (1932-1971) *[[Marina Pierro]] *[[Luciano Pigozzi]] (1927-2008) (ps. Alan Collins) *[[Imma Piro]] *[[Carlo Pisacane]] (1889-1974) *[[Luigi Pistilli]] (1929-1996) *[[Mario Pisu]] *[[Paola Pitagora]] *[[Nilla Pizzi]] *[[Riccardo Pizzuti]] (1934) *[[Michele Placido]] (1946) *[[Violante Placido]] *[[Rossana Podestà]] (1934–2013) *[[Elvio Porta]] (1945-2016) *[[Angela Portaluri]] (1937) *[[Renato Pozzetto]] (1940) *[[Moana Pozzi]] *[[Romina Power]] *[[Giancarlo Prete]] (1942-2001) *[[Andrea Prodan]] (1961) (škotsko-it.) *[[Gigi Proietti]] (1940) *[[Enzo Pulcrano]] (1943-1992) == R == *[[Alberto Rabagliati]] *[[Tommaso Ragno]] (1967) *[[Umberto Raho]] *[[Giovanna Ralli]] (1935) *[[Gianluca Ramazzotti]] (1970) *[[Salvo Randone]] (1906-1991) *[[Luisa Ranieri]] (1973) *[[Renato Rascel]] *[[Ivan Rassimov]] (1938–2003) *[[Rada Rassimov]] (1938) (srb.rodu iz Trsta) *[[Galatea Ranzi]] (1967) *[[Gigi Reder]] (1928-1998) *[[Giulio Ricciarelli]] (1965) (ital.-nemški) *[[Dino Risi]] (1916–2008) *[[Patrizio Rispo]] (1956) *[[Giuditta Rissone]] *[[Adelaide Ristori]] *[[Naike Rivelli]] *[[Stefania Rocca]] (1971) *[[Blas Roca-Rey]] (1961) (perujsko-italijanski) *[[Alba Rohrwacher]] (1979) *[[Vera Rol]] (1920-1973) *[[Isabella Rossellini]] (1952) *[[Eleonora Rossi Drago]] (1925–2007) *[[Massimo Rossi]] (1955) *[[Serena Rossi]] (1985) *[[Sergio Rubini]] (1959) *[[Claudio Ruffini]] (1940-1999) *[[Aurora Ruffino]] (1989) *[[Claudia Ruffo]] (1980) *[[Salvatore Ruocco]] (1982) *[[Carmen Russo]] (1959) *[[Francesco Russo]] (1993) *[[Roberto Russo]] (1947) *[[Rosaria Russo]] == S == *[[Simone Sacchettino]] *[[Pamela Saino]] (1987) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Sabrina Salerno]] (1968) *[[Giulia Salvatori]] (1962) *[[Renato Salvatori]] (1933-1988) *[[Gustavo Salvini]] (1859-1930) *[[Sandro Salvini]] (1890-1955) *[[Aitana Sánchez–Gijón]] (1968) *[[Amanda Sandrelli]] (1964) *[[Stefania Sandrelli]] (1946) *[[Maya Sansa]] (1975) *[[Gianni Santuccio]] (1911-1989) *[[Goliarda Sapienza]] (1924-1996) *[[Teresa Saponangelo]] (1973) *[[Massimo Sarchielli]] (1931-2010) *[[Samuela Sardo]] (1977) *[[Jacopo Sarno]] (1989) *[[Franca Scagnetti]] (1924–1999) *[[Delia Scala]] (1929–2004) *[[Riccardo Scamarcio]] (1979) *[[Jacques Sernas]] (1925-2015) (litvansko-franc.-it.) *[[Roseanna Sciaffino]] (1938-2009) *[[Gerry Scotti]] (1956) *[[Tino Scotti]] (1905–1984) *[[Cristina Sebastianelli]] *[[Paola Senatore]] (1949) *[[Massimo Serato]] (1916–1989) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Toni Servillo]] (1959) *[[Rocco Siffredi]] (1964) *[[Vira Silenti]] *[[Dimitri Skofic]] (1994) *[[Milko Skofic ml.]] (1957) *[[Umberto Smaila]] (1950) *[[Nina Soldano]] (1963) *[[Emilio Solfrizzi]] (1962) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Agnès Spaak]] (fr.-it.) (1944) *[[Catherine Spaak]] (fr.-it.) (1945–2022) *[[Ilaria Spada]] (1981) *[[Umberto Spadaro]] (1904-1964) *[[Bud Spencer]] /Carlo Pedersoli (1929–2016) *[[Diamy Spencer]] (1972) *[[Maria Grazia Spina]] (1936–2025) *[[Ilona Staller]] - [[Cicciolina]] *[[Paolo Stoppa]] (1906–1988) * == T == *[[Barbara Tabita]] (1975) *[[Marialuisa Tadei]] (1964) *[[Moa Tahi]] *[[Gianrico Tedeschi]] (1920–2020) *[[Teo Teocoli]] (1945) *[[Fiorenza Tessari]] (1968) *[[Fabio Testi]] (1941) *[[Alberto Testone]] (1963) *[[Filippo Timi]] (1974) *[[Gabriele Tinti]] (1932-1991) *[[Gianmarco Tognazzi]] (1967) *[[Ricky Tognazzi]] (1955) *[[Ugo Tognazzi]] (1922–1990) *[[Marilù Tolo]] (1944) *[[Michelangelo Tommaso]] (1980) *[[Agata Tomšič]] (slovensko-italijanska) *[[Tontolini]] ([[Polidor]]; pr.i.Ferdinand Guillaume: franc.-it.) *[[Angelo Tosto]] *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) *[[Thomas Trabacchi]] (1965) *[[Luis Trenker]] (1892–1990) *[[Jasmine Trinca]] (1981) *[[Massimo Troisi]] (1953–1994) *[[Laura Trotter]] (1950) *[[Liana Trouche]] (1938-81) *[[Luca Turco]] (1990) == U == *[[Claudio Undari]] (1935-2008) *[[Saro Urzi]] (1913-1979) == V == *[[Valeria Vaiano]] (1969) *[[Filippo Valese]] *[[Caterina Valente]] (1931-2024) *[[Mariella Valentini]] (1960) *[[Rudolph Valentino|Rodolfo Valentino]] (1895–1926) (ZDA) *[[Franca Valeri]] (1920–2020) *[[Alida Valli]] (r. ''Altenburger'') (1921–2006) *[[Romolo Valli]] (1925-1980) *[[Raf Vallone|Raf(faele) Vallone]] (1916-2002) *[[Bice Valori]] *[[Nicolas Vaporidis]] (1981) *[[Daniele Vargas]] (1922-1992) *[[Caterina Varzi]] (1961) *[[Lucia Vasini]] (1955) *[[Luca Venantini]] (1970) *[[Michele Venitucci]] (1974) *[[Carlo Verdone]] (1950) *[[Vera Vergani]] (1894-1989) *[[Giovanni Veronesi]] (1962) *[[Edoardo Vianello]] (1938) *[[Raimondo Vianello]] (1922-2010) *[[Piero Vida]] (1938–1987) *[[Paolo Vilaggio]] (1932-2017) *[[Pamela Villoresi]] (1957-) *[[Lola Visconti]] (1891-1924) *[[Simonetta Vitelli]] (1950) *[[Monica Vitti]] (''Maria Luisa Ceciarelli'') (1931-2022) *[[Gian Maria Volontè]] (1933–1994) == W == * [[Aleardo Ward]] (1915-1971) * [[Luca Ward]] (1960) * [[Monica Ward]] == X == * [[Tina Xeo]] (1902-1992) == Z == *[[Checco Zalone]] (''Luca Pasquale Medici'') *[[Nazzareno Zamperla]] *[[Gianni Zanasi]] *[[Carmelo Zappulla]] *[[Renato Zero]] *[[Luca Zingaretti]] (1961) {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Igralci]] [[Kategorija:Italijanski igralci|*]] bt8tyb2ws2c7b546207xvcm89qpw6lj 0 49893 6688631 6649429 2026-06-12T22:43:22Z ~2026-32552-67 260877 /* A */ 6688631 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Gianfranco Angelucci]] (1946) *[[Silvano Agosti]] (1938) *[[Goffredo Alessandrini]] (1904-1978) *[[Ottavio Alessi]] (1919-1978) *[[Mario Almirante]] (1890-1964) *[[Silvio Amadio]] (1926-1995) *[[Luis César Amadori]] ([[1902]]-[[1977]]) *[[Giuseppe Amato]] (1899-1964) *Arturo Ambrosio (1870-1960) (producent) *[[Gianni Amelio]] (1945) *[[Mario Amendola]] (1910-1993) *Sergio Amidei (1904-1981) (scenarist) *[[Roberto Andò]] (1959) *[[Alessandro Angelini]] (1971) *[[Gianfranco Angelucci]] ([[1946]]) *[[Michelangelo Antonioni]] ([[1912]]-[[2007]]) *[[Francesca Archibugi]] (1960) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Dario Argento]] (1940) *Tiziana Aristarco (1960) (TV) *Ovidio Gabriel Assonitis (1943) (grško-it.) *[[Pupi Avati]] ([[1938]]) == B == *[[Luis Fulvio Baglivi]] (1977) *[[Gianfranco Baldanello]] (1928-1990) *[[Dario Baldi]] (1976) *[[Ferdinando Baldi]] (1927-2007) *[[Gian Vittorio Baldi]] (1930-2015) *Gabriele Baldini (1919-1969) (scenarist) *[[Francesco Barilli]] (1943) *[[Beniamino Barrese]] (1986) (direktor fotografije...) *[[Lamberto Bava]] (1944) *[[Mario Bava]] (1914-1980) *[[Luigi Bazzoni]] (1929-2012) *[[Marco Bellocchio]] (1939) *[[Giuliana Berlinguer]] (1933-2014) *[[Bernardo Bertolucci]] (1941-2018) *[[Roberto Benigni]] ([[1952]]) *[[Alberto Bevilacqua]] (1934-2013) *[[Paolo Bianchini]] (1931/3-) *[[Rodolfo Bisatti]] (1960) *[[Laura Bispuri]] (1977) *[[Alessandro Blasetti]] (1900-1987) *[[Mauro Bolognini]] (1922-2001) *[[Marco Bonfanti]] (1980) *Mario Bonicatti *[[Giuseppe Bonito]] *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *Bruno Bozetto (1938-) (animator, satirik) *[[Tinto Brass]] ([[1933]]) *Maurizio Braucci (1966) (scenarist) *[[Alfonso Brescia]] (1930–2001) *[[Guido Brignone]] (1886-1959) *[[Fausto Brizzi]] (1968) *[[Franco Brogi Taviani]] (1941-) *[[Francesco Bruni]] (1961) *[[Massimiliano Bruno]] (1970) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) (italijansko-francoska) *[[Franco Brusati]] (1922-1993) == C == *[[Mario Caiano]] (1933-2015) *[[Mario Camerini]] (1895-1981) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927-1996) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *Ricciotto Canudo (1877-1923) filmski teoretik in kritik, avtor "''Manifesta sedme umetnosti''" *[[Antonio Capuano]] (1940) *[[Jonas Carpignano]] (1984) (it.-amer.) *[[Mario Caserini]] (1874-1920) *Enrico Casarosa *[[Renato Castellani]] ([[1913]]-[[1985]]) *[[Enzo G. Castellari]] (1938) *[[Pietro Castellitto]] (1991) *[[Sergio Castellitto]] (1953) *[[Liliana Cavani]] ([[1933]]) *[[Osvaldo Cavandoli]] (1920-2007) (animator) *[[Emilio Cecchi]] (1884-1966) (scenarist) *Suso Cecchi D'Amico (1914-2010) (scenaristka) *[[Fernando Cerchio]] (1914–1974) *[[Luigi Chiarini]] (1900-1975) (kritik, teoretik, scenarist, režiser) *[[Nando Cicero]] (1931-1995) *[[Daniele Cipri]] (1962) *[[E.B. Clucher|E. B. Clucher]] (pr.i. Enzo Barboni) (1922-2002) *[[Albino Cocco|Albino ''Cocco'']] (1933–2003) *[[Simona Cocozza]] (1976) *[[Giada Colagrande]] (1975) *[[Duilio Coletti]] (1906-1999) *[[Giuseppe Colizzi]] (1925-1978) *[[Katja Colja]] (1969) *[[Francesca Comencini]] ([[1961]]) *[[Cristina Comencini]] (1956) *[[Luigi Comencini]] (1916-2007) *Alberto Consiglio (scenarist) *[[Romeo Conte]] (1956) *Bruno Corbucci (1931-1996) (scenarist) *[[Sergio Corbucci]] (1927-1990) *[[Pappi Corsicato]] (1960) *[[Paola Cortellesi]] (1973) *[[George P. Cosmatos]] ([[1941]]-[[2005]]) (grškega porekla) *[[Panos Cosmatos]] (italijansko-kanadski) *[[Mario Costa]] (1904-1995) *[[Paolo Costella]] (1964) *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Vittorio Cottafavi]] (1914-1998) *[[Luigi Cozzi]] (1947) *[[Mario Craveri]] (1902-1990) (dir. fotografije in režiser) *[[Emanuele Crialese]] (1965) *[[Barbara Cupisti]] (1962) == D == *[[Massimo Dallamano]] (Max Dillman/Max Dillmann/Jack Dalmas) (1917-1976) *[[Joe D'Amato]] (''Aristide Massaccesi'') (1936–1999) *[[Lucio D'Ambra]] (1877-1939) *[[Damiano Damiani]] ([[1922]]-[[2013]]) *Margherita D'Amico (1967) (scenaristka) *Masolino D'Amico (1939) (scenarist) *Aldo De Benedetti (1892-1970) (scenarist) *[[Tonino De Bernardi]] (1937) *[[Antonietta De Lillo]] (1960) *[[Peter Del Monte]] (1943-) *[[Alberto De Martino]] (1929-2015) *[[Ruggero Deodato]] (1939) *[[Francesco De Robertis]] (1902-1959) *[[Giuseppe De Santis]] (1917–1997) *[[Vittorio De Sica]] ([[1901]]-[[1974]]) *Tonino Delli Colli (1923-2005) (direktor fotografije) *Alessandro D'Eva (1927) direktor fotografije *[[Anna Di Francisca]] (1961) *[[Fernando Di Leo]] (1932-2003) *[[Damiano D'Innocenzo]] & [[Fabio D'Innocenzo]] (1988) *[[Carlo Di Palma]] (1925–2004) *[[Giorgio Diritti]] (1959) *[[Andrea Di Stefano]] (1972) *[[Gianni Di Venanzo]] (1920-1966) (direktor fotografije) == E == * [[Luciano Ercoli]] (1929–2015) == F == *[[Roberto Faenza]] (1943) *[[Giovanni Fago]] (1933) *[[Francesco Falaschi]] (1961) *[[Federico Fellini]] ([[1920]]-[[1993]]) *[[Abel Ferrara]] (1951) (ameriško-it.) *[[Marco Ferreri]] (1928-1997) (italijansko-španski) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927-1986) *[[Sara Fgaier]] (1982) *[[Demofilo Fidani]] (1914-1994) *[[Ferdinando Cito Filomarino]] (1986) *Armando Fizzarotti (scenarist) *[[Ettore Maria Fizzarotti]] *[[Ennio Flaiano]] (1910-1972) *[[Giovacchino Forzano]] ([[1884]]-[[1970]]) *[[Gianni Franciolini]] (1910-1960) *[[Massimo Franciosa]] (1924-1998) *[[Riccardo Freda]] (1909-1999) *[[Lucio Fulci]] (1927-1996) *Maria Pia Fusco (1939-2016) (scenaristka) == G == *[[Carmine Gallone]] (1885-1973) *[[Matteo Garrone]] (1968) *Nico Garrone (1940-2009) (scenarist) *[[Lodovico Gasparini]] (1948) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *Ernesto Gastaldi (1934) (scenarist) *[[Piergiorgio Gay]] (1959) *[[Augusto Genina]] ([[1892]]-[[1957]]) *[[Paolo Genovese]] (1966) *[[Giacomo Gentilomo]] (1909–2001) * [[Pietro Germi]] ([[1914]]-[[1974]]) * [[Emilio Ghione]] ([[1879]]-[[1930]]) * [[Giancarlo Giannini]] (1942) * [[Giulio Gianinni]] (1927-2009) * [[Marco Tullio Giordana]] (1950) * [[Giulia Giapponesi]] *[[Marino Girolami]] (1914–1994) *[[Enzo Girolami Castellari]] (1938) *[[Claudio Giovannesi]] (1978) *[[Franco Giraldi]] (1931-2020) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Enrico Gras]] (1919–1981) *[[Sergio Grieco]] (1917–1982) *[[Aldo Grimaldi]] (1942–1990) *[[Aurelio Grimaldi]] (1957) *[[Giovanni Grimaldi]] (1917–2001) *[[Luca Guadagnino]] (1971) *[[Alfredo Guarini]] (1901-1981) *[[Enrico Guazzoni]] (1876-1949) * [[Gerardo Guerrieri]] (1920–1986) *[[Romolo Guerrieri]] (1931) *[[Mino Guerrini]] (1927–1990) *[[Guidarino Guidi]] (1922–2003) == H == * [[Alessandro Haber]] ([[1947]]) *[[Paolo Heusch]] (1924-1982) * [[Terence Hill]] ([[1939]]) (prv.i. [[Mario Girotti|Mario Girott'''i''']]) ([[1939]]) == I == * [[Emanuele Imbucci]] * [[Stefano Incerti]] (1965) * Paolo Infascelli (1938-1977) == J == * [[Gianluca Jodice]] (1973-) * [[Andrea Jublin]] (1970-) == L == *[[Wilma Labate]] (1949) *Raffaele La Capria (1922-2022) (scenarist) *[[Aldo Lado]] ([[Reka, Hrvaška|Reka]], 1934-2023) (scenarist...) *[[Alberto Lattuada]] ([[1914]]-[[2005]]) *[[Umberto Lenzi]] (1931-2017) *[[Edoardo Leo]] (1972) *[[Sergio Leone]] ([[1929]]-[[1989]]) *[[Guido Leoni]] (1920-98) (scenarist) *Antonio Leonviola (1913-95) (scenarist) *[[Luciano Ligabue]] (1960) *[[Carlo Lizzani]] (1922-2013) *[[Nanni Loy]] ([[1925]]-[[1995]]) *[[Lorena Luciano]] *[[Maurizio Lucidi]] (1932-2005) *[[Luca Lucini]] (1967) *Emanuele Luzzati (1921-2007) (slikar, animator) == M == *Ruggero Maccari (1919-1989) (scenarist) *Paolo Magelli (1947-) (gledališki) *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Anton Giulio Majano]] (1909-[[1994]]) *[[Curzio Malaparte]] *[[Guido Malatesta]] (1919-1970) *[[Luigi Malerba]] (Luigi Bonardi) (1927-2008) (scenarist) *[[Diana Manfredi|Diana "Spaghetto" Manfredi]] *[[Ginanfranco Manfredi]] (animator) *[[Luca Manfredi]] (1958) *[[Nino Manfredi]] (1921-2004) *[[Guido Manuli]] (1939) (mdr. animator) *[[Alina Marazzi]] (1964) *[[Pietro Marcello]] (1976) *Francesca Marciano (scenaristka) *[[Franco Maresco]] (1958) *[[Ettore Maria Margadonna]] (1893-1975) (scenarist) *[[Vincenzo Marra]] (1972) *[[Marco Martani]] (1968) *Otello Martelli (1902-2000) (snemalec-direktor fotografije) *[[Federica Martino]] (1973)? *[[Luciano Martino]] (1933-2013) *[[Sergio Martino]] (1938) *[[Nino Martoglio]] (1870-1921) *[[Mario Martone]] ([[1959]]) *[[Citto Maselli|Citto (Francesco) Maselli]] (1930-2023) *[[Mario Mattoli]] (1898-1980) *[[Lorenco Mattotti]] (1954) (animator) *[[Renato May]] (Šibenik, 1909-1969) (teoretik, montažer, režiser) *Enrico Medioli (1925-2017) (scenarist) *[[Francesco Miccichè]] (1966) *[[Ginafranco Mignozzi]] (1932-2009) *[[Riccardo Milani]] (1958) *Renato Minore (1944) (scenarist) *[[Federico Moccia]] (1963) *[[Mario Monicelli]] ([[1915]]-[[2010]]) *[[Giuliano Montaldo]] (1930-2023) *[[Enzo Monteleone]] (1954) *[[Sabrina Morena]] (režiserka in scenaristka) *[[Nanni Moretti]] ([[1953]]) *[[Gabriele Muccino]] (1967) == N == * [[Armando Nanuzzi]] (1925-2001) (snemalec, režiser) * [[Piero Natoli]] ([[1947]]-[[2001]]) * [[Alberto Negrin]] ([[1940]]-) * [[Baldassare Negroni]] (1877-1945) *Daria Nicolodi (1950-2020) (scenaristka) *[[Nick Nostro]] (1931–2014) *[[Elvira Notari]] (1875-1946) == O == *[[Matteo Oleotto]] (1977) *[[Ermanno Olmi]] ([[1931]]-[[2018]]) *[[Geraldine Ottier]] == P == *[[Marcello Pagliero]] (1907-1980) (francosko-italijanski) *[[Amleto Palermi]] ([[1889]]-[[1941]]) *[[Ago Panini]] (1967) *[[Domenico Paolella]] (1915-2002) *[[Giulio Paradisi]] (1934) *[[Neri Parenti]] (1950) *Goffredo Parise (scenarist) *[[Gianfranco Parolini]] (1925–2018) *[[Pier Paolo Pasolini]] ([[1922]]–[[1975]]) *[[Giovanni Pastrone]] (1883-1959) *[[Francesco Patierno]] (1964) *[[Giuseppe Patroni Griffi]] (1921–2005) *Corrado Pavolini (1898–1980) (scenarist) *[[Giuseppe Pedersoli]] (1961) (scenarist) *[[Clare Peploe]] (scenaristka) *[[Marco Perego]] (1979) *[[Piero Pierotti]] (1912-1970) *[[Leonardo Pieraccioni]] (1965) *[[Tullio Pinelli]] (1908-2009) (scenarist) *Massimo Romeo Piparo (1967) (gledališki) *[[Giovanni Piperno]] (1964) *Ugo Pirro (1920-2008) (scenarist) *Fabio Pittorru (1928-95) *Andrea Pizzini (dokumentarist) *[[Michele Placido]] (1946) *Cristiano Pogany (1947-1999) (snemalec?) *[[Fernando Maria Poggioli]] (1897-1945) *[[Gillo Pontecorvo]] ([[1919]]-[[2006]]) *[[Carlo Ponti]] (1912/13-2007) (producent) *[[Maurizio Ponzi]] (1939) *[[Andrea Porporati]] (1964) *[[Renato Pozzetto]] (1940) *[[Gianni Puccini]] (1914-1968) (scenarist) *[[Massimo Pupillo]] (1929-1999) == Q == * [[Costanza Quatriglio]] (1973) == R == *[[Stefano Reali]] ([[1957]]) *[[Luca Ribuoli]] (1969) *[[Tonino Ricci]] (1927-2014) *[[Gennaro Righelli]] (1886-1949) *[[Dino Risi]] (1916-[[2008]]) *[[Marco Risi]] (1951) *[[Sebastiano Riso]] (1983) *[[Alice Rohrwacher]] (1981) *[[Brunello Rondi]] (1924-89) (scenarist) *[[Francesco Rosi]] ([[1922]]-[[2015]]) *[[Roberto Rossellini]] ([[1906]]-[[1977]]) *[[Franco Rossi]] (1919-2000) *[[Giuseppe Rotunno]] (1923) (snemalec-direktor fotografije) == S == *Dardano Sacchetti (1944) (scenarist) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Luciano Salce]] (1922-1989) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Gabriele Salvatores]] (1950) *[[Laura Samani]] (1989) *[[Domenico Saverni]] (1958) *[[Emanuele Scaringi]] (1979) *[[Romano Scavolini]] (Reka, 1940) *[[Sauro Scavolini]] (1934) *[[Piero Schivazappa]] (1935) *[[Pietro Sciumè]] *[[Ettore Scola]] ([[1931]]-[[2016]]) *[[Giuseppe Maria Scotese]] ([[1916]]-[[2002]]) *[[Mario Sequi]] (1913-1992) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Elisabetta Sgarbi]] (1956) *Giuseppe Sgarbi (1921-2018) (scenarist) *[[Alberto Simone]] (1956) *[[Giorgio Simonelli]] (1901–1966) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Mario Soldati]] ([[1906]]-[[1999]]) *[[Silvio Soldini]] (1958) *[[Sergio Sollima]] (1921-2015) *[[Stefano Sollima]] (1966) *[[Rodolfo Sonego]] (1921-2000) (scenarist) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Paolo Sorrentino]] ([[1970]]) *[[Simone Spada]] (1973) *[[Pasquale Squitieri]] (1938–2017) *[[Steno]] (''Stefano Vanzina'') (1917–1988) *[[Vittorio Storaro]] (1940) (direktor fotografije) *[[Paolo Strippoli]] (1993) == T == *[[Susanna Tamaro]] (1957, Ts) *[[Giovanna Taviani]] (1969) *[[Paolo Taviani|Paolo]] (1931-2024) in [[Vittorio Taviani]] (1929-2018) *[[Duccio Tessari]] (1926-1994) *[[Ugo Tognazzi|Ugo (Ottavio) Tognazzi]] (1922–1990) *Aldo Tonti (1910-1988) (snemalec) *[[Giuseppe Tornatore]] ([[1956]]) *[[Guido Tosi]] (1944) *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) (scenarist) *[[Luis Trenker]] ([[1892]]-[[1990]]) (Južni Tirolec) *[[Massimo Troisi]] ([[1953]]-[[1994]]) *[[Marco Turco]] (1960) == V == *[[Tonino Valerii]] (1934-2016) *[[Florestano Vancini]] (1926-2008) *[[Walter Veltroni]] (1955) *[[Luca Verdone]] (1953) *[[Daniele Vicari]] (1967) *[[Francesco Vicario]] (1959) *[[Paolo Virzì]] (1964) *[[Eriprando Visconti]] di Modrone (1932-1995) *[[Luchino Visconti]] ([[1906]]-[[1976]]) == W == *[[Lina Wertmüller]] ([[1928]]-2021) *[[Fulvio Wetzl]] == Z == *[[Maurizio Zaccaro]] (1952) *[[Luigi Zampa]] ([[1905]]-[[1991]]) *[[Federico Zampaglione]] (1968) *[[Gianni Zanasi]] (1965) *[[Monica Zapelli]] (1966) (scenaristka) *[[Cesare Zavattini]] (1902–1989) (scenarist) *[[Franco Zeffirelli]] ([[1923]]–2019) *[[Primo Zeglio]] (1906-1984) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Italijanski filmski režiserji|*]] qptnsflpioo9j6yy2n5gnrn6rw86bil 0 57341 6688607 6664394 2026-06-12T17:49:08Z ~2026-32552-67 260877 /* P */ 6688607 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[botanik]]ov in [[Vrtnarjenje|vrtnarjev]]''' (hortikulturnikov). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Marko Accetto]] (1936–2017) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Brane Anderle]] (*1955) *[[Boštjan Anko]] (1939–2013) == B == *[[Valerija Babij]] *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Martina Bačič|Martina (Tinka) Bačič]] *[[Špela Baebler]] (*1973) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[David Bavcon]] *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Alojzij Benkovič]] ? *[[Stanislav Bevk]] *[[Ivan Nepomuk Biatzóvszky]] (1801–1863) *[[Rihard Blagaj|Rihard '''(Ursini''' grof) Blagaj]] (1786–1858) *([[Pavle Bohinc]] 1911–1991) *[[Albert Bois de Chesne]] (1871–1953) *[[Robert Brus]] (*1965) == C == * Bois de Chesne *[[Martin Cilenšek]] (1848–1937) *[[Dario Cortese]] (1964–2021) *[[Metka Culiberg]] (r. [[Šercelj]]) (*1950) *[[Stanislav Cvek]] (1915–1959) == Č == * [[Andraž Čarni]] (*1962) * [[Katarina Čufar]] (*1958) * [[Boško Čušin]] (*1962) == D == *[[Igor Dakskobler]] (*1957) *[[Jelena Kovačič-De Belder]] (1925–2003) *Leo Derganc (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) ? *[[Leon Detela]] (1902–1982) * [[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[Jasna Dolenc Koce]] *[[Anton Dolinar]] (1847–1930) *[[Branko Dolinar]] *[[Jurij Dolinar (zdravnik)|Jurij Dolinar]] (1794–1872) * [[Fran Dolšak]] (1877–1941) *[[Petra Draškovič]] *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Katarina Daniela Dubravec]] (*1933) (Zgb) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] (*1971) == E == * [[Klemen Eler]] (*1978) * [[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Rihard Erker]] (1912–1986) (dendrolog) == F == *[[Viktor Fabian]] (1905–1982) *[[Anton Fakin]] (1885–1963) *[[Nataša Ferant]] (hmelj) *[[Alojzij Filipič]] (1888–1963) (herbarij) *Božidar Flajšman? (*1956) * [[Katarina Flajšman]] *[[Andrej Fleischmann]] (1804/5?–1867) * [[Janez Krstnik Flysser]] *[[Božo Frajman]] * [[Henrik Freyer]] (1802–1866) == G == *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *([[Boštjan Godec]]) *[[Ljerka Godicl]] (1930–2006) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Mateja Grašič (botaničarka)]] *[[Tine Grebenc]]? *[[Tanja Grmovšek]] (1976-) *([[Srečko Grom]] 1887–1971) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) == H == *[[Baltazar Hacquet]] (~1735–1805) *[[Peter Haderlap]]<nowiki/>p *[[Vaclav Hejnic]] <nowiki/>(1864–1929) mestni vrtnar v Lj *[[Blagajana Herzog Velikonja|Blagajana Herz]]<nowiki/>[[Blagajana Herzog Velikonja|og Velikonja]] *[[Franc de Paula Hladnik|Franc (de Paula) Hladnik]] (1773–1844) *[[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] (1771–1844) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022) *[[Ivo Horvat]] (1897–1963) (hrvaški) *[[Stjepan Horvatić]] (1899–1975) *[[Davorin Hostnik]] (1853–1929) == J == *[[Klemen Janša]] (1825–1854) *[[Ignac Janžekovič]] *[[Marjeta Jeraj]] *[[Ciril Jeglič]] (1897–1988) *([[Marko Jelnikar]] 1928–2009) *(Alojzij Jenčič 1874–?) *[[Fran Jesenko]] (1875–1932) * [[Nejc Jogan|Nejc (Jernej) Jogan]] (*1966) *[[Dušan Jurc]] (*1962) *[[Rajko Justin]] (1865–1938) *[[Franc Juvan]] (1875–1960) == K == * [[Janko Kač]] (1891–1952) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Mirko Karlin]] ? *Ančka Kavs (vrtnarka v Juliani) *[[Zdravko Keglevič]] *[[Viljem Kindler]] (vrtnar) *[[Mateja Kišek Vovk]] (dendrologinja) *[[Rihard Klemen]]? (1902–1998) *[[Marjetka Kljun Terčon]] *[[Friderik Kokalj]] (1802–1865) *Jurij Kos (Rusija - sin Ivana Kosa) *[[Petra Košir]] (*1971) *[[Živko Košir]] (1927–2020) *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Aleksander Kozina]] *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Katja Kramberger]]? *[[Fran Krašan]] (1840–1907) *[[Ivan Krečič]] (1909–1983) *[[Luka Kristanc]] *[[Juta Krulc]] (1913–2015) (krajinska arhitektka) *([[Marija Kuhar]]) *[[Bojka Kump]] *[[Lado Kutnar]] (*1966) *[[Filip Küzmič]] == L == * [[Anton Lap]] (1894–1971), lj. mestni vrtnar * [[Jože Lazar]] (1903–1975) * [[Tomislav Levanič|Tom(islav) Levanič]] (*1964) *[[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855–1937) *[[Matevž Likar]]? (biologija rastlin) *[[Vojteh Lindtner]] (1904–1965) *[[Matej Lipovšek]] (*1939) ? *[[Milan Lovka]] (1946–2017) == M == *[[Ivan Macher]] (1857–1919) *[[Jože Maček]] (*1929), fitopatolog *[[Jože Majes]] (*1943) (zeliščar) *[[Katja Malovrh]] *[[Alenka Marinček]] *[[Lojze Marinček]] (1932–2023) (fitocenolog) *[[Andrej Martinčič|Andrej (Tine) Martinčič]] (*1935) *[[Matjaž Mastnak]] (*1963) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) * [[Ernest Mayer]] (1920–2009) *Renato Mezzena (1922–2010) (Trst) *([[Dušan Mlinšek]] 1925–2020) *[[Alenka Munda]] ? *[[Ivka Marija Munda]] (1927–2009) == N == * [[Marija Nabernik]] (mentorica botanične ilustracije ALUO) == O == * [[Rudi Ocepek]] (*1943) ? *[[Josip Otopal]] == P == * [[Andreja Papež Kristanc]] * [[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Andrej Paušič]] (*1983) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Branko Petan]]? *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Viktor Petkovšek]] (1908–1994) * [[Meta Petrič]] (1914–2007) *[[Andrej Piltaver]] (*1955) (mikolog) *([[Luka Pintar (zdravnik)|Luka Pintar]] 1929–2023: fotograf) *[[Natalija Pipenbacher]] ? * [[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *Jernej Piškur (*1938) (gozdar) *[[Meta Pivec]] (Šepic) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) * [[Valentin Plemel]] (1820–1875) * Ruth Podgornik Reš? *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *Livio Poldini (1930–2024) (Trst) *Florijan Poljšak *Eduard Pospichal (1838–1905) (Trst) *[[Nada Praprotnik]] (1951–2023) *[[Branko Prekoršek]] (1917–1975) *[[Milan Prešeren]] (1931–1991) (gozdar) *[[Josip Priol]] (1889–1969) *[[Ivo Puncer]] (1931–1994) *[[Špela Pungaršek]] == R == *[[Jelka Rataj]] *[[Vlado Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Blanka Ravnjak]] *[[Marjana Regvar]] (*1965) *Dušan Robič (1933-2013) (gozdar) *[[Janko Rode]] *[[Franc Rome]] (1906–1994) == S == * [[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) * [[Aleš Sedmak]] (znanstveni/botanični risar/ilustrator) *[[Amalija Seliškar]] (1914–1998) * [[Andrej Seliškar]] (*1949) * [[Janez Seliškar]]? * [[Mirko Silan]], arborist v [[Arboretum Volčji Potok|Arboretumu Volčji Potok]] *[[Tomaž Sinkovič]] *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tanja Slatinek]] *Ivan Smole ? (gozdar) *([[Darinka Soban]] 1921–2008) *([[Ivan Stanič]] 1900–1976 : mikolog) *[[Attilio Stefani]] (1851–1916) *[[Jelka Strgar]] (*1959) *[[Vinko Strgar]] (1928–1992) *[[Simona Strgulc Krajšek]] *([[Anton Suhadolc]]) *Julija Suppantschitsch >> Julijana Zupančič *[[Boštjan Surina]] *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == * [[Janez Šafer]] /Janez Šafar * [[Meta Šepic]] Pivec *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Milan Šerko]] (1881–1965) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Helena Šircelj]] (*1970) *[[Aleksander Škofic]] (1822–1892) * [[Sonja Škornik]] (*1970) * [[Ante Špan]] (1929–2001) ([[Split]]) *[[Andrej Šušek]] * [[France Šuštar]] (1923–2016) == T == *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]] (1899–1977) *[[Iztok Tomažič]] (dendrolog?) *[[Muzio Tommasini]] (1794–1879) *[[Maja Tomšič]] *Anton Tožbar (vrtnar v Juliani >> hči Marija por. Završnik) *Milica Tortić *[[Valentin Tratnik]] (1801–1876) *[[Ana Tregubov]] (1915–2004) *Vlado Tregubov (1904–1974) (gozdar) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Boris Turk (botanik)]] *[[Ivan Tušek]] (1835–1877) == U == *[[Josip Ukmar]] (1894–1982) *[[Andreja Urbanek Krajnc]] *Franc (František) Urbanek (1872–1951) vrtnar v Mb *Franc Urbanek ml. (1909–1988) vrtnar v Mb *Jože Urbanek, vrtnar v Mb *[[Katja Urbanek]], dr.-vrtnarka v Mb * Rihard Ursini-Blagaj (gl. zgoraj pod [[Blagaj]]) == V == *[[Miha Valič]] *[[France Vardjan]] (1900–1994) (vrtnarski strokovnjak) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Friderik Velbič]]/Welwitsch (1806–1872) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Lorenz Chrysanth Vest]] (1776–1840) *[[Natalija Vidergar Gorjup]] *[[Urška Videmšek]] *[[Alja Videtič-Paska]] *[[Barbara Vilhar]] *[[Dominik Vodnik]] (*1967) *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Wilhelm Voss]] (1849–1895) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Branko Vrhovec]] *[[Aleksander Vukovič]] == W == *[[Maks Wraber]] (1905–1972) *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Franz Xaver von Wulfen]] (1728–1805) == Z == * [[Marko Zalokar]] *Marija in [[Jože Završnik]] (1946-2005) (vrtnarja v Juliani) >> [[Klemen Završnik]] & [[Martina Tekavec]] (PMS) *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Vili Zorn]] *Julijana Zupančič (1878–1953?) * [[Mitja Zupančič]] (*1931) == Ž == *[[Vinko Žagar]] (*1944) * ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]], [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] ,[[seznam slovenskih dendrologov]], [[seznam slovenskih farmacevtov]] {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|botanikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Botaniki]] [[Kategorija:Slovenski botaniki|*]] 5101hrarp4rcejefhdi4xvoinysjwfa 0 59535 6688608 6662581 2026-06-12T17:50:06Z ~2026-32552-67 260877 6688608 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fotograf]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} ==A== * [[Mimi Antolović]] *[[Uroš Abram]] *[[Bojan Adamič]] *[[Jaka Adamič]] *[[Rok Alboje]] *[[Gregor Aljančič]] *[[Marko Aljančič]] *[[Ciril Ambrož]] *[[Iztok Ameršek]] * [[Igor Andjelić]] *[[Gero Angleitner]] * [[Igor Antič]] * [[Goran Antlej]] *[[Franc Aparnik]] * [[Tina Arh]] *[[Bojan Arrigler]] * [[Dragan Arrigler]] (1946-2025) *[[Vojko Artač]] *[[Ernest Artič]] *[[Marjan Artnak]] *[[Dušan Arzenšek]] *[[Florjan Auser]] *[[Polona Avanzo]] *[[Miro Ažman]] ==B== *[[Andrej Babič]] *[[Jaka Babnik]] *[[Urban Babnik]] *[[Drago Bac]] *[[Martin Baebler]] *[[Zorko Bajc]] *[[Marin Bajd]] *[[Alma Bajt]] *[[Egon Bajt]] *[[Feliks Bajt|Feliks (Srečko) Bajt]] *[[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]] *[[Robert Balen]] *[[Boštjan Banfi]] *[[Franci Bar]] *[[Antonio Baričević]] *[[Miro Bark-Hojnik]] *[[Jože Bartolj]] *[[Rihard Baša]] *[[Jani Batič]] *[[Vilma Batič Pfeifer]] *[[Evgen Bavčar]] *[[Vinko Bavec]], [[Marija Bavec]]; [[Sonja Bavec Dominko]] *[[Franc Bazelj]] *[[Marjan Bažato]] *[[Jan Beguš-Begi]] *[[Lavoslava Benčič]] *[[Saša Benda]] *[[Tomaž Berce]] *[[Nataša Berk]] *[[Nejc Bernik]] *[[Tadej Bernik]] *[[Viktor Bernik]] *[[August Berthold]] *[[Goran Bertok]] *[[Veličan Bešter]] *[[Špela Bevc]] *[[Albin Bezjak]] *[[Roman Bezjak (fotograf)]] *[[Katja Bidovec]] *[[Mirko Bijuklić]] *[[Nace Bizilj]] *[[Bojan Bizjak]]? *[[Bruno Bizjak]] *[[Primož Bizjak]] *[[Rajko Bizjak]] *[[Sašo Bizjak]] *[[Vojko Bizjak]] *[[Andrej Blatnik (fotograf)]] *[[Avgust Blaznik]] *[[Metod Blejec]] *[[Janez Bogataj (fotograf)|Janez Bogataj]] *Böhm *[[Dragomil Bole|Drago(mil) Bole]] *[[Urška Boljkovac]] *[[Zdenko Bombek]] *[[Iztok Bončina]] *[[Ivo Borko]] *[[Štefi P. Borko]] *[[Manca Borštnar]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Brane Božič]] *[[Jani Božič]] *[[Emil Božnar]] *[[Alfred Bradač]] *[[Matija Bradaška]] *[[Marcandrea Bragalini]] *[[Janko Branc]] *[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) (slov.-hrv.) *[[Aleš Bravničar]] *[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]] *[[Primož Brecelj]] *[[Jure Breceljnik]] *[[Jaka Bregar]] *[[Tomo Brejc (fotograf)]] *[[Boris Brelih]]? *[[Kaja Brezočnik]] *[[Vid Brezočnik]] *[[Bogdan Bricelj]] *[[Tomaž Bricelj]] *[[Bogumil Brinšek]] *[[Klemen Brumec]] *[[Matija Brumen]] *[[David Brusnjak]] *[[Vanja Bučan]]/Bućan *[[Toni Bukovnik]] *[[Jaka Bulc]] *[[Boštjan Burger]] *[[Marko Burnik]] (ornitol.) *[[Darko Butinar]] == C == *[[Rafael Cajhen]]? *[[Valentin Casarsa]] *[[Jorg Ceglar]] *[[Aljaž Celarc]] *[[France Cerar]] (1904-60) *[[Josip Cerk]] *[[Biserka Cesar]] *[[Matjaž Chvatal]] *[[Anja Cigala]] *[[Ladislav Ciglenečki]] *[[Urša (Urška Nina) Cigler]] *[[Marjan Ciglič (fotograf)]] *[[Marjan Cigoj]] *[[Borut Cirnski]] *[[Tjaša Cizelj]] *[[Vlado Cizelj]] *[[Luka Cjuha]] *[[Andrej Colja]] *[[Martin Cregeen]] *[[Darko Crnkovič]] *[[Petra Cvelbar]] *[[Borut Cvetko]] *[[Tilen Cvetko]] *[[Branko Cvetkovič]] *[[Danilo Cvetnič]] ==Č== *[[Jernej Čampelj]] *[[Herman Čater]] *[[Matjaž Čater]] *[[Branko Čeak]] *[[Barbara Čeferin]] *[[Anton Čeh (slikar)]] *[[Jure Čeh]] *[[Erika Čelan]] *[[Klemen Čepič]] *[[Branko Čepič|Branko Čepić]] *[[Bogomir Čerin]] *[[Ivo Čerle]] *[[Jan Čermelj]] *[[Janez Černe]] *[[Robert Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Aleš Černivec]] *[[Dajana Čok]] *[[Irena Čok]] (podvodna) *[[Radovan Čok]] *[[Anže Čokl]] *[[Anja Čop]] *[[Jaka Čop]] *[[Suzana Čotar]] *[[Marija Čreslovnik Kotnik]] *[[Miha Črnigoj]] *[[Vesna Črnivec]] *[[Franc Črv]] *[[Aleksander Cufar|Aleksander Čufar]] *[[Mario Ćulibrk]] ==D== *[[Luka Dakskobler]] *[[Luka Dekleva (1976)]] *[[Matjaž Dekleva]] *[[DK]] (''Damjan Kocjančič'') *[[Alojz Demšar]] *[[Anton Demšar]] *[[Jon Derganc]] *[[Janko Dermastja]] *[[Rok Deželak]] *[[Janez Dobeic]] *[[Aleš Doberlet]] *[[Vasja Doberlet]] *[[Fran Dobovšek]] *[[Marjan Miro Dobovšek]] *[[Bor Dobrin]] *[[Božidar Dolenc]] *[[Domen Dolenc]] *[[Hinko Dolenc]] *[[Oskar Dolenc]] *[[Davor Dolenčić]] *[[Leon Dolinšek]] *[[Mihael Dolinšek]] *[[Žiga Dolinšek]] *[[Drago Dolžan]] *[[Boštjan Doma]] *[[Gašper Domjan]] *[[Petra Draškovič Pelc]] *[[Stane Draškovič Pelc]] *[[Matej Družnik]] *[[Borut Dvornik]] *[[Ivan Dvoršak]] *[[Emil Dzimski]] (1824-1863) ==E== *[[Edi Einspieler]] - Sherpa *[[Hinko Engelsberger]]? *[[Jaka Ercegovčević]] *[[Jožef Erjavec]] *[[Jure Eržen]] *[[Matic Eržen]] *[[Ivan Esenko]] *[[Luka Esenko]] ==F== *[[Gregor Fajfar]] *[[Nataša Fajon]] *Matjaž Fajt? *[[Vilko Fajt]] *[[Neca Falk]] *[[Boris Farič]] *[[Aco Ferenc]] *[[Franc Ferjan]] *[[Peter Fettich]] *[[Aleš Fevžer]] *[[Vilko Filač star.|Vilko (&Zora) Filač star.]] *[[Niki Filipovič]] *[[Adi Fink]] *[[Vilko Finžgar]] *[[Dušan Fišer]] *[[Matej Fišer]] *[[Gregor Födransperg - Fedr]] *[[Zorko Fon]] *[[Jošt Franko]] *[[Miha Fras]] *[[Ivo Frelih]] *[[Jure Frelih]] *[[Uroš Frelih]] *[[Saša Fuis]] *[[Lovrenc Funtek]] *[[Andrea Furlan|Andrej (Andrea) Furlan]] *[[Borut Furlan]] (''podvodni'') *[[Janko Furlan (fotograf)|Janko Furlan]] *[[Vladimir Furlan]] *[[Nika Furlani]] == G == *[[Boris Gaberščik]] (ml.) *[[Janko Gačnik]] *[[Dušan Gajšek]] *[[Vid Gajšek]] *[[Jože Gal]] *[[Damjan Gale]] (''arhitekturni'') *[[Jošt Gantar]] *[[Janez Gartner]]? *[[Jaka Gasar]] *[[Peter Gedei]] (''jamski'') *[[Iztok Geister]] *[[Damjan Gerl]] *[[Dušan Gerlica]] *[[Martin Germ]] *[[Maks Gliha]] *[[Damir Globočnik]] *[[Jakob Gnilšak]] *[[Boris Godnič]] *[[Tomo Godnič]] (podvodni) *[[Ivo Gogala]] *[[Bojan Golčar]] *[[Katja Goljat]] *[[Franc Golob]] *[[Gorazd Golob]] (živali-naravoslovni) *[[Rok Golob]] *[[Tibor Golob]] *[[Urban Golob]] *[[Sara Nuša Golob Grabner]] *[[Vili Gombač]] *[[Diego Andres Gomez|Diego Andrés Gómez]] *[[Marko Gorenc]] *[[Jože Gorjup (fotograf)]] *[[Dora Gorše]] *[[Stane Gortnar]] *[[Stojan Gorup]] *[[Marko Gosar]] *[[Črtomir Goznik]] *[[Uroš Grabner|Uroš (Urosh) Grabner]] *[[Urška Gradišnik]] *[[Boža Grafenauer Bratož]] *[[Stane Grandljič]] *[[Davide Grassi]] *[[Milan Grego]] *[[Aleš Gregorič]] *[[Tomaž Gregorič]] *[[Zoran Gregorič]] *Barbara Gregurič Silič *[[Nina Grein]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Domen Grögl]] *[[Karol Grossmann]] *[[Brigita Grošelj]] *[[Boštjan Gunčar]] *[[Milan Grego]] *([[Bogdan Grom]]) *[[Svetozar Guček]] *[[Boštjan Gunčar]] ==H== *[[France Habe]]? *[[Dejan Habicht]] *[[Marko Habič]] *[[Vladimir Habjan]] *[[Janez (Janko) Hafner]] *[[Miran Hafner]] *''István Hagymás'' *[[Bojan Hajdu]] *([[Hanno Hardt]]) *[[Irena Herak]] (Bgd/Zemun) *[[Luka Hernet]] *[[Darko Herič]] *[[Hugo Hibšer]] *[[Primož Hieng]] *[[Franc Hlupič]] *[[Grega Hočevar]] *[[Uroš Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Jožef Hochstätter]] *[[Mišo Hochstätter]] *([[Zoran Hochstätter]]) *[[Roman Hojnik]] *[[Nika Hölcl Praper]] *[[Karel Holec]] *[[Karel Holyinski]] *[[Dragutin Horvat]] *[[Jure Horvat]] *[[Borut Hribar]] *[[Feruccio Hrvatin]] *[[Jernej Humar]] *[[Marjan Humar]] *[[Robert Hutinski]] *[[Gregor Hvastja]] == I == * [[Matjaž Intihar]] * [[Tjaša Iris]] *[[Avgust Ivančič]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] == J == *[[Stane Jagodič]] (fotomontaže) *Domen Jančič *[[Danilo Jakovčič]] *[[Mirko Japelj]] *([[Božidar Jakac]]) *[[Lado Jakša]] *[[Barbara Jakše]] (por. [[Jeršič]]) *[[Tone Jakše]] *[[Franc Jamar|Franc(i) Jamar]] *[[Marko Jamnik]] *[[Stefano Jančar]] *[[Marko Jarc]] *[[Ciril Jazbec]] *[[Vlado Jehart]] (naravoslovni) *[[Jernej Jelen]] *[[Aleš Jelenko]] *[[Janko Jelnikar|Janko (Andrej) Jelnikar]] *[[Marjan Jelnikar]]? *[[Valerija Jenko]] *[[Franc Jensterle]] *[[Zmago Jeraj]] *[[Jaka Jeraša]] (*1953) *[[Rado Jerič]] *[[Anton Jerkič]] *[[Ludvik Jerkič]] *[[Stane Jerko]] *[[Mirko Jernejčič]] *[[Branko Jerneić|Branko (Branimir) Jerneić]] (hrv.-slov.) *[[Andrej Jerovšek]] *[[Stane Jeršič]] & [[Barbara Jeršič]] *[[Tomo Jeseničnik]] *[[Izidor Jesenko]] *[[Sandi Jesenovec|Sandi (Aleksander) Jesenovec]] *[[Dušan Jež]] *[[Oskar Jogan]] *[[Leon Joske]] *[[Varja Jovanović Trobec]] *[[Miran Juršič]] *[[Hijacint Jussa]] *[[Janez Juvan]] *[[Manca Juvan]] Hessabi *[[Primož Juvan]] == K == *[[Mihael Kacafura|Miha(el) Kacafura]] *[[Matjaž Kačičnik]] *[[Sara Kager]] *[[Janez Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Enver Kaljanac]]? *[[Miran Kambič]] (''arhitekturni'') *[[Mirko Kambič]] *[[Špela Kasal]] *[[Jure Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *[[Egon Kaše]] *[[Luka Kaše]] *?Kelbl? *[[Stojan Kerbler]] *[[Matej Kerec]] *[[Janko Kermelj]] *[[Simon Kerševan]] *[[Rada Kikelj Drašler]] *[[Jure Kirbiš]] *[[Bogdan Kladnik]] *[[Branko Klančar]] *[[Jasna Klančišar]] *[[Anton Klančnik]]? *[[Lado Klar]] *[[Stane Klemenc]] *[[Dore Klemenčič]] *[[Janin Klemenčič|Janin (Maj) Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič (fotograf)|Milan Klemenčič]] (1926-2020) *[[Dušan Klenovšek]]? *[[Vida Klenovšek]] *[[Kaja Kristovič]] *[[Jan Kocjan]] *[[Damjan Kocjančič]] - DK *[[Darja Kocjančič]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Oskar Kocjančič]] *[[Peter Kocjančič]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Dejan Kokol]] *[https://matejkolakovic.com/ Matej Kolaković] *[[Katarina Kolenc]] *[[Jože Kološa]] - Kološ *[[Kolšek]] - družina fotografov v Celju *Mišo Koltak *[[Biserka Komac]]? *[[Mitja Koman]] (slov.-hrv.) *[[Aleš Komovec]] *[[Miro Kompare]] *[[Franci Koncilija (fotograf)]] *[[Klemen Korenjak]] *[[Maša Kores]] *[[Žiga Koritnik]] *[[Ante Kornič]] *[[Marko Korošec]] *[[Primož Korošec]] *[[Janez Korošin]] *[[Gojmir Anton Kos]] *[[Mateo Kos]] *[[Matic Kos]] *[[Nataša Kos]] *[[Franc Kosi]] *[[Tončka Kosi]] *[[Alan Kosmač]] *[[Peter Kosmač]] *[[Peter Košenina]] *[[Aleš Košir]] *[[Lovrenc Košir]] *[[Matej Košir]]? *[[Tit Košir]] *[[Urška Košir]] *[[Nataša Košmerl]] *[[Peter Koštrun]] *[[Ivan Kotar]] (1865-1908) *[[Janez Kotar]] (z droni) *[[Jože Kotnik]] *[[Darija Kovačič]] *[[Jože Kovačič]] *[[Rok Kovačič]] (''podvodni'') *[[Saša Kovačič]] *[[Simon Kovačič]] (''naravoslovni'') *[[Alenka Kozinc]] *[[Emil Kozole]] *[[Ivo Koželj]] *[[Jure Krajc]] *[[Borut Krajnc]] *[[Damijan Krajnc]] *Bogdan Kralj? *[[Vladislav Kralj]] *[[Arven Šakti Kralj-Szomi]] *[[Lado Kraljič]] *[[Janez Kramar (fotograf)]] *[[Vekoslav Kramarič]] *[[Valter Kranjc]] *[[Andreja Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Miško Kranjec (fotograf)]] *[[Hinko Krapek]] *[[Miran Krapež]] *[[Primož Krašna]] *[[Fran Krašovec]] *[[Iko Krašovec]], predsednik FK Diana *[[Jure Kravanja]] *[[Franjo Kravos]] *[[Kajetan Kravos]] (naravoslovni) *[[Matic Kremžar]] *[[Gregor Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[France Kreuzer]] *[[Matjaž Krivic]] *[[Alojz Krivograd]] - Futy *[[Andrej Križ]] *[[Tomi Križaj]] *[[Naško Križnar]] *[[Vladimir Kržišnik]] *[[Janez Kukec-Mezek]] *[[Marjan Kukec]] *[[Milan Kumar]]? *[[Jože Kunaver]] *[[Klemen Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Franc Kunc]] ( *[[Maks Kunc]] *[[Franjo Kunšek]] *[[Jurij Kurillo]] *[[Roberto Kusterle]] (Italija) *[[Valentin Kušar (zdravnik)|Valentin Kušar]] (1904-84) *[[Blaž Kutin]] (1970–2025) *[[Dino Kužnik]] *[[Slavko Kvas]] *[[Rok Kvaternik]] == L == *[[Peter Lampič]] (1899-2001) *[[Andrej Lamut]] *[[Franc Langerholc]] *[[Tomaž Lanišek]] *[[Igor Lapajne]] *[[Marijan Lapajne]] *[[Eva Lasič]] *[[Tomaž Lauko]] *[[Viljem Lavrenčič]] *[[Aljaž Lavrič]] *[[Stanko Lavrič]] *[[Marjan Laznik]] *[[Ivica Leban]] *[[Valter Leban]] *[[Vid Leban]] (naravoslovni) *[[Tajda Lekše]] *[[Mirko Lenaršič]] (1882-1966) *[[Branko Lenart]] *[[Benedikt Lergetporer]] (1845-1910) *[[Karl Leskovar]] *[[Ivan Leskovšek]] *[[Gašper Lešnik]] *[[Peter Lešnik]] *[[Vladka Likar Kobal]] (1936-2018) * [[Johann Martin Lenz]] (1864-1916) *[[Mirko Ličen]] *([[Rado Likon]]) *[[Davor Lipej]] * [[Dušan Lipovec]] *[[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] *[[Milan Lipovec]] *[[Rado Lipovec]] * [[Marijan Lipovšek]] *[[Janko Logar]] *[[Ivo Lorenčič]] - Loren *[[Marko Lipuš]] (Avstrija) *[[Anton Ločnikar]] (1857) *[[Tomi Lombar]] *[[Teodor Lorenčič]] * [[Primož Lukežič]] *[[Urška Lukovnjak]] *[[Nives Lunder]] * [[Tomaž Lunder]] *[[Ferdo Lupša]] *Maruša Lužnik == M == *[[Jože Maček (fotograf)]] *[[Peter Marinšek]] *[[Lucija Magajna]] *[[Mario Magajna]] *[[Ante Mahkota]] *[[Miro Majcen]] (glasbeni in letalski) *[[Tomaž Majcen]] (naravoslovni) *[[Davorin Majkus]] *[[Marija Makarovič]] *[[Rok Malek]] *[[Andrej Malenšek]] *[[Miha Maleš]] *[[Jože Mally]] *[[Ivan Malovrh]] *[[Bogomir Maraž]] *[[Tone Marčan]] *[[Janez Marenčič]] (1914-2007) *[[Marjeta Marinčič]] *[[Jože Marinič]] *[[Peter Marinšek]] *[[Apolonija Marolt]] *[[Janez Marolt, fotograf|Janez Marolt]] *[[Ljubo Maroša]] *[[Jožef Martini]] *[[Julie Martini]] *[[Milan Matko]] *[[Iztok Medja]] *[[Nina Medved]] *[[Drago Mehara]] *[[Ivo Gogala|Lujo Michieli]] *[[Nino Mihalek]] - Muha *[[Jože A. Mihelič]] *[[Rok Mihevc]] *[[Iztok Medja]] *[[Janez Medvešek]] *[[Lujo Michieli]] *[[Rado Miklavčič]] *[[Rok Mikuletič]] *[[Bogdan Mikuž]] *[[Mate Mioč]] *[[Dušan Gorast Miška]] *[[Darinka Mladenovič]] *[[Marko Mladovan]] *[[Polona Mlakar Baldasin]] *[[Tone Mlakar]] *[[Lado Mlekuž]] *[[Ciril Mlinar Cic]] *[[France Modic]] *[[Igor Modic]] *[[Marko Modic]] *[[Urban Modic]] *[[Dragiša Modrinjak]] *[[Maja Modrinjak]] *[[Miha Mohorič]] *[[Srdan Mohorič]] *[[Oscar Molek]]/Oskar Molek *([[Inge Morath]]) *[[Andrej Morovič]] *[[Flavio Mosseti]] *[[Matjaž Motaln]] *[[Ljubo Motore]] *[[Peter Mrhar]] *[[Tilyen Mucik]] *[[Jože Mušič]] *[[Niko Mušič]] *[[Mare Mutić]] ==N== *[[Peter Naglič]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Valter Nanut]] *[[Janez Napotnik|Janez (Jani) Napotnik]] *[[Carmen Narobe]] *[[Savo Nedeljkov]] *[[Nik Erik Neubauer]] *[[Niko Nikolčič]] - Matužinov *[[Dejan Nikolić]] *[[Sašo Niskač]] *[[Ivan Noč]] ? *[[Danica Novak]] *[[Iva L. Novak]] *[[Jani Novak (1967)]] *[[Jaro Novak]] *[[Sandi Novak]] *[[Boris Novković]] == O == *[[Alojz Ojsteršek]] *[[Žiga Okorn]] *[[Matjaž Omerzel]] *[[Mojca Opresnik]] *[[Stanko Oražem]] (1887-1965) *[[Vito Oražem]] (holograf) *[[Alojz Orel]] (1918-2002, Istra) *[[Milan Orožen Adamič]] *[[Miran Orožim]] *[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]] *[[Štefan Oštir]] *[[Aleksander Ota]] *[[Tomaž Ovčak]] *[[Alen Ožbolt]]? *[[Jani Orehek]] == P == *[[Justina Hermina Pacek]] *[[Vladimir Pajek]] *[[Kristijan Pajer]] *[[Milan Pajk]] *[[Volbenk Pajk]] *[[Tanja Pak]] *[[Domen Pal]] *[[Milan Papež]] *[[Marjan Paternoster]] *[[Matevž Paternoster]] (''arhitekturni'') *[[Gregor Pavlin]] *[[Fran Pavlin]] *[[Miran Pavlin (fotograf)]] *[[Matija Pavlovec]] *[[Alojz Pavšič]] (hči [[Alenka Pavšič Zavadlav]]) *[[Gianni Pečar]] *[[Urška Pečnik]] *[[Milenko Pegan]] *[[Andreja Peklaj]] *[[Josip Pelikan]] *[[Matej Peljhan]] *[[Janez Pelko]] *[[Zvone Pelko]] *[[Rok Peric]] *[[Andrej Perko (fotograf)]] *[[Miha Perne]]? *[[France Peršak]]? *[[Borut Peršolja]]? *[[Branko Petauer]] *[[Jože Petek]] *[[Matej Petelin]] *[[Borut Peterlin]] *[[Jani Peternelj]] *[[Viktor Petkovšek]]''?'' *[[Marjan Pfeifer]] *[[Miran Pflaum]] *[[Marko Pigac]]? *[[Veno Pilon]] *[[Luka Pintar (zdravnik)]] *[[Tihomir Pinter]] *[[Dušan Pirih Hup]] *[[Urška Pirjevec]] *[[Silvan Pittoli]] *[[Herman Pivk]] *[[Mateja Pivk]] *[[Mavric Pivk]] *[[Jurij Pivka]] *(Libero Pizzarello : Koper>Italija) *[[Tomaž Planina]] (jamski) *[[Boža Pleničar]] *[[Zora Plešnar]] (1925-2021) *[[Tanja Plevnik]] *[[Valentina Počkaj]] *[[Alja Podgornik]] *[[Dušan Podgornik]] *[[Janez Podnar]] *[[Rafael Podobnik]] *[[Matej Podrekar]] (naravoslovni) *[[Ana Pogačar]] *[[Kaja Pogačar]]? *[[Josip (Jože) Pogačnik]] (1902-1978) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Ernest Pogorelc|Ernest Pogorel(e)c]] *[[Gregor Pohleven]] *[[Peter Pokorn]] (st.) *[[Peter Pokorn ml.]] *[[Florijan Poljšak]] *[[Marko Polutnik]] *[[Vid Ponikvar]] *[[Robert Potokar]] *[[Stane Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Sandra Požun]] *[[Gregor Preac]] *[[Primož Predalič]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Urša Premik]] *[[Nina Premk]] *[[Ferdo Premru]] *[[Andrej Prešeren]] *[[Matjaž Prešeren]] *[[Jakob Prešern]] *[[Vitomir Pretnar]] *[[Pia Prezelj]] *[[Marko Prezelj]] *[[Andrej Prijatelj]] *[[Jaka Prijatelj]] *[[Edvard Primožič|Edvard (Edo) Primožič]] *[[Nada Primožič]] *[[Boris Prinčič]] *[[Josko Prinčič]] *[[Jože Pristavec]] *[[Martin Prosen]] *[[Marko Pršina]] *[[Jurij Puc]] *[[Boštjan Pucelj]] *[[Janez Avguštin Puhar|Janez (Avguštin) Puhar]] *[[Mitja Puhar]] *[[Maruša Puhek]] *[[Janez Pukšič]] *[[Benka Pulko]] *[[Nastja Pungračič]] *[[Igor Pustovrh]] *[[Smiljan Pušenjak]] *[[Matej Pušnik]] ==R== *[[Bojan Radin]] *[[Gregor Radonjič]] *[[Sandi Radovan]] *[[Bojan Radovič]] *[[Vekoslav Rajh]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Uroš Ravbar]] *[[Andreja Ravnak]] *[[Janko Ravnik]] *[[Klemen Razinger]] *[[Aljoša Rebolj]] *[[Aleksander Remec]] *[[Jela Repič]] *[[Marjan Richter]] (podvodni) *[[Avgusta Rihar|Avgusta (Gusti) Rihar]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Tatjana Rodošek]] *[[Ana Roj]] *[[Uroš Rojc]] *[[Daniel Rojšek]] Danč *[[Peter Rombo]] *[[Matic Romih]] *[[Mladen Romih]] *[[Aleš Rosa]] *[[Lucija Rosc]] *[[Igor Rosina, fotograf]] *[[Martin Rotovnik]] *[[Goran Rovan]] *[[Nik Rovan]] *[[Samo Rovan]] *[[Martin Rovšček]] *[[Davorin Rovšek]] *[https://valentinrozman.si Valentin Rozman] *[[Zoran Rožič]] *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] *[[Matej Rupel]] *[[Bojan Rupnik]] *[[Jože Rupnik]] *[[Matjaž Rus]] *[[Jadran Rusjan]] *[[Matjaž Rušt]] *[[Dušan Rutar]]? *[https://sites.google.com/view/koljarudasphotography/home Kolja Rudaš] == S == *[[Oton Sadar]] *[[Katarina Sadovski]] *[[Eva Sajovic]] *[[Bojan Salaj]] *[[Boris Salobir]] *[[Gregor Salobir]] *[[Blaž Samec]] *[[Denis Sarkić]] *[[Ajda Schmidt]] *[[Erno Sebastian]] *[[Gregor Sečen]] *[[Damijan Sedevčič]] *[[Nataša Segulin]] *[[Boštjan Selinšek]] *[[Bojan Senjur]] *[[Janez Sever]] *[[Nina Sever]] *[[Olja Simčič Jerele]] *[[Slobodan Simič-Sime]] *[[Jelka Simončič]] *[[Vlastja Simončič]] *[[Janko Simonič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Matej Sitar]] *[[Nadja Skale]] *[[Tomaž Skale]] *[[Vinko Skale]] *[[Janko Skerlep]] *[[Ana Skobe]] *[[Peter Skoberne]] *[[Vili Skok]] *[[Klemen Skubic]] *[[Niko Sladič]] *[[Bor Slana]] *[[Silvo Slapar]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maja Slavec]] *[[Alenka Slavinec]] *[[Klavdij Sluban]] *[[Ana Sluga]] *Borut Sluga *Dejan Sluga (galerist) *[[Marjan Smerke]] *[[Katja Smolar]] *[[Slavko Smolej]] *[[Tina Smrekar]] *[[Nina Sotelšek]] *[[Albert Staržik]]? *[[Katarina Staut]] *France Stele (1934-2011) *France Stele (*1955) *[[Bojan Stepančič]] *[[Nicefor Stepančič]] *[[Jošt Stergaršek]] *[[Marjan Stojko]] *[[Tone Stojko]] *[[Simon Stojko Falk]] *[[Fran Stres]] *[[Boris Strmšek]] *[[Simon Strnad]] *[[Jurij Struna]] *[[Lado Stružnik]] *[[Jože Suhadolnik]] ==Š== *[[Maks Šeber]] *[[Edi Šelhaus]] *[[Julijana Šelhaus]] *[[Bojan Šenet]] *[[Marjan Šenica]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Vinko Šeško]] *[[Božidar Šinkovec]] *[[Smiljan Šiška]] *[[Maja Šivec]] *[[Franc Šivic]] *[[Špela Šivic]] *[[Igor Škafar]] *[[Tone Škarja]] *[[Dušan Škerlep]] *[[Fedor Škerlep]] *[[Miha Škerlep]] *[[Čoro Škodlar]] *[[Primož Škof]] *Tadej Škofic (arhitekturni) *[[Danilo Škofič]] *[[Špela Škulj]] *[[Josip Šlajmer]] *(Iztok Šmajs - Muni) *[[Viktor Šmid]] *[[Matija Šircelj]] (astronomski) *[[Bojan Šnut]] *[[Nino Špacapan]] *[[Luka Šparl]] (naravoslovni) *[[Božo Štajer]] *[[Matej Štalcer]] *[[Tone Štamcar]] *[[Urban Štebljaj]] *[[Dominik Šteiner]] *[[Jana Štok]]? *[[Jendo Štoviček]] *[[Aleksander štokelj|Aleksander Štokelj]] *[[Jane Štravs]] *[[Darja Štravs Tisu]] *[[Jože Štucin]] *[[Andrej Štular]]? *[[Milan Štupar]] *[[Anton Šušteršič]] *[[Jernej Šušteršič]] *[[Miloš Švabić]]? *[[Cveto Švigelj]] ==T== *[[Boštjan Tacol]] *[[Vanja Tajnšek]] *[[Andrej Tarfila]] *[[Matjaž Tančič]] *[[Teotim Logar Zorn]] *[[Tjaša Gnezda]] *[[Boštjan Tacol]] *[[Janez Tarman]] *[[Bogo Tavčar]] *[[Darjo Tavčar]] *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Vinko Tavčar]] *[[Franc Temelj]] *[[Alenka Teran Košir]]? *[[Simon Tihec]] *[[Robert Tisnikar]] *[[Blaž Tišler]] *[[Matej Tomažin]] *[[Tomaž Tomažin]] *[[Nika Tomažinčič]] *[[Matija Tomc (fotograf)]] *([[Davorin Tome]] - naravoslovni) *[[Stanko Tominšek]] (planinski) *[[Bojana Tomše]] *[[Ivan Tomše]] *[[Sanja Tošić]] *[[Anton Tratnik]] *[[Jernej Trnkoczy]] *[[Ubald Trnkoczy]] *[[Vera Terstenjak Jovičić]] *[[Dare Trobec]] *[[Rok Tržan]] *[[Brane Tuma]] *[[Branko Turin]] *[[Tom Turk]] (podvodni) ==U== * [[Aleksander Uderman]] * [[Peter Uhan]] *[[Nejc Urankar]] *[[Gorazd Uršič]] *[[Brane Usenik]] ==V== *[[Aleksandra Vajd]] *[[Lovro Vakselj]] *[[Boris Valenčič]] *Ivan Varl *[[Maja Vauda]] *[[Živa Vaukan]] *[[Tadej Vaukman]] *[[Alenka Veber]] *[[Vinko Vedlin]] *[[Tomaž Velechovsky]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Luc Velikonja|Luc(ijan) Velikonja]] ? *[[Ciril Velkovrh]] *[[Petra Vencelj]] *[[Slavko Vengar]] *Tim Vengust *[[Marjan Verč]] *[[Neta Vergan]] *[[Metka Vergnion]] *[[Tanja Verlak]] *[[Fran Vesel]] *[[Žare Veselič]] *[[Franjo Veselko]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Viktor Vičič]] *[[Damijan Vidic]] *[[Leon Vidic, fotograf]] *[[Mitja Vidmar]] *[[Stane Vidmar (fotograf)]] *[[Alenka Vidrgar]] *[[Anton Vilar]] *[[Borut Vild]] *[[Gorazd Vilhar]] *[[Franci Virant]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Samo Vidic]] *[[Zoran Vidrih]] *? Vilhar *[[Jaka Vinšek]] *[[Žiga Virc]] *[[Andrej Viršček]] *[[Stanko Viršek|Stanko (Stane) Viršek]] *[[Vlado Vivod]] *[[Janez Vlachy]] *[[Andrej Vodopivec]] *[[Voranc Vogel]] *[[Boris Voglar]] *[[Marko Vogrič (fotograf)|Marko Vogrič]] *[[Zdenko Vogrič]] *[[Martin Vogrič Dežman]] *[[Zoran Vogrinčič]] *[[Andrej Voje]] *[[Tomaž Vojvoda]] *[[Davorin Volavšek]] *[[Tjaša Volčič]] *[[Karl Vouk]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Sašo Vrabič]] *[[Tomaž Vrabič]] *[[Matej Vranič]] *[[Jože Vrč]] *[[Virginia Vrecl]] (''arhitekturna'') *[[Matjaž Vrečko]] *[[Franjo Vršič]] *[[Fran Vršnak]] *[[Drago Vuica]] ==W== *[[Dunja Wedam]] *[[Matjaž Wenzel]] ==Z== *[[Jožica Zafred]] *[[Uroš Zagožen]] *[[Brane Zalar]] *[[Jožef Zalar]] *[[Sonja Zalar Bizjak]] *Janez Zalaznik *[[Matej Zalokar]] *[[Petra Zalokar]] *[[Simon Zamar]] *[[Igor Zaplatil]] *[[Marjan Zaplatil]] *[[Marko Zaplatil]] *[[Ana Zavadlav]] *[[Metod Zavadlav|Metod Zavadlav]] *[[Viljem Zavadlav]] *[[Danijel Zavratnik]] *[[Smiljan Zavrtanik]] *[[Jožef Zazula]] *[[Aleš Zdešar]] *[[Miro Zdovc|Miro(slav) Zdovc]] *[[Stanko Zidar]] (&sin [[Orlando Zidar]]) *[[Cveto Zlate]] *[[Manja Zore]] *[[Matic Zorman]] *[[Janez Zrnec]] *[[Bogdan Zupan]] *[[Dani Zupan]] *[[Viljem Zupanc]] *[[Blaž Zorko]] *[[Primož Zorko]] *[[Branko Zorovič]] *[[Blaž Zupančič (fotograf)|Blaž Zupančič]] *[[Milijan Zupančič]] *[[Šimen Zupančič]] *[[Andreja Zupanec Bajželj]] *[[Dejan Zvonar]] *[[Žiga Zwitter]] ==Ž== *[[Špela Žabkar]] *[[Brane Žalar]] *[[Janez Žalig]] *[[Peter Žargi] *[[Anton Žbogar]] *[[Rajko Žbogar]] *[[Jože Žerjal]] *[[Katja Žerko]] *[[Nada Žgank]] *[[Aleš Žiberna]] *[[Alojzij Žibert|Alojz(ij) Žibert]] *[[Damjan Žibert]] *[[Antonio Živkovič]] *[[Borut Živulović]] *[[Srdjan Živulović]] *[[Žiga Živulović]] *[[Rok Žlebnik]] *[[Ivan Žnidarčič]] *[[Aljaž Žnidaršič]] *[[Tadej Žnidarčič]] *[[Joco Žnidaršič]] *[[Jože Žnidaršič-List|Jože Žnidaršič - List]] (1890 -?) *[[Jože Žnidaršič - Bajčk]] (1925-2021) *[[Julijan Žnidaršič]]? *[[Matjaž Žnidaršič]] *[[Nina Žnideršič]] *[[Metka Žulič]] *[[Rebeka Žvagen]] *[[Anton Žvanut]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|fotografov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|*]] in4gvj7r6pltt8qcebuv17jczci7ilb 0 73210 6688641 6679454 2026-06-13T00:32:35Z ~2026-32552-67 260877 6688641 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune |name =Firence |official_name =''Comune di Firenze'' |native_name =''Firenze'' {{multiple image | border = infobox | perrow = 1/3/2/1 | total_width = 290 | align = center | caption_align = center | image1 = FirenzeDec092023 01.jpg | caption1 = Firence iz Piazzale Michelangelo | image2 = Palazzo Pitti nel tardo pomeriggio.jpg | caption2 = [[Palača Pitti]] | image3 = Basílica de la Santa Cruz, Florencia, Italia, 2022-09-18, DD 95.jpg | caption3 = [[Bazilika sv. Križa, Firence|sv. Križ]] | image4 = Uffizi Gallery, Florence.jpg | caption4 = [[Galerija Uffizi]] | image5 = Palacio Viejo, Florencia, Italia, 2022-09-18, DD 236-238 HDR.jpg | caption5 = [[Palazzo Vecchio]] | image6 = Catedral, Florencia, Italia, 2022-09-19, DD 91.jpg | caption6 = [[Firenška stolnica]] | image7 = Panorama of the Ponte Vecchio in Florence, Italy.jpg | caption7 = [[Ponte Vecchio]] }} |image_caption = |image_flag =Flag of Florence.svg |image_shield =FlorenceCoA.svg |region =[[Toskana]] | metropolitan_city = [[Metropolitansko mesto Firenze|Firenze]] (FI) |frazioni = |mayor_party = |mayor = |area_footnotes = |area_total_km2 =102,32 |population_footnotes=<ref>{{cite web |url=http://demo.istat.it/bil2015/index.html |title=Bilancio demografico anno 2015 e popolazione residente al 31 dicembre; Comune: Firenze |at=Select: Italia Centrale/Toscana/Firenze/Firenze |publisher=[[Istituto Nazionale di Statistica|ISTAT]]}}</ref> |population_total=367.150 |population_as_of=1. januar 2022 |pop_density_footnotes= |population_demonym=Firenčan/ka |elevation_footnotes= |elevation_m =50 |twin1 = |twin1_country = |saint = sveti [[Janez Krstnik]] |day =24. junij |postal_code =50121-50145 |area_code =055 |website ={{Official website|http://www.comune.firenze.it}} |footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic centre of Florence | designation1_date = 1982 (6. zasedanje) | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = i, ii, iii, iv, vi | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/174 174] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{Flag|Italija}} | designation1_free2name = Področje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]] }} }} '''Firence''' (italijansko ''Firenze'' [firɛntse] <ref>Alternative obsolete form: ''Fiorenza'' {{IPA-it|fjoˈrɛntsa}}; {{lang-la|Florentia}}</ref>; zastarelo slovensko ''Florenca''; staroitalijansko ''Fiorenza'') so glavno mesto [[italijanske dežele]] [[Toskana]]. Je največje mesto v Toskani s približno 360.000 prebivalci, upravna enota [[Metropolitansko mesto Firenze|Metropolitanskega mesta Firence]] šteje milijon prebivalcev, poldrugi milijon pa jih živi v širšem [[metropolitansko območje|metropolitanskem območju]].<ref>Bilancio demografico anno 2013, dati [http://demo.istat.it/ ISTAT]</ref> Firence so bile središče srednjeveške evropske trgovine in financ ter eno najbogatejših mest v tej dobi.<ref>{{navedi splet |url=https://search.barnesandnoble.com/Economy-of-Renaissance-Florence/Richard-A-Goldthwaite/e/9780801889820 |title=Economy of Renaissance Florence, Richard A. Goldthwaite, Book – Barnes & Noble |publisher=Search.barnesandnoble.com |date=23 April 2009 |accessdate=22 January 2010}}</ref> Velja za rojstno mesto [[renesansa|renesanse]] in se imenujejo »Atene srednjega veka«.<ref>Spencer Baynes, L.L.D., and William Robertson Smith, L.L.D., ''Encyclopædia Britannica''. Akron, Ohio: The Werner Company, 1907: p.675</ref> Burna politična zgodovina vključuje obdobja vladanja močne družine [[Medičejci|Medičejcev]] in številnih verskih in republikanskih revolucij.<ref>{{navedi knjigo|last=Brucker|first=Gene A.|title=Renaissance Florence|url=https://archive.org/details/renaissanceflore00bruc_0|year=1969|publisher=Wiley|location=New York|isbn=0520046951|page=[https://archive.org/details/renaissanceflore00bruc_0/page/23 23]}}</ref> Od 1865 do 1871 so bile Firence glavno mesto novo ustanovljene [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Florentinsko narečje je osnova standardnega italijanskega jezika in je postalo jezik kulture po vsej Italiji<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/storia-della-lingua_(Enciclopedia-dell'Italiano)/|title=storia della lingua in "Enciclopedia dell'Italiano"|website=Treccani.it|accessdate=28 October 2017}}</ref> zaradi prestižnih mojstrovin [[Dante Alighieri|Danteja Alighierija]], [[Francesco Petrarca|Petrarca]], [[Giovanni Boccaccio|Giovannija Boccaccia]], [[Niccolò Machiavelli|Niccolòja Machiavellija]] in [[Francesco Guicciardini|Francesca Guicciardinija]]. Mesto privlači milijone turistov vsako leto. Zgodovinski center Firenc je leta 1982 Unesco razglasil za svetovno dediščino. Mesto zaznamuje kultura, renesančna umetnost in arhitektura ter spomeniki<ref name="Time.com">{{navedi novice |author= |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,822094,00.html |title=FASHION: Italy's Renaissance |publisher=TIME |date=4 February 1952 |accessdate=9 October 2013 |archive-date=2013-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130827080553/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,822094,00.html |url-status=dead }}</ref>. Tu so številni muzeji in umetniške galerije, kot sta [[Galerija Uffizi]] in [[Palača Pitti]] in še vedno vplivajo na področja umetnosti, kulture in politike. Zaradi firenške umetniške in arhitekturne dediščine je Forbes mesto uvrstil med najlepša mesta na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.forbes.com/2010/01/22/paris-london-travel-lifestyle-travel-tourism-new-york-top-ten-cities.html |title=World's Most Beautiful Cities |author=Tim Kiladze |date=22 January 2010 |work=Forbes |accessdate=12 April 2011}}</ref> Firence so pomembno italijansko mesto, uvrščeno v top 15 modnih prestolnic sveta.<ref name="languagemonitor">{{navedi splet|url=http://www.languagemonitor.com/fashion-capitals/paris-towers-over-world-of-fashion-as-top-global-fashion-capital-for-2015/|title=Paris Towers Over World of Fashion as Top Global Fashion Capital for 2015|publisher=Languagemonitor.com|accessdate=20 January 2016|archive-date=2018-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180818052553/https://www.languagemonitor.com/fashion-capitals/paris-towers-over-world-of-fashion-as-top-global-fashion-capital-for-2015/|url-status=dead}}</ref> Je pomemben nacionalni gospodarski center ter turistično in industrijsko vozlišče. Leta 2008 je imelo 17. najvišji povprečni dohodek v Italiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ilsole24ore.com/speciali/redditi_comuni_08/ |title=La classifica dei redditi nei comuni capoluogo di provincia |publisher=Il Sole 24 ORE |date= |accessdate=9 October 2013 |archive-date=2011-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110512174557/http://www.ilsole24ore.com/speciali/redditi_comuni_08/ |url-status=dead }}</ref> V Firencah ima svoj sedež [[nogometni klub]] [[ACF Fiorentina]]. == Izvor imena == Sodobno italijansko ime se je razvilo iz staroitalijanskega imena Fiorenza, imenske različice v številnih tujih jezikih ter starinska slovenska oblika Florenca pa izhajajo iz rimskega imena ''[[Colonia Florentia]]'', ki se je nanašalo bodisi na obilje cvetja bodisi na razvojno »cvetočo« naselbino.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8263383/firence?query=oblika, Slovar slovenskih eksonimov - Drago Kladnik, Drago Perko, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, vpogled: 5. 3. 2016.</ref> == Zgodovina == [[File:Colored woodcut town view of Florence.jpg|thumb| Hartmann Schedel, ''Pogled na Firence'' natisnjeno 1493]] Firence so nastale kot rimsko mesto in kasneje, po daljšem obdobju kot cvetoča trgovska in bančna [[srednjeveška komuna]], so bile rojstni kraj [[italijanska renesansa|italijanske renesanse]]. Po podatkih Enciklopedije Britannice so bile politično, gospodarsko in kulturno eno od najpomembnejših mest v Evropi in svetu od 14. do 16. stoletja.<ref>Enciklopedija Britanica [https://www.britannica.com/place/Florence#]</ref> Jezik, ki se je govoril v mestu v 14. stoletju, je bil takrat in je danes uveljavljen kot [[italijanščina]]. Zlasti po zaslugi del Toskancev [[Dante Alighieri|Danteja]], [[Francesco Petrarca|Petrarke]] in [[Giovanni Boccaccio|Boccaccia]]<ref>{{Cite web |title=History of Italian Language: From the Origins to the Present Day |url=https://www.europassitalian.com/learn/history/ |access-date=19 June 2023 |website=Europass |language=en-US |archive-date=2021-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210127103054/https://www.europassitalian.com/learn/history/ |url-status=dead }}</ref> je bilo florentinsko narečje, predvsem lokalna narečja, sprejeto kot osnova nacionalnega knjižnega jezika.<ref>{{Cite web |last=Alighieri |first=Scuole d'italiano Dante |date=9 October 2018 |title=History of the Italian language: the literary language |url=https://www.scuoleditaliano.it/history-of-the-italian-language-the-literary-language/?lang=en |access-date=19 June 2023 |website=Scuole d'italiano per stranieri Società Dante Alighieri. |language=en-US |archive-date=19 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230619135414/https://www.scuoleditaliano.it/history-of-the-italian-language-the-literary-language/?lang=en |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |last=johndeike |date=3 March 2021 |title=The Architects and Origins Behind the Italian Language |url=https://orderisda.org/culture/language/the-architects-and-origins-behind-the-italian-language/ |access-date=19 June 2023 |website=Italian Sons and Daughters of America |language=en-US}}</ref> Od poznega srednjega veka je firenški denar v obliki zlatega [[florin]]a financiral razvoj industrije po vsej Evropi, od Anglije do [[Brugge|Brugga]], do [[Lyon]]a in Madžarske. Firenški bankirji so financirali angleške kralje med [[stoletna vojna|stoletno vojno]]. Podobno so financirali tudi papeže, vključno z gradnjo [[Avignonsko papeštvo|začasne prestolnice]] v [[Avignon]]u in po vrnitvi v Rim, obnovo in renesančno okrasitev [[Rim]]a. Firence je bile dom [[Medičejci|Medičejcev]], ene najpomembnejših plemiških družin evropske zgodovine. [[Lorenzo Medičejski Veličastni|Lorenzo Medičejski]] je v poznem 15. stoletju veljal za političnega in kulturnega voditelja Italije. Dva člana družine sta bila papeža v začetku 16. stoletja: [[papež Leon X.|Leon X.]] in [[papež Klemen VII.|Klemen VII.]] [[Katarina Medičejska]] se je poročila s kraljem [[Henrik II. Francoski|Henrikom II.]] in po njegovi smrti leta 1559 vladala kot regentka v Franciji. [[Marija Medičejska]] se je poročila s [[Henrik IV. Francoski|Henrikom IV.]] in rodila prihodnjega kralja [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]] Medičejci so vladali kot veliki vojvode Toskanski, začetnik je bil [[Cosimo I. Medičejski]] leta 1569 in končal kot zadnji s smrtjo [[Gian Gastone Medičejski]] leta 1737. === Rimski izvor === {{Quote box |width=17em |align=left |bgcolor=#B0C4DE |title=Zgodovinske povezave |fontsize=80% |quote= [[File:Consul et lictores.png|15px]] [[Rimska republika]] 59–27 pr. n. št. <br> [[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|15px]] [[Rimski imperij]] 27. Pr. n. št.– 285. n. št. <br> [[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|15px]] [[Zahodno Rimsko cesarstvo]] 285–476 <br> {{flagicon image|Odovacar Ravenna 477.jpg}} [[Odoaker|Odoakrovo kraljestvo]] 476–493 <br> {{flagicon image|Teodorico re dei Goti (493-526).png}} [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Ostrogotsko kraljestvo]] 493–553 <br> [[File:Simple Labarum.svg|12px]] [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodno Rimski imperij]] 553-568 <br> [[File:Iron crown of Lombardia (icon).svg|15px]] [[Langobardsko kraljestvo]] 570–773 <br> [[File:Charlemagne autograph.svg|15px]] [[Karolinško cesarstvo]] 774–797 <br> [[File:Iron crown of Lombardia (icon).svg|15px]] [[Kraljevina Italija (sveto rimsko cesarstvo)|Regnum Italiae]] 797–1001 <br> [[File:Shield and Coat of Arms of the Holy Roman Emperor (c.1200-c.1300).svg|15px]] [[Toskanska marka]] 1002–1115 <br> [[File:Flag of Florence.svg|15px|border]] [[Florentinska republika]] 1115–1532 <br> [[File:Coat of arms of the Grand Duchy of Tuscany (1562-1737).svg|15px]] [[Firenška vojvodina]] 1532–1569 <br> [[File:Bandiera del granducato di Toscana (1562-1737 ).png|15px|border]] [[Veliko vojvodstvo Toskana]] 1569–1801 <br> [[File:Etrurian Kingdom and War Flag with Great Royal Coat of Arms.svg|15px|border]] [[Kraljestvo Etrurija]] 1801–1807 <br> [[File:Flag of France.svg|15px|border]] [[Prvo Francosko cesarstvo]] 1807–1815 <br> [[File:Flag of the Grand Duchy of Tuscany (1840).svg|15px|border]] [[Veliko vojvodstvo Toskana]] 1815–1859 <br> [[File:Flag of Italy.svg|15px|border]] [[Združene dežele srednje Italije]] 1859–1860 <br> [[File:Flag of Italy (1861-1946).svg|15px|border]] [[Kraljevina Italija]] 1861–1946 <br> [[File:Flag of Italy.svg|15px|border]] [[Italija| Republika Italija]] 1946–danes }} [[File:0092 - Wien - Kunsthistorisches Museum - Gaius Julius Caesar.jpg|thumb|upright|right|Julij Cezar ustanovi Firence leta 59 pr. n. št.]] [[File:Totila fa dstruggere la città di Firenze.jpg|thumb|upright=1.25|''Gotski kralj Totila ruši obzidje Firenc med gotsko vojno (535–554)'': iluminiran rokopis iz Chigija, Giovannija Villanija ''Cronica'']] [[Etruščani]] so v začetku leta 200 pr. n. št. ustanovili majhno naselje [[Fiesole]] (''Faesulae'' in latinščini),<ref>{{navedi splet|url=http://www.lonelyplanet.com/italy/florence/history|title=History of Florence – Lonely Planet Travel Information|first=Lonely|last=Planet|date=|work=lonelyplanet.com|accessdate=2018-09-16|archive-date=2020-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20201111232926/https://www.lonelyplanet.com/italy/florence/history|url-status=dead}}</ref> ki ga je [[Sula|Lucius Cornelius Sulla]] uničil leta 80 pr. n. št. s poniževanjem zaradi podpore ljudski frakciji v Rimu. Sedanje mesto Firence je ustanovil [[Julij Cezar]] leta 59 pr. n. št. kot naselje za svoje veteranske vojake in so se prvotno imenovale ''Fluentia'', ker je bilo zgrajeno med dvema rekama, in se je kasneje spremenilo v ''Florentia'' ('cvetoč').<ref>Leonardo Bruni, ''History of the Florentine People'' I.1, 3</ref> Zgrajeno je bilo v slogu vojnega taborišča z glavnimi ulicami, ''[[kardo]]'' in ''[[dekuman]]'', ki se sekata na sedanji ''Piazza della Repubblica''. Ob [[Via Cassia]], glavni poti med Rimom in severom ter znotraj rodovitne doline reke [[Arno (reka)|Arno]], je naselje hitro postalo pomemben trgovski center. V prihodnjih stoletjih je mesto doživelo burna obdobja [[Ostrogoti|ostrogotske]] vladavine, med katerimi je mesto pogosto vznemirila vojna med Ostrogoti in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]], kar je povzročilo, da se je število prebivalcev zmanjšalo za kar 1000 ljudi. Mir se je vrnil pod [[Langobardi]] v 6. stoletju. Firence je osvojil [[Karel Veliki]] leta 774 in so postale del [[Toskanska marka|Toskanske marke]], [[Lucca]] pa glavno mesto. Prebivalstvo je začelo znova rasti in uspevalo je trgovanje. Leta 854 sta bili naselji Firence in Fiesole združeni v eni komuni.<ref>{{navedi knjigo|title=Explore the World Nelles Pocket: Florence - Fiesole, Prato, Pistoia, San Gimignano, Voltera, Siena|last=Bleek|first=Ulrike|publisher=Gunter Nelles|year=|isbn=|location=Munich|pages=13}}</ref> === 2. tisočletje === [[File:Firenze-sanminiato01.jpg|thumb|left| Bazilika San Miniato al Monte]] Okoli leta 1000 je Hugo Toskanski namesto Lucce kot prebivališče izbral Firence. V tem času se je začela zlata doba florentinske umetnosti. Leta 1013 se je pričela gradnja bazilike [[San Miniato al Monte]]. Zunanjost cerkve je bila predelana v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]] med letoma 1059 in 1128. Leta 1100 so postale Firence ''comuna'', kar pomeni mesto. Glavni vir je bila reka Arno, ki je zagotavljala moč in dostop industrije (predvsem tekstilne industrije) in dostop do Sredozemskega morja za mednarodno trgovino. Še en velik vir moči je bila firenška marljiva trgovska skupnost. Spretnost trgovskega bančništva je postalo priznano v Evropi, potem ko so na srednjeveške sejme prinesli odločilne finančne inovacije (npr. [[menica|menico]],<ref>{{navedi novice|url=http://www.economist.com/node/13484709|title=Cradle of capitalism|date=16 April 2009|newspaper=The Economist|issn=0013-0613|access-date=16 October 2016}}</ref> sistem [[dvojno knjigovodstvo|dvojnega knjigovodstva]]). V tem obdobju se je zgodilo tudi mrk [[Pisa|Pise]], v preteklosti močan tekmec Firenc (poražene od Genove leta 1284, podvržene Florencam leta 1406) in uveljavljanje moči s strani [[Merkantilizem |trgovske elite]], ki je sledila anti-aristokratskemu gibanju, ki ga je vodil Giano della Bella, z nizom zakonov, ki se imenujejo Odloki o pravičnosti (1293). === Srednji vek in renesansa === {{glavni| Florentinska republika | Italijanska renesansa}} ==== Vzpon Medičejcev ==== [[Slika:Statue of Leonardo da Vinci (Uffizi).jpg|sličica|Kip Leonarda da Vincija pred galerijo Uffizi]] Od prebivalstva, ocenjenega na 94.000 pred [[črna smrt|črno smrtjo]] leta 1348,<ref>"[http://www.brown.edu/Departments/Italian_Studies/dweb/plague/ Decameron Web, Boccaccio, Plague]". Brown University.</ref> jih je približno 25.000 delalo v mestni industriji volne: leta 1345 so bile prizorišče poskusov stavke volnarskih delavcev (''ciompi''), ki so se leta 1378 na kratko uprli proti oligarhističnem vladanju v uporu Ciompi. Po zatrtju upora so Firence prišle pod vpliv (1382-1434) družine Albizzi, ki je postala tekmec Medičejcem. V 15. stoletju so bile Firence med največjimi mesti v Evropi, ki so bila bogata in gospodarsko uspešna. Življenje ni bilo idilično za vse prebivalce, med katerimi so bile velike razlike v bogastvu.<ref>{{navedi knjigo|author=Pallanti, Giuseppe|title=Mona Lisa Revealed: The True Identity of Leonardo's Model|url=https://archive.org/details/monalisarevealed00pall|year=2006|publisher=Skira|location=Florence, Italy|pages=[https://archive.org/details/monalisarevealed00pall/page/17 17], 23, 24|isbn=88-7624-659-2}}</ref> Cosimo Medičejski je bil prvi član družine Medici, ki je v bistvu obvladoval mesto iz ozadja. Čeprav je bilo mesto tehnično demokracija, je njegova moč izhajala iz ogromne pokroviteljske mreže skupaj z zavezništvom do novih priseljencev, ''gente nuova'' (novih ljudi). Dejstvo, da so bili Medičejci tudi papeževi bankirji, je prav tako prispevalo k njihovi nadvladi. Cosima je nasledil njegov sin [[Piero de' Medici Protinasti|Piero]], ki ga je kmalu zatem leta 1469 nasledil Cosimov vnuk [[Lorenzo Medičejski Veličastni|Lorenzo]]. Lorenzo je bil velik pokrovitelj umetnosti, naročal je dela [[Michelangelo|Michelangelu]], [[Leonardo da Vinci|da Vinciju]] in [[Sandro Botticelli |Botticelliju]]. Lorenzo je bil uspešen [[pesnik]] in glasbenik in v Firence pripeljal skladatelje in pevce, med njimi so bili: [[Alexander Agricola]], [[Johannes Ghiselin]] in [[Heinrich Isaac]]. S sodobnimi Florentinci (in od takrat) je bil znan kot ''Lorenzo il Magnifico'' (veličastni). Lorenza, ki je umrl leta 1492, je nasledil njegov sin [[Piero Medičejski Nesrečni|Piero II.]] Ko je francoski kralj Karel VIII. napadel severno Italijo, se je Piero II. odločil upreti svoji vojski. Toda, ko je spoznal velikost francoske vojske pri vratih v Pisi, je moral sprejeti ponižujoče pogoje francoskega kralja. Zaradi tega so se Florentinčani uprli in izgnali Piera II. Z njegovim izgnanstvom leta 1494 se je prvo obdobje vladanja Medičejcev končalo z obnavljanjem republiške vlade. ==== Savonarola in Machiavelli ==== [[File:Hanging and burning of Girolamo Savonarola in Florence.jpg|thumb|right|Girolama Savonarolo so zažgali na grmadi leta 1498]] V tem obdobju je leta 1490 [[dominikanci|dominikanec]] [[Girolamo Savonarola]] postal opat [[Sveti Marko, Firence|samostana San Marco]]. Bil je znan po svojih spokorniških pridigah, ki so po njegovem mnenju veljale za razširjeno nemoralnost in privrženost materialnemu bogastvu. Za izgon Medičejcev je krivil Božje delo, ki jih je kaznoval zaradi njihove dekadence. Izkoristil je priložnost za izvajanje političnih reform, ki so vodile do bolj demokratične vladavine. Toda ko je Savonarola javno obtožil korupcijo [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], mu je bilo prepovedano govoriti v javnosti. Ko je prekinil to prepoved, je bil izobčen. Florentinci, utrujeni od njegovih ekstremnih naukov, so se obrnili proti njemu in ga aretirali. Obsojen je bil kot heretik in ga 23. maja 1498 na Piazza della Signoria zažgali. Drugi posameznik nenavadno akutnega vpogleda je bil [[Niccolò Machiavelli]], katerega recepti za regeneracijo Firenc pod močnim vodstvom, pogosto štejejo kot legitimizacijo politične preračunljivosti in celo zlorabe. Z drugimi besedami, Machiavelli je bil politični mislec, morda najbolj znan po svojem političnem priročniku pod naslovom ''Princ'', ki govori o vladanju in uresničevanju moči. Po naročilu Medičejcev je Machiavelli napisal tudi ''Firenško zgodovino'', zgodovino mesta. Florentinci so drugič odpustili Medičejcem in ponovno vzpostavili republiko 16. maja 1527. Medičejci, ki so drugič vladali s podporo cesarjev in papeža, so leta 1537 postali dedni vojvode Firenc in leta 1569 postali veliki vojvode Toskane, ter vladali dve stoletji. V celotni Toskani sta bili samo republika Lucca (kasneje vojvodstvo) in kneževina Piombino neodvisni. === 18. in 19. stoletje === [[File:Wenceslaus Werlin-Leopold II, Holy Roman Emperor and his family.jpg|thumb|Leopold II. Habsburško-Lotarinški z družino. Med letoma 1765 in 1790 je bil veliki vojvoda Toskane]] Izumrtje rodbine Medičejcev in pridružitev [[Franc I. Štefan Lotarinški |Francu Štefanu]], vojvodi Lotarinškemu in možu [[Marija Terezija|Marije Terezije]] Avstrijske, je pripeljalo do začasne vključitve Toskane po ozemlja avstrijske krone. Postala je ''secundogeniture'' (odvisno ozemlje, ki ga je dobil mlajši sin knežje hiše in njegovi potomci) [[Rodbina Habsburško-Lotarinška |rodbine Habsburško-Lotarinške]], ki je bila leta 1801 odstavljena za [[rodbina Bourbon-Parma |rodbino Bourbon-Parma]]. Od leta 1801 do leta 1807 so bile Firence glavno mesto Napoleonske efemerne države kraljestvo [[Etrurija]]. Bourbon-Parma so bili odstavljeni decembra 1807, ko je Toskano anksirala Francija. Firence so bile okrožje francoskega departmaja Arno od leta 1808 do padca Napoleona leta 1814. Rodbina Habsburško-Lotarinška je bila obnovljena na prestolu Toskane po [[Dunajski kongres|kongresu na Dunaju]], vendar je bila končno izgnana leta 1859. Toskana je leta 1861 postala regija [[kraljevina Italija|kraljevine Italije]]. Firence je leta 1865 zamenjal [[Torino]] kot glavno mesto Italije, v prizadevanjih za posodobitev mesta pa je bil stari trg Piazza del Mercato Vecchio in številne srednjeveške hiše porušene in nadomeščene z bolj formalnim uličnim načrtom z novimi hišami. Piazza (prvič preimenovana v Piazza Vittorio Emanuele II., nato Piazza della Repubblica, sedanje ime) je bila znatno razširjena, na zahodnem koncu pa zgrajen velik triumfalni [[slavolok]]. Ta razvoj je bil nepriljubljen in ga ni bilo mogoče nadaljevati s prizadevanji več britanskih in ameriških ljudi, ki so živeli v mestu. (Muzej opisovanja uničenja je danes v bližini]]. Drugo glavno mesto v državi je šest let pozneje nadomestil Rim, potem ko je umik francoskih vojakov omogočil pridružitev kraljestvu. === 20. stoletje === [[File:SanMiniatoAlMonte-Cimetiere.jpg|thumb|''Porte Sante'' pokopališče pomembnih osebnosti zgodovine Firenc.]] Po podvojitvi v 19. stoletju, se je število prebivalcev v Firencah v 20. stoletju potrojilo, kar je posledica rasti turizma, trgovine, finančnih storitev in industrije. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je mesto doživelo enoletno nemško okupacijo (1943-1944) in je bilo konec julija 1944 razglašeno za odprto mesto, saj so ga vojaki britanske 8. armade zaprle. V začetku avgusta so se odhajajoči Nemci odločili za rušenje vseh mostov vzdolž Arna, ki so povezovali okrožje Oltrarno z ostalim mestom, zaradi česar je vojska 8. armade težko prečkala. Vendar je v zadnjem trenutku Karl Steinhauslin, v času konzulata 26 držav v Firencah, prepričal nemškega generala v Italiji, da zaradi ponovne zgodovinske vrednosti ne bi bil uničen [[Ponte Vecchio]]. Firence so osvobodili 4. avgusta 1944 zavezniški vojaki, ki so potisnili Nemce iz Toskane. Vojaki so pokopani na pokopališčih zunaj mesta (Američani približno devet kilometrov južno od mesta, britanski in vojaki Commonwealtha nekaj kilometrov vzhodno od centra na desnem bregu Arna). Uničeno je bilo zgodovinsko območje ulic, ki so bile neposredno na jugu od mostu, vključno z delom Corridoio Vasariano. Od takrat so mostove obnovili v prvotni obliki z uporabo čim več ostankov materialov, vendar so zgradbe, ki obdajajo Ponte Vecchio, obnovljene v slogu, ki združuje staro z modernim. Kratko pred odhodom iz Firenc, ko so vedeli, da se bodo kmalu morali umakniti, so Nemci javno pobili številne svobodne borce in politične nasprotnike, na ulicah in trgih, vključno na Piazza Santo Spirito. Ob koncu druge svetovne vojne maja 1945 je ameriški informacijski in izobraževalni oddelek ameriške vojske naročil, da vzpostavi prekomorski univerzitetni kampus za demobilizirane ameriške moške in ženske službe v Firencah v Italiji. Prva ameriška univerza za servisno osebje je bila ustanovljena junija 1945 na šoli za aeronavtiko v Firencah. Približno 7500 vojaških študentov je šlo skozi Univerzo v štirih enomesečnih tečajih.<ref>{{navedi splet|url=http://giuniversity.wordpress.com/florence/ |title=University Study Center, Florence « The GI University Project |publisher=Giuniversity.wordpress.com |date= |accessdate=16 November 2012}}</ref> Novembra 1966 je Arno poplavil dele centra, kar je ogrozilo številne umetniške zaklade. Okoli mesta so na stenah majhne tablice, ki označujejo, do kam so poplavne vode segale. 25. maja 2016 je BBC poročal, da je [[vrtača]], ki naj bi bila posledica razpoke vodovodne cevi, odprla luknjo na obrežju reke Arno dolgo 200 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-36378289|title=Huge sinkhole swallows cars in Florence|author=|date=25 May 2016|website=Bbc.com}}</ref> == Geografija == [[File:Florence view from Piazzale Michelangelo - Florence, Italy - panoramio.jpg|thumb|Pogled na mesto in reko Arno z Apenini v ozadju]] Firence ležijo v kotlini, ki jo sestavljajo hribi Careggi, Fiesole, Settignano, Arcetri, Poggio Imperiale in Bellosguardo (Firence). Reka [[Arno (reka)|Arno]], tri druge manjše reke (Mugnone, Ema in Greve) in nekaj potokov teče v kotlini. [[File:Florence with snow cover in December 2009.jpg|thumb|Firence v snegu]] Firence imajo vlažno subtropsko podnebje ([[Köppen ''Cfa''), ki se nagiba v sredozemsko (''Csa'').<ref>{{navedi splet |url=http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pics/kottek_et_al_2006.gif |title=World map of Köppen – Geiger Climate Classification |date=April 2006 |publisher=koeppen-geiger.vu-wien.ac.at |accessdate=28 September 2010}}</ref> Ima vroča poletja z zmernimi ali manjšimi padavinami in hladnimi, vlažnimi zimami. Ker Firence nimajo prevladujočega vetra, so poletne temperature višje kot ob obali. Padavine v poletnih mesecih so konvekcijske, v zimskem času prevladuje dež. Sneg se zgodi skoraj vsako leto, vendar se ne obdrži.<ref>{{navedi knjigo |last1=Borchi |first1=Emilio |last2=Macii |first2=Renzo |date=2011 |title=La neve a Firenze (1874-2010) |trans-title=Snow in Florence (1874–2010) |language=it |location=Florence |publisher=Pagnini Editore |isbn=978-88-8251-382-5}}</ref> Najvišja uradno zabeležena temperatura je bila 26. julija 1983 42,6 ° C, najnižja pa je bila 12. januarja 1985 -23.2 ° C. == Uprava == <gallery> File:Quartieri storici Firenze.png|Tradicionalna okrožja ''comune'' Firence File:Florence's districts.svg| 5 administrativnih okrožij ''comune'' Firence </gallery> Zakonodajni organ občine je mestni svet (''Consiglio Comunale''), ki ga sestavlja 36 svetnikov, izvoljenih vsakih pet let s proporcionalnim sistemom, kontekstno na volitve županov. Izvršni organ je mestni odbor (''Giunta Comunale''), ki ga sestavlja 7 svetnikov, ki jih imenuje in jim predseduje neposredno izvoljeni župan. Občina Firence je razdeljena na pet upravnih okrožij (''Quartieri''). Vsako okrožje vodita Svet (''Consiglio'') in predsednik, ki je podobno izvoljen kot župan mesta. Urbano organizacijo ureja italijanska ustava (114. člen). Območja imajo pristojnost, da županu svetujejo z nezavezujočimi mnenji o širokem spektru tem (okolje, gradbeništvo, javno zdravje, lokalni trgi) in izvajajo naloge, ki jim jih dodeli Mestni svet; poleg tega se jim zagotovi avtonomno ustanovitev za financiranje lokalnih dejavnosti. Območja so: * Centro storico (zgodovinski center); 67.170 prebivalcev; * Campo di Marte; 88.588 prebivalcev; * Gavinana-Galluzzo; 40. 907 prebivalcev; * Isolotto-Legnaia; 66.636 prebivalcev; * Rifredi; 103.761 prebivalcev. Nekdanji italijanski premier (2014-2016), [[Matteo Renzi]], je bil župan od leta 2009 do 2014 == Znamenitosti == {{glavni| Zgradbe in objekti v Firencah}} [[File:Florence Cathedral.jpg|thumb|Stolnica Santa Maria del Fiore]] [[File:Palazzo Vecchio by nigth.jpg|thumb|left|Palazzo Vecchio]] [[File:1835 S.D.U.K. City Map or Plan of Florence or Firenze, Italy - Geographicus - Florence-SDUK-1835.jpg|left|thumb|Karta Firenc 1835, še vedno v veliki meri v mejah svojega srednjeveškega mestnega središča.]] [[File:Ponte Vecchio Firenze.jpg|thumb|Ponte Vecchio preko reke Arno]] Firence je znane kot »zibelka renesanse« (''la culla del Rinascimento'') za spomenike, cerkve in stavbe. Najbolj znana lokacija Firenc je mestna [[stolnica]] [[Firenška stolnica|Santa Maria del Fiore]], znana tudi pod imenom ''Duomo'', katere kupolo je zgradil [[Filippo Brunelleschi]]. Prav tako poudarjajo bližnji [[Giottov campanile |Campanile]] (delno ga je zasnoval Giotto) in [[Baptisterij svetega Janeza, Firence|baptisterij]]. [[Kupola]], 600 let po zaključku, je še vedno največja kupola, zgrajena iz [[opeka|opeke]] in malte na svetu.<ref>Ross King, ''Brunelleschi's Dome, The Story of the great Cathedral of Florence'', Penguin, 2001</ref> Leta 1982 je UNESCO razglasil [[zgodovinsko središče Firenc]] (italijansko ''centro storico di Firenze'') za kulturni spomenik.<ref>{{navedi splet|title = Historic Centre of Florence – UNESCO World Heritage Centre|url = http://whc.unesco.org/en/list/174|website = whc.unesco.org|accessdate = 8 July 2015|first = UNESCO|last = Centre}}</ref> Središče mesta je obdano s srednjeveškim [[obzidje]]m, ki je bilo zgrajeno v 14. stoletju in je branilo mesto. V središču mesta je [[Piazza della Signoria]], Bartolomea Ammannatija [[Neptunov vodnjak, Firence|Neptunov vodnjak]] (1563-1565), ki je mojstrovina marmorne skulpture na koncu še vedno delujočega rimskega [[akvadukt|vodovoda]]. Razporeditev in struktura Firenc v mnogih pogledih vodi v rimsko dobo, ko so bile zasnovane kot vojaško naselje. Kljub temu je bila večina mesta zgrajena v času [[renesansa|renesanse]]. Kljub močni navzočnosti renesančne arhitekture v mestu lahko najdemo sledove srednjeveške, baročne, neoklasicistične in sodobne arhitekture. [[Palazzo Vecchio]], kot tudi Duomo, sta dve zgradbi, ki dominirata na Firenškem obzorju. Reka Arno, ki teče skozi stari del mesta, je v zgodovini Firenc kot osebnost, ki je živela tam. Zgodovinsko gledano so domačini imeli ljubezensko sovražni odnos z Arnom - ki se je spreminjal od prehranjevanja mesta s trgovino do uničenja s poplavo. Posebej izstopa eden izmed mostov – [[Ponte Vecchio]] (''Stari most''), katerega najbolj opazna značilnost je množica trgovin, ki so zgrajene na robovih, in jih držijo podporniki. Most nosi tudi [[Vasarijev koridor]], ki povezuje galerijo Uffizi z rezidenco Medičejcev ([[palača Pitti]]). Čeprav so prvotni most zgradili [[Etruščani]], je bil v 14. stoletju obnovljen v sedanji most. To je edini most v mestu, ki je preživel drugo svetovno vojno nedotaknjen. Je prvi primer mostu v zahodnem svetu, zgrajenem z uporabo segmentnih lokov, to je lok manj kot polkrog, da se zmanjša razmerje med razponom in višino in število stebrov, ki omogočajo manjše obremenitve v rečnem oporniku (je veliko bolj uspešen kot rimski most Alconétar). [[bazilika svetega Lovrenca, Firence|Bazilika svetega Lovrenca]] vsebuje kapelo Medičejcev, [[mavzolej]] družine Medici - najmočnejše družine v Firencah od 15. do 18. stoletja. V bližini je [[Galerija Uffizi]], med najpomembnejšimi umetniškimi muzeji na svetu - ki temelji na veliki zapuščini zadnjega člana družine Medici. [[File:Florence Duomo from Michelangelo hill.jpg|thumb|Firenški Duomo iz Michelangelovega griča.]] Uffizi je na vogalu Piazza della Signoria, ki je pomembna tudi za to, ker je bil stoletja središče firenškega civilnega življenja in vlade. [[Palazzo Vecchio|Palazzo della Signoria]] je še vedno sedež občinske vlade. Tukaj je potekalo veliko pomembnih epizod v zgodovini umetnosti in političnih sprememb, kot so: * Leta 1301 je bil [[Dante Alighieri]] izgnan od tukaj (spominska plošča na enem od zidov Uffizi). * Jacopo de' Pazzi in njegovi somišljeniki so 26. aprila 1478 poskušali dvigniti mesto proti Medičejcem po zaroti, znani kot ''La congiura dei Pazzi'' (Pazzijeva zarota), ko je umoril Giuliana di Piero Medičejskega in ranil brata Lorenza. Vse člane zarote, ki so jih priprli, so zasegli Firenčani in jih obesili z oken palače. * Leta 1497 je bil lokacija ''kresa nečimrnosti'' (italijansko ''falò delle vanità''), ki ga je sprožil dominikanski brat in pridigar Girolamo Savonarola * 23. maja 1498 sta bila oba Savonarola in dva privrženca obešena in zažgana na grmadi. (Okrogla plošča v tleh označuje mesto, na katerem je bil obešen) * Leta 1504 je bil pred Palazzo della Signoria nameščen Michelangelov ''[[David (Michelangelo)|David]]'' (zdaj nadomeščen z repliko, izvirnik je bil leta 1873 preseljen v [[Galleria dell'Accademia]]). [[Loggia dei Lanzi]] na Piazza della Signoria je lokacija številnih kipov drugih kiparjev, kot so [[Donatello]], [[Giambologna]], Ammannati in [[Benvenuto Cellini |Cellini]], nekateri so nadomeščeni s kopijami, da bi ohranili izvirnike. === Spomeniki, muzeji in religiozne zgradbe === [[File:Galeri.jpg|thumb|upright|upright=1.15|Piazzale degli Uffizi]] Firence vsebuje več palač in stavb iz različnih obdobij. Palazzo Vecchio je [[mestna hiša]] v Firencah in umetniški muzej. Ta velika romanska utrdba s [[prsobran]]i je [[palača], ki gleda na Piazza della Signoria s kopijo kipa ''Davida'' in galerijo kipov v sosednji [[Loggia dei Lanzi]]. Prvotno imenovana ''Palazzo della Signoria'', po ''signoriji'', vladajočem organu Republike Firence, je dobila tudi nekaj drugih imen: Palazzo del Popolo, Palazzo dei Priori in Palazzo Ducale, v skladu z različno uporabo palače v svoji dolgi zgodovini. Stavba je dobila svoje trenutno ime, ko je bilo stanovanje Medičejcev med Arnom in palačo Pitti premaknjeno. Povezana je z galerijo Uffizi in palačo Pitti preko Vasarijevega koridorja. [[Palazzo Medici Riccardi]], ki jo je zasnoval Michelozzo di Bartolomeo za Cosima Veličastnega iz družine Medici, je še ena glavna stavba in je bila zgrajena med letoma 1445 in 1460. Znana je po kamnitem zidu, ki vključuje [[rustika|rustiko]] in [[klesanec]]. Danes je sedež metropolitanskih Firenc in gosti muzej in knjižnico Riccardiano. [[Strozzijeva palača|Palazzo Strozzi]], primer civilne arhitekture s svojim rustikalnim kamnom, je navdihnil Palazzo Medici, vendar z bolj harmoničnimi razsežnostmi. Danes se palača uporablja za mednarodne razstave, kot je letna razstava antike (ustanovljena kot Biennale dell'Antiquariato leta 1959), modne revije in druge kulturne in umetniške dogodke. Tukaj je tudi sedež Istituto Nazionale del Rinascimento in omenjeni Gabinetto Vieusseux, s knjižnico in čitalnico. Obstaja še nekaj drugih pomembnih krajev, med njimi [[Rucellaijeva palača|Palazzo Rucellai]], ki jo je zasnoval [[Leon Battista Alberti]] med letoma 1446 in 1451, deloma pa izvedel Bernardo Rossellino; Palazzo Davanzati, v kateri je muzej stare firenške hiše; Palazzo delle Assicurazioni Generali, zasnovana v neorenesančnem slogu leta 1871; Palazzo Spini Feroni, na Piazza Santa Trinita, zgodovinska zasebna palača iz 13. stoletja, ki je v lasti od leta 1920 naprej oblikovalca čevljev Salvatora Ferragama; kot tudi številne druge, vključno [[palača Borghese, Rim|Palazzo Borghese]], Palazzo di Bianca Cappello, Palazzo Antinori in kraljeva stavba Santa Maria Novella. [[File:Palazzo Pitti Gartenfassade Florenz.jpg|thumb|left|Palača Pitti iz Boboli vrtov]] Firence imajo številne muzeje in umetniške galerije, v katerih so nekatera najpomembnejša umetniška dela na svetu. Mesto je eno najbolj ohranjenih renesančnih središč umetnosti in arhitekture na svetu z visoko koncentracijo umetnosti, arhitekture in kulture.<ref name="travelguide.affordabletours.com">{{navedi splet|last=Miner |first=Jennifer |url=http://travelguide.affordabletours.com/search/Article/guide/19/ |title=Florence Art Tours, Florence Museums, Florence Architecture |publisher=Travelguide.affordabletours.com |date=2 September 2008 |accessdate=22 January 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100129061226/http://travelguide.affordabletours.com/search/Article/guide/19 |archivedate=29 January 2010 }}</ref> Na seznamu 15 najbolj obiskanih italijanskih umetniških muzejev, sta 2/3 firenških.<ref>{{navedi splet |url=http://static.touring.it/store/document/21_file.pdf |title=Touring Club Italiano – Dossier Musei 2009 |format=PDF |accessdate=12 April 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://www.webcitation.org/6AsJDV3Pn?url=http://static.touring.it/store/document/21_file.pdf |archivedate=22 September 2012 |df=dmy-all }}</ref> Galerija Uffizi je eden od teh, ki ima zelo veliko zbirko mednarodne in florentinske umetnosti. Galerija je artikulirana v številnih dvoranah, katalogiziranih po šolah in v kronološkem vrstnem redu. Z umetniškimi zbirkami družine Medici skozi stoletja umetniške predmete razstavljajo različni slikarji in umetniki. Vasarijev koridor je še ena galerija, ki je povezava med Palazzo Vecchio in palačo Pitti, ki jo je prečka iz Uffizi in čez Ponte Vecchio. Galleria dell'Accademia ima zbirko Michelangelovih del, vključno z ''Davidom''. Ima zbirko ruskih [[ikona|ikon]] in del različnih umetnikov in slikarjev. Drugi muzeji in galerije so Bargello, ki se osredotoča na kiparje, med njimi Donatella, Giambologna in Michelangela; palača Pitti, ki je del bivše zasebne zbirke družine Medici. Poleg zbirke palače Medici so v galeriji številna renesančna dela, med njimi tudi številni [[Raffaello Santi |Rafaeli]] in [[Tizian]]i, velike zbirke kostumov, ceremonialnih kočij, srebra, porcelana in galerije sodobne umetnosti iz 18. stoletja. V bližini palače so vrtovi Boboli, ki so razkošno urejeni in s številnimi skulpturami. [[File:Il Duomo di Firenze.JPG|thumb|upright=0.9|upright|Fasada stolnice]] V Firencah je več cerkva in verskih objektov. Stolnica je Santa Maria del Fiore. Baptisterij svetega Janeza je pred stolnico so okrasili številni umetniki, predvsem [[Lorenzo Ghiberti]] z ''Vrati v raj''. Druge cerkve v Firencah so: [[bazilika Santa Maria Novella]], ki je na trgu Santa Maria Novella (v bližini železniške postaje Firenze Santa Maria Novella), ima dela Masaccia, Paola Uccella, Filippino Lippija in Domenica Ghirlandaija; [[bazilika Santa Croce, Firence| bazilika Santa Croce]], glavna frančiškanska cerkev v mestu, ki je na Piazza di Santa Croce, približno 800 metrov jugovzhodno od Duoma in je pokopališče nekaterih najslavnejših Italijanov, kot so Michelangelo, [[Galileo Galilei]], [[Niccolò Machiavelli |Machiavelli]], [[Ugo Foscolo]], [[Gioachino Rossini| Rossini]], zato je znana tudi kot tempelj italijanske slave (''Tempio dell'Itale Glorie''); bazilika svetega Lovrenca, ki je ena največjih cerkev v mestu, je v središču glavne tržne četrti v Firencah in pokopališče vseh glavnih članov družine Medici od Cosima Veličastnega do Cosima III.; [[Bazilika Santo Spirito, Firence|bazilika Santo Spirito]], v četrti Oltrarno na istoimenskem trgu; [[Orsanmichele]], katerega stavba je bila zgrajena na mestu kuhinjskega vrta samostana San Michele, je zdaj porušena; [[Santissima Annunziata, Firence|Santissima Annunziata]], rimskokatoliška bazilika in matična cerkev službenega reda; Ognissanti, ki je bil ustanovljen po legi reda Umiliati in je med prvimi primeri baročne arhitekture v mestu; [[Cerkev Santa Maria del Carmine, Firence| Santa Maria del Carmine]] v okrožju Oltrarno ima [[Kapela družine Brancacci|kapelo družine Brancacci]], v kateri so izjemne renesančne freske [[Masaccio| Masaccia]] in Masolina da Panicala, kasneje končal [[Filippino Lippi]]; [[Kapela Medičejcev]] s kipi Michelangela v baziliki svetega Lovrenca; kot mnoge druge Santa Trinita, San Marco, Santa Felicita, Badia Fiorentina, San Gaetano, San Miniato al Monte, Firence Charterhouse in Santa Maria del Carmine. Mesto ima tudi pravoslavno rusko cerkev in Veliko sinagogo v Firencah, zgrajeno v 19. stoletju. Firence imajo različna gledališča in kinematografe. Gledališče Teatro Comunale (ali Teatro del Maggio Musicale Fiorentino), ki je bilo prvotno zgrajeno kot amfiteater na prostem, Politeama Fiorentino Vittorio Emanuele, je bil 17. maja 1862 ustanovljen s produkcijo Donizettijeve Lucije di Lammermoor in s 6000 sedeži. Obstaja še nekaj drugih gledališč, kot so Saloncino Castinelli, Teatro Puccini, Teatro Verdi, Teatro Goldoni in Teatro Niccolini. === Trgi, ulice in parki === [[File:Gilli (Florence) Piazza della Repubblica.jpg|thumb|left|Piazza della Repubblica]] V Firencah so številni veliki trgi (''piazze'') in ulice. Piazza della Repubblica je trg v središču mesta, lokacija kulturnih kavarn in meščanskih palač. Med kavarnami (kot so Caffè Gilli, Paszkowski ali Hard Rock Cafè) je kavarna Giubbe Rosse že dolgo zbirališče umetnikov in pisateljev, zlasti futuristov. Piazza Santa Croce je trg kjer prevladuje bazilika Santa Croce, je pravokoten trg, kjer se vsako leto igrajo ''Calcio Fiorentino'' (zgodnja oblika nogometa in ragbija, ki je nastala v 16. stoletju). Poleg tega je trg Piazza Santa Trinita, trg blizu Arna, ki označuje konec ulice Via de Tornabuoni. [[File:Replica of David, Piazza della Signoria, Florence.jpg|thumb|Replika Davida in drugih kipov, Piazza della Signoria]] Drugi trgi so Piazza San Marco, Piazza Santa Maria Novella, Piazza Beccaria in Piazza della Libertà. Center ima več ulic. To so Via Camillo Cavour, ena glavnih cest na severnem območju zgodovinskega središča; Via Ghibellina, ena od najdaljših ulic v Firencah; Via dei Calzaiuoli, ena najpomembnejših ulic v zgodovinskem središču, ki povezuje Piazza del Duomo s Piazzo della Signoria, ki je vzporedna z via Roma in Piazza della Repubblica; Via de 'Tornabuoni, razkošna ulica v središču mesta, ki gre od trga Antinori do ponte Santa Trinita, čez Piazza Santa Trinita, za katero je značilna prisotnost modnih butikov; Viali di Circonvallazione, 6-pasovni bulvar, ki obdaja severni del zgodovinskega središča; kot tudi Via Roma, Via degli Speziali, Via de Cerretani in Viale dei Colli. Firence imajo tudi različne parke in vrtove. Med njimi so med drugimi vrtovi Boboli, Parc delle Cascine, Giardino Bardini in Giardino dei Semplici. == Kultura == === Umetnost === {{glavni|Florentinsko slikarstvo|Italijansko renesančno kiparstvo}} [[Cimabue]] in [[Giotto di Bondone|Giotto]], očeta italijanskega slikarstva, sta živela v Firencah, kot tudi Arnolfo in Andrea Pisano, arhitekta in kiparja, Brunelleschi, Donatello in Masaccio, predniki renesanse, Ghiberti in [[Luca della Robbia]], Filippo Lippi in [[Fra Angelico]]; [[Sandro Botticelli]], Paolo Uccello in univerzalni genij [[Leonardo da Vinci]] in Michelangelo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.learner.org/interactives/renaissance/florence_sub2.html |title=Art in Florence |publisher=learner.org |accessdate=27 September 2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://library.thinkquest.org/2838/artgal.htm |title=Renaissance Artists |publisher=library.thinkquest.org |accessdate=28 September 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101124033248/http://library.thinkquest.org/2838/artgal.htm |archivedate=24 November 2010 |df= }}</ref> Njihova dela, skupaj s številnimi drugimi generacijami umetnikov, so zbrana v več muzejih mesta: galeriji Uffizi, galeriji Palatine s slikami "zlate dobe", Bargello s kiparji renesanse, [[Narodni muzej San Marco, Firence|muzeju San Marco]] z delom Fra Angelica, Akademiji, Medičejski kapeli, Buonarrotijevi hiši s skulpturami Michelangela in naslednji muzeji: Bardini, Horne, Stibbert, Romano, Corsini, Galerija moderne umetnosti , Museo dell'Opera del Duomo, muzej Silverware in muzej dragih kamnov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.italyguides.it/us/florence/palace_of_bargello.htm |title=Palace of Bargello ( Bargello's Palace ), Florence Italy – ItalyGuides.it |publisher=ItalyGuides.it |date=28 October 2006 |accessdate=5 May 2009}}</ref> V Firencah so številni spomeniki: baptisterij z [[mozaik]]i, stolnica s svojimi skulpturami, srednjeveške cerkve s [[freska]]mi; javne in zasebne palače: Palazzo Vecchio, Palazzo Pitti, Palazzo Medici Riccardi, Palazzo Davanzati; samostani, »Certosa«. V arheološkem muzeju so dokumenti etruščanske civilizacije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.italyguides.it/us/florence/pitti_palace.htm |title=Inner court of Pitti Palace (Palazzo Pitti), Florence Italy – ItalyGuides.it |publisher=ItalyGuides.it |date=28 October 2006 |accessdate=5 May 2009}}</ref> Dejansko je mesto tako bogato z umetnostjo, da nekateri obiskovalci doživljajo [[Stendhalov sindrom]], ko prvič naletijo na toliko umetnosti. Florentski arhitekti, kot sta Filippo Brunelleschi (1377-1466) in Leon Battista Alberti (1404-1472), so bili med očeti renesančne in neoklasicistične arhitekture. Stolnica z Brunelleschijevo kupolo prevladuje nad firenškim nebom. Firenčani so se odločili, da jo bodo začeli graditi - pozno v 13. stoletju, brez zasnove za kupolo. Projekt, ki ga je v 14. stoletju predlagal Brunelleschi, je bil največji v tistem času zgrajen in prva velika kupola, zgrajena v Evropi od dveh velikih kupol iz rimskih časov – [[Panteon, Rim |Panteon]] v Rimu in [[Hagija Sofija]] v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]. Kupola Santa Maria del Fiore ostaja največja opečna zgradba te vrste na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tripleman.com/index.php?showimage=737 |title=The Duomo of Florence &#124; Tripleman |publisher=www.tripleman.com |accessdate=25 March 2010}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.brunelleschisdome.com/ |title=brunelleschi's dome – Brunelleschi's Dome |publisher=Brunelleschisdome.com |accessdate=25 March 2010 |archive-date=2010-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100416043408/http://www.brunelleschisdome.com/ |url-status=dead }}</ref> Pred stolnico je srednjeveška [[krstilnica]]. Obe stavbi v svoji dekoraciji vključujeta prehod iz srednjega veka v renesanso. V zadnjih letih je bila večina pomembnih umetniških del iz obeh stavb - in iz bližnjega Giottovega zvonika odstranjena in nadomeščena s kopijami. Izvirniki so zdaj v muzeju dell'Opera del Duomo, vzhodno od stolnice. V Firencah je veliko umetniških del v cerkvah, kot so San Miniato al Monte, San Lorenzo, Santa Maria Novella, Santa Trinita, Santa Maria del Carmine, Santa Croce, Santo Spirito, Annunziata, Ognissanti in številne druge. Umetniki, povezani s Firencami so: Arnolfo di Cambio in [[Cimabue]] do [[Giotto]], Nanni di Banco in [[Paolo Uccello]]; pa [[Lorenzo Ghiberti]], [[Donatello]] in [[Masaccio]] in družina della Robbia; pa [[Fra Angelico]] in [[Sandro Botticelli|Botticelli]] ter [[Piero della Francesca]] ter [[Michelangelo]] in [[Leonardo da Vinci]]. Drugi so [[Benvenuto Cellini]], Andrea del Sarto, Benozzo Gozzoli, [[Domenico Ghirlandaio]], [[Filippo Lippi]], Bernardo Buontalenti, Orcagna, Pollaiuolo, Filippino Lippi, [[Andrea del Verrocchio |Verrocchio]], [[Bronzino]], Desiderio da Settignano, [[Michelozzo]], Rossellis, Sangallo in [[Pontormo]]. Umetniki iz drugih regij, ki so delali v Firencah, so [[Raffaello Santi|Rafael]], [[Andrea Pisano]], [[Giambologna]], Il Sodoma in [[Peter Paul Rubens]]. [[File:Dome of Cattedrale di Santa Maria del Fiore (Florence).jpg|thumb|Brunelleschijeva kupola]] Slikarske galerije v Firencah so Galerija Uffizi in palača Pitti. Dve izjemni zbirki kiparstva sta v Bargellu in Muzeju del Duomo. Zapolnjene so z ustvarjanjem Donatello, Verrochia, Desiderio da Settignana, Michelangela in drugih. Galleria dell'Accademia ima Michelangelovega ''Davida'' - morda najbolj znano umetniško delo kjer koli, pa tudi nedokončane kipi Michelangelovih ''Sužnjev'', ustvarjenega za grobnico [[papež Julij II.|papeža Julija II.]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.europe.travelonline.com/italy/region_florence.html |title=Florence, Tuscany Region, Italy – The Duomo, Statue Of David, Piazza Dell Signoria |publisher=Europe.travelonline.com |accessdate=25 March 2010 |archive-date=2009-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090713072107/http://www.europe.travelonline.com/italy/region_florence.html |url-status=dead }}</ref> Druge znamenitosti so srednjeveška mestna hiša, Palazzo della Signoria (znana tudi pod imenom Palazzo Vecchio), Arheološki muzej, Muzej zgodovine znanosti, vrt Arhimedesa, Palazzo Davanzatti, Stibbertov muzej, Medici kapelice, Muzej dela Santa Croce, Muzej pokopališča Santa Maria Novella, Zoološki muzej ("La Specola"), Bardini in Museo Horne. Obstaja tudi zbirka del sodobnega kiparja Marina Marinija v muzeju z njegovim imenom. Palača Strozzi je mesto posebnih eksponatov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.palazzostrozzi.org/Sezione.jsp?idSezione=181 |title=Become a friend of Palazzo Strozzi – Fondazione Palazzo Strozzi – Firenze |publisher=Palazzostrozzi.org |accessdate=25 March 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110727162807/http://www.palazzostrozzi.org/Sezione.jsp?idSezione=181 |archivedate=27 July 2011 }}</ref> <gallery> File:Sandro Botticelli - La nascita di Venere - Google Art Project - edited.jpg|Botticellijevo ''[[Rojstvo Venere (Botticelli)|Rojstvo Venere]]'', v galeriji Uffizi File:Sculptures in the Loggia dei Lanzi.jpg|Kipi v [[Loggia dei Lanzi]] File:'David' by Michelangelo JBU05.JPG|Michelangelov ''[[David (Michelangelo)|David]]'' File:Uffizi Hallway.jpg|[[Galerija Uffizi]] File:Firenze.PalVecchio05.JPG|upright|Palazzo della Signoria, bolj znana kot [[Palazzo Vecchio]] </gallery> === Literatura === [[File:Decamaron intro.jpg|thumb|Stran iz ''Decamerona'' (1350–1353), Giovanni Boccaccio.]] Kljub temu, da je bila latinščina glavni jezik dvora in cerkve v srednjem veku, so pisatelji, kot je [[Dante Alighieri]] in mnogi drugi, uporabljali svoj jezik, florentinsko narečje, ki je nastalo iz latinščine, pri sestavljanju svojih največjih del. Najstarejša literarna dela, napisana v florentinščini, segajo že v 13. stoletje. Literatura je v 14. stoletju v celoti cvetela, ko so njihova najpomembnejša dela sestavljala ne samo Dante s svojo ''[[Božanska komedija|Božansko komedijo]]'' (1306-1321) in [[Petrarka]], temveč tudi pesniki, kot so [[Guido Cavalcanti]] in [[Lapo Gianni]]. V 14. stoletju sta Petrarka in [[Giovanni Boccaccio]] vodila književno sceno v Firencah po Dantejevi smrti leta 1321. Petrarka je bil vseobsegajoči pisatelj, avtor in pesnik, a je bil še posebej znan po njegovih ''Canzoniere'' ali knjigi ''Pesmi'', kjer je izrazil svojo vznemirljivo ljubezen do Laure [73]. Njegov slog pisanja je od takrat postal znan kot Petrarkizem. Boccaccio je bil bolj znan po svojem [[Dekameron]]u, rahlo mračni zgodbi o Firencah med bubonsko kugo v 1350-ih, znano kot [[črna smrt]], ko so nekateri ljudje pobegnili iz opustošenega mesta v izolirano državno graščino in preživljali čas s pripovedovanjem zgodb in novel, srednjeveška in sodobna tradicija. Vse to je napisano v seriji 100 različnih novel.<ref name="florenceholidays">{{navedi splet|url=http://www.florenceholidays.com/florence-vacation-literature-in-florence-petrarch-boccaccio.html |title=Literature in Florence – Petrarch and Boccaccio, Florentine Writers and Poet: Petrarch and Boccaccio |publisher=Florenceholidays.com |accessdate=25 March 2010}}</ref> V 16. stoletju so bile v času renesanse Firence domače mesto političnega pisatelja in filozofa Niccolòja Machiavellija, čigar ideje o tem, kako naj vladarji uredijo svet, je podrobno opisana v ''Princu'' in se je razširila po evropskih dvorih ter uživala trajno popularnost že stoletja. Ta načela so postala znana kot [[makiavelizem]]. == Kuhinja == [[File:Bistecca alla fiorentina-01.jpg|thumb|Florentinski steak v Firencah.]] Florentinska hrana raste iz tradicije kmečkih jedi, ne pa visoke kuhinje. Večina jedi temelji na mesu. Celotna žival se je tradicionalno pojedla; vampi (''trippa'') in želodec (''lampredotto'') so bili nekoč redno na meniju in se še vedno prodajajo v živilskem vozičku, nameščenem po mestu. Predjedi vključujejo ''crostini toscani'', narezane kruhove kroglice, ki so narejene s piščancem na osnovi piščančje paštete in narezane mesnine (predvsem pršut in salame, pogosto z melono v sezoni). Običajno neslan toskanski kruh, dobljen z naravnim kvasom, je pogosto značilen, zlasti v juhah, ''ribollita'' in ''pappa al pomodoro'' ali v kruhovi solati in sveži zelenjavi, imenovani ''panzanella'', ki se je poleti. ''Bistecca alla fiorentina'' je velik (običajna velikost mora tehtati okrog 1,2 do 1,5 kg) – florentinski goveji zrezek, pečen na vročem oglju in zelo redko serviran z nedavno izpeljano različico ''tagliata'', narezana govedina na postelji iz rukole, pogosto z rezinami parmezanskega sira na vrhu. Večino teh jedi običajno postrežejo z lokalnim oljčnim oljem, ki je tudi glavni proizvod, ki uživa svetovni ugled. Med sladicami je ena izmed najbolj priljubljenih ''schiacciata alla fiorentina'' (bela ploščata torta). je zelo mehka torta, pripravljena z izredno preprostih sestavin, saj je značilna za florentinsko kuhinjo in se navadno je v karnevalskem času ==Mednarodne povezave== ===Pobratena mesta=== Firence so pobratene z:<ref name=GL>{{navedi splet |url=http://www.comune.fi.it/export/sites/retecivica/comune_firenze/relazioni_internazionali_cooperazione/gemellaggi.html |title=Gemellaggi, Patti di amicizia e di fratellanza |publisher=Comune di Firenze |language=it |accessdate=28 August 2015}}</ref> {{div col|colwidth=22em}} * [[Betlehem]], [[Država Palestina|Palestina]]<ref name=GL/><ref name="BethlehemTwinning">{{navedi splet|url=http://www.bethlehem-city.org/Twining.php |title=Bethlehem Municipality |publisher=www.bethlehem-city.org |accessdate=10 October 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100724140854/http://www.bethlehem-city.org/Twining.php |archivedate=24 July 2010 }}</ref> * {{flagicon|HUN}} [[Budimpešta]], [[Madžarska]]<ref name=GL/> * {{flagicon|DEU}} [[Dresden]], [[Nemčija]]<ref name=GL/><ref name="Dresden">{{navedi splet|url=http://www.dresden.de/en/02/11/c_03.php |title=''Dresden – Partner Cities'' |publisher=Landeshauptstadt Dresden |accessdate=29 December 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081016001550/http://www.dresden.de/en/02/11/c_03.php |archivedate=16 October 2008 }}</ref> * {{flagicon|GBR}} [[Edinburgh]], [[Škotska]], Združeno kraljestvo<ref name=GL/><ref name="Edinburgh twinning">{{navedi splet|url=http://www.edinburgh.gov.uk/info/695/council_information_performance_and_statistics/685/european_international_and_parliamentary_relations/3 |title=Twin and Partner Cities |publisher=City of Edinburgh Council |accessdate=16 January 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120614133841/http://www.edinburgh.gov.uk/info/695/council_information_performance_and_statistics/685/european_international_and_parliamentary_relations/3 |archivedate=14 June 2012 }}</ref> * {{flagicon|MAR}} [[Fes]], [[Maroko]] * {{flagicon|IRN}} [[Isfahan]], [[Iran]] * {{flagicon|DEU}} [[Kassel]], Nemčija * {{flagicon|UKR}} [[Kijev]], [[Ukrajina]] * {{flagicon|KWT}} [[Kuvajt (mesto)|Kuvajt]], [[Kuvajt]] * {{flagicon|FIN}} [[Turku]], [[Finska]] * {{flagicon|JPN}} [[Kjoto]], [[Japonska]] <ref name="Kyoto twinnings">{{navedi splet|url=http://www.city.kyoto.lg.jp/sogo/page/0000083407.html |title=Sister Cities of Kyoto City |accessdate=21 January 2014 |publisher=City of Kyoto |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140121151906/http://www.city.kyoto.lg.jp/sogo/page/0000083407.html |archivedate=21 January 2014 |url-status=live |df=dmy }}</ref> * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Nanking]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Izrael}} [[Nazaret]], [[Izrael]] * [[Philadelphia]], [[Pensilvanija]], ZDA<ref>{{navedi splet |url=http://www.ivc.org/florence__italy |title=Florence, Italy |publisher=Ivc.org |accessdate=26 June 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://archive.today/20120905180345/http://www.ivc.org/florence__italy |archivedate=5 September 2012 |df=dmy-all }}</ref> * {{ikonazastave|Mehika}} [[Puebla]], [[Mehika]] * {{ikonazastave|Francija}} [[Reims]], [[Francija]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]], [[Latvija]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.riga.lv/EN/Channels/Riga_Municipality/Twin_cities_of_Riga/default.htm |title=Twin cities of Riga |publisher=Riga City Council |accessdate=27 July 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081204021323/http://www.riga.lv/EN/Channels/Riga_Municipality/Twin_cities_of_Riga/default.htm |archivedate=4 December 2008 |df=dmy }}</ref> * {{ikonazastave|Brazilija}} Salvador, [[Brazilija]] * {{ikonazastave|Avstralija}} [[Sydney]], [[Avstralija]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]], [[Albanija]]<ref name="International relations">{{navedi splet|url=http://www.tirana.gov.al/common/images/International%20Relations.pdf |title=Twinning Cities: International Relations (NB Florence is listed as 'Firenze') |accessdate=23 June 2009 |work=Municipality of Tirana |publisher=www.tirana.gov.al |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111010042121/http://www.tirana.gov.al/common/images/International%20Relations.pdf |archivedate=10 October 2011 |df=dmy }}</ref> * {{ikonazastave|Španija}} [[Valladolid]], [[Španija]] {{div col end}} ==Drugi partnerji== {{div col|colwidth=22em}} * [[Arequipa]], [[Peru]] * [[Cannes]], Francija * Gifu, Japonska * [[Krakov]], Poljska<ref name="Kraków partnerships">{{navedi splet|url=http://www.krakow.pl/otwarty_na_swiat/2531,kat,0,5,miasta_partnerskie.html |title=Kraków – Miasta Partnerskie |accessdate=10 August 2013 |work=Miejska Platforma Internetowa Magiczny Kraków |language=pl |trans-title=Kraków -Partnership Cities |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130702010825/http://www.krakow.pl/otwarty_na_swiat/2531%2Ckat%2C0%2C5%2Cmiasta_partnerskie.html |archivedate= 2 July 2013 |url-status=dead |df=dmy }}</ref> * [[Malmö]], [[Švedska]] <ref name="Malmö twinning">{{navedi splet|url=http://www.malmo.se/Kommun--politik/Sa-arbetar-vi-med.../Omvarld/Internationellt-arbete/Vanorter.html |title=Vänorter |publisher=Malmö stad |language=sv |accessdate=6 November 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131203040911/http://www.malmo.se/Kommun--politik/Sa-arbetar-vi-med.../Omvarld/Internationellt-arbete/Vanorter.html |archivedate= 3 December 2013 |df= }}</ref> * [[Mauthausen]], [[Avstrija]] * [[Ningbo]], Kitajska * [[Porto-Vecchio]], [[Korzika]] * Providence, Rhode Island, ZDA * [[Talin]], [[Estonija]] {{div col end}} ==Pomembni prebivalci== [[File:Santi di Tito - Niccolo Machiavelli's portrait headcrop.jpg|thumb|upright|Niccolò Machiavelli]] [[File:Lorenzo de Medici.jpg|thumb|upright|Lorenzo de' Medici]] [[File:Portrait de Dante.jpg|thumb|upright|Dante Alighieri]] [[File:Portrait of Amerigo Vespucci.jpg|thumb|upright|Amerigo Vespucci]] <!--Please leave this is a small and varied collection of the very prominent. The category is the place for a comprehensive list.--> * Sir [[Harold Acton]], pisatelj in estet * [[John Argyropoulos]], učenjak * [[Leon Battista Alberti]], polihistor * [[Dante Alighieri]], pesnik * [[Giovanni Boccaccio]], pesnik * [[Baldassarre Bonaiuti]], kronist 14. st. * [[Sandro Botticelli]], slikar * [[Robert Browning]] in [[Elizabeth Barrett Browning]], angleška pesnika 19. st. * [[Filippo Brunelleschi]], arhitekt * [[Michelangelo]] Buonarroti, kipar, slikar * [[Carlo Collodi]], slikar * [[Donatello]], kipar * [[Oriana Fallaci]], novinarka in pisateljica * [[družina Frescobaldi]], bankirji in vinarji * [[Galileo Galilei]], znanstvenik, astronom in filozof * [[Giotto]], slikar, kipar in arhitekt * [[Lorenzo Ghiberti]], kipar * [[Guccio Gucci]], ustanovitelj znamke Gucci * [[Robert Lowell]], pesnik * [[Niccolò Machiavelli]], pesnik, filozof in politik * [[Masaccio]], slikar * [[Medičejci]] * [[Girolamo Mei]], ugodovinar in humanist * [[Antonio Meucci]], izumitelj telefona * [[Florence Nightingale]], pionir sodobne zdravstvene nege in statistik * [[Virginia Oldoini]], grofica Castiglione, zgodnji fotografski umetnik, tajni agent in kurtizana * [[Valerio Profondavalle]], flamski slikar * [[Raffaello Santi]], slikar * [[Girolamo Savonarola]], reformist * [[Evangelista Torricelli]], fizik * [[Giorgio Vasari]], slikar, arhitekt in zgodovinar * [[Amerigo Vespucci]], raziskovalec in kartograf * [[Leonardo da Vinci]], polihistor * [[Lisa del Giocondo]], model za Mono Lizo == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[Trdnjava Belvedere]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|colwidth=30em}} * Niccolò Machiavelli. ''Florentine Histories'' * {{navedi knjigo|first=Gene A.|last=Brucker|title=Renaissance Florence|url=https://archive.org/details/renaissanceflore0000bruc|year=1983}} * {{navedi knjigo|first=Gene A. |last=Brucker|title=The Society of Renaissance Florence: A Documentary Study|url=https://archive.org/details/societyofrenaiss00bruc |year=1971}} * {{navedi knjigo|last=Chamberlin|first=Russell|title=Travellers Florence & Tuscany, 3rd: Guides to Destinations Worldwide|url=https://books.google.com/books?id=sdekGAAACAAJ|accessdate=11 March 2010|date=22 May 2008|publisher=Thomas Cook Publishing|isbn=978-1-84157-844-6}} * Chaney, Edward (2003), ''A Traveller's Companion to Florence''. * {{navedi knjigo|first=Richard A.|last=Goldthwaite|title=The Building of Renaissance Florence: An Economic and Social History|year=1982}} * {{navedi knjigo|first=Christopher |last=Hibbert|title=The House of Medici: Its Rise and Fall|url=https://archive.org/details/houseofmediciits0000chri |year=1999}} * {{navedi knjigo|first=R.W.B.|last=Lewis|title=The City of Florence: Historical Vistas and Personal Sightings|url=https://archive.org/details/cityofflorencehi00lewi|year=1996}} * {{navedi knjigo|first=John |last=Najemy|title=A History of Florence 1200–1575|url=https://archive.org/details/historyofflorenc0000naje |year=2006}} * {{navedi knjigo|first=Ferdinand |last=Schevill|title=History of Florence: From the Founding of the City Through the Renaissance|url=https://archive.org/details/historyofflorenc0000sche |year=1936}} * {{navedi knjigo|first=Richard C. |last=Trexler|title=Public Life in Renaissance Florence|url=https://archive.org/details/publiclifeinrena0000trex |year=1991}} * Ferdinand Schevill, ''History of Florence: From the Founding of the City Through the Renaissance'' (Frederick Ungar, 1936) is the standard overall history of Florence. * {{navedi knjigo|last=Sciacca|first=Christine|title=Florence at the Dawn of the Renaissance: Painting and Illumination, 1300–1500|url=http://shop.getty.edu/products/florence-at-the-dawn-of-the-renaissance-978-1606061268|archive-url=https://web.archive.org/web/20120920044914/http://shop.getty.edu/products/florence-at-the-dawn-of-the-renaissance-978-1606061268|url-status=dead|archive-date=20 September 2012|year=2012|publisher=Getty Publications|isbn=978-1-60606-126-8|accessdate=12 February 2016}} {{Refend}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Florence}} * [https://en.wikivoyage.org/wiki/Florence wikivoyage] * [http://www.florenceartmuseums.com/ Florence Art Museums] * [https://web.archive.org/web/20110515183430/http://www.glenndixon.org/Florence.html The High Renaissance in Florence – Video] * [http://whc.unesco.org/en/list/174/video UNESCO video ] {{European Capital of Culture}} {{Svetovna dediščina v Italiji}} {{Province of Florence}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Firence|*]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] {{normativna kontrola}} g62vwcdkspmrvj9qkqeavuu4dc5corz 6688642 6688641 2026-06-13T00:34:01Z ~2026-32552-67 260877 6688642 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune |name =Firence |official_name =''Comune di Firenze'' |native_name =''Firenze'' {{multiple image | border = infobox | perrow = 1/3/2/1 | total_width = 290 | align = center | caption_align = center | image1 = FirenzeDec092023 01.jpg | caption1 = Firence iz Piazzale Michelangelo | image2 = Palazzo Pitti nel tardo pomeriggio.jpg | caption2 = [[Palača Pitti]] | image3 = Basílica de la Santa Cruz, Florencia, Italia, 2022-09-18, DD 95.jpg | caption3 = [[Bazilika sv. Križa, Firence|sv. Križ]] | image4 = Uffizi Gallery, Florence.jpg | caption4 = [[Galerija Uffizi]] | image5 = Palacio Viejo, Florencia, Italia, 2022-09-18, DD 236-238 HDR.jpg | caption5 = [[Palazzo Vecchio]] | image6 = Catedral, Florencia, Italia, 2022-09-19, DD 91.jpg | caption6 = [[Firenška stolnica]] | image7 = Panorama of the Ponte Vecchio in Florence, Italy.jpg | caption7 = [[Ponte Vecchio]] }} |image_caption = |image_flag =Flag of Florence.svg |image_shield =FlorenceCoA.svg |region =[[Toskana]] | metropolitan_city = [[Metropolitansko mesto Firenze|Firenze]] (FI) |frazioni = |mayor_party = |mayor = |area_footnotes = |area_total_km2 =102,32 |population_footnotes=<ref>{{cite web |url=http://demo.istat.it/bil2015/index.html |title=Bilancio demografico anno 2015 e popolazione residente al 31 dicembre; Comune: Firenze |at=Select: Italia Centrale/Toscana/Firenze/Firenze |publisher=[[Istituto Nazionale di Statistica|ISTAT]]}}</ref> |population_total=367.150 |population_as_of=1. januar 2022 |pop_density_footnotes= |population_demonym=Firenčan/ka |elevation_footnotes= |elevation_m =50 |twin1 = |twin1_country = |saint = sveti [[Janez Krstnik]] |day =24. junij |postal_code =50121-50145 |area_code =055 |website ={{Official website|http://www.comune.firenze.it}} |footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic centre of Florence | designation1_date = 1982 (6. zasedanje) | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = i, ii, iii, iv, vi | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/174 174] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{Flag|Italija}} | designation1_free2name = Področje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]] }} }} '''Firence''' (italijansko ''Firenze'' [firɛntse] <ref>Alternative obsolete form: ''Fiorenza'' {{IPA-it|fjoˈrɛntsa}}; {{lang-la|Florentia}}</ref>; zastarelo slovensko ''Florenca''; staroitalijansko ''Fiorenza'') so glavno mesto [[italijanske dežele]] [[Toskana]]. Je največje mesto v Toskani s približno 360.000 prebivalci in obenem drugo največje mesto v srednji Italiji (za Rimom). Upravno območje [[Metropolitansko mesto Firenze|Metropolitanskega mesta Firence]] šteje milijon prebivalcev, poldrugi milijon pa jih živi v širšem [[metropolitansko območje|metropolitanskem območju]].<ref>Bilancio demografico anno 2013, dati [http://demo.istat.it/ ISTAT]</ref> Firence so bile središče srednjeveške evropske trgovine in financ ter eno najbogatejših mest v tej dobi.<ref>{{navedi splet |url=https://search.barnesandnoble.com/Economy-of-Renaissance-Florence/Richard-A-Goldthwaite/e/9780801889820 |title=Economy of Renaissance Florence, Richard A. Goldthwaite, Book – Barnes & Noble |publisher=Search.barnesandnoble.com |date=23 April 2009 |accessdate=22 January 2010}}</ref> Velja za rojstno mesto [[renesansa|renesanse]] in se imenujejo »Atene srednjega veka«.<ref>Spencer Baynes, L.L.D., and William Robertson Smith, L.L.D., ''Encyclopædia Britannica''. Akron, Ohio: The Werner Company, 1907: p.675</ref> Burna politična zgodovina vključuje obdobja vladanja močne družine [[Medičejci|Medičejcev]] in številnih verskih in republikanskih revolucij.<ref>{{navedi knjigo|last=Brucker|first=Gene A.|title=Renaissance Florence|url=https://archive.org/details/renaissanceflore00bruc_0|year=1969|publisher=Wiley|location=New York|isbn=0520046951|page=[https://archive.org/details/renaissanceflore00bruc_0/page/23 23]}}</ref> Od 1865 do 1871 so bile Firence glavno mesto novo ustanovljene [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Florentinsko narečje je osnova standardnega italijanskega jezika in je postalo jezik kulture po vsej Italiji<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/storia-della-lingua_(Enciclopedia-dell'Italiano)/|title=storia della lingua in "Enciclopedia dell'Italiano"|website=Treccani.it|accessdate=28 October 2017}}</ref> zaradi prestižnih mojstrovin [[Dante Alighieri|Danteja Alighierija]], [[Francesco Petrarca|Petrarca]], [[Giovanni Boccaccio|Giovannija Boccaccia]], [[Niccolò Machiavelli|Niccolòja Machiavellija]] in [[Francesco Guicciardini|Francesca Guicciardinija]]. Mesto privlači milijone turistov vsako leto. Zgodovinski center Firenc je leta 1982 Unesco razglasil za svetovno dediščino. Mesto zaznamuje kultura, renesančna umetnost in arhitektura ter spomeniki<ref name="Time.com">{{navedi novice |author= |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,822094,00.html |title=FASHION: Italy's Renaissance |publisher=TIME |date=4 February 1952 |accessdate=9 October 2013 |archive-date=2013-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130827080553/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,822094,00.html |url-status=dead }}</ref>. Tu so številni muzeji in umetniške galerije, kot sta [[Galerija Uffizi]] in [[Palača Pitti]] in še vedno vplivajo na področja umetnosti, kulture in politike. Zaradi firenške umetniške in arhitekturne dediščine je Forbes mesto uvrstil med najlepša mesta na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.forbes.com/2010/01/22/paris-london-travel-lifestyle-travel-tourism-new-york-top-ten-cities.html |title=World's Most Beautiful Cities |author=Tim Kiladze |date=22 January 2010 |work=Forbes |accessdate=12 April 2011}}</ref> Firence so pomembno italijansko mesto, uvrščeno v top 15 modnih prestolnic sveta.<ref name="languagemonitor">{{navedi splet|url=http://www.languagemonitor.com/fashion-capitals/paris-towers-over-world-of-fashion-as-top-global-fashion-capital-for-2015/|title=Paris Towers Over World of Fashion as Top Global Fashion Capital for 2015|publisher=Languagemonitor.com|accessdate=20 January 2016|archive-date=2018-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180818052553/https://www.languagemonitor.com/fashion-capitals/paris-towers-over-world-of-fashion-as-top-global-fashion-capital-for-2015/|url-status=dead}}</ref> Je pomemben nacionalni gospodarski center ter turistično in industrijsko vozlišče. Leta 2008 je imelo 17. najvišji povprečni dohodek v Italiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ilsole24ore.com/speciali/redditi_comuni_08/ |title=La classifica dei redditi nei comuni capoluogo di provincia |publisher=Il Sole 24 ORE |date= |accessdate=9 October 2013 |archive-date=2011-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110512174557/http://www.ilsole24ore.com/speciali/redditi_comuni_08/ |url-status=dead }}</ref> V Firencah ima svoj sedež [[nogometni klub]] [[ACF Fiorentina]]. == Izvor imena == Sodobno italijansko ime se je razvilo iz staroitalijanskega imena Fiorenza, imenske različice v številnih tujih jezikih ter starinska slovenska oblika Florenca pa izhajajo iz rimskega imena ''[[Colonia Florentia]]'', ki se je nanašalo bodisi na obilje cvetja bodisi na razvojno »cvetočo« naselbino.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8263383/firence?query=oblika, Slovar slovenskih eksonimov - Drago Kladnik, Drago Perko, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, vpogled: 5. 3. 2016.</ref> == Zgodovina == [[File:Colored woodcut town view of Florence.jpg|thumb| Hartmann Schedel, ''Pogled na Firence'' natisnjeno 1493]] Firence so nastale kot rimsko mesto in kasneje, po daljšem obdobju kot cvetoča trgovska in bančna [[srednjeveška komuna]], so bile rojstni kraj [[italijanska renesansa|italijanske renesanse]]. Po podatkih Enciklopedije Britannice so bile politično, gospodarsko in kulturno eno od najpomembnejših mest v Evropi in svetu od 14. do 16. stoletja.<ref>Enciklopedija Britanica [https://www.britannica.com/place/Florence#]</ref> Jezik, ki se je govoril v mestu v 14. stoletju, je bil takrat in je danes uveljavljen kot [[italijanščina]]. Zlasti po zaslugi del Toskancev [[Dante Alighieri|Danteja]], [[Francesco Petrarca|Petrarke]] in [[Giovanni Boccaccio|Boccaccia]]<ref>{{Cite web |title=History of Italian Language: From the Origins to the Present Day |url=https://www.europassitalian.com/learn/history/ |access-date=19 June 2023 |website=Europass |language=en-US |archive-date=2021-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210127103054/https://www.europassitalian.com/learn/history/ |url-status=dead }}</ref> je bilo florentinsko narečje, predvsem lokalna narečja, sprejeto kot osnova nacionalnega knjižnega jezika.<ref>{{Cite web |last=Alighieri |first=Scuole d'italiano Dante |date=9 October 2018 |title=History of the Italian language: the literary language |url=https://www.scuoleditaliano.it/history-of-the-italian-language-the-literary-language/?lang=en |access-date=19 June 2023 |website=Scuole d'italiano per stranieri Società Dante Alighieri. |language=en-US |archive-date=19 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230619135414/https://www.scuoleditaliano.it/history-of-the-italian-language-the-literary-language/?lang=en |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |last=johndeike |date=3 March 2021 |title=The Architects and Origins Behind the Italian Language |url=https://orderisda.org/culture/language/the-architects-and-origins-behind-the-italian-language/ |access-date=19 June 2023 |website=Italian Sons and Daughters of America |language=en-US}}</ref> Od poznega srednjega veka je firenški denar v obliki zlatega [[florin]]a financiral razvoj industrije po vsej Evropi, od Anglije do [[Brugge|Brugga]], do [[Lyon]]a in Madžarske. Firenški bankirji so financirali angleške kralje med [[stoletna vojna|stoletno vojno]]. Podobno so financirali tudi papeže, vključno z gradnjo [[Avignonsko papeštvo|začasne prestolnice]] v [[Avignon]]u in po vrnitvi v Rim, obnovo in renesančno okrasitev [[Rim]]a. Firence je bile dom [[Medičejci|Medičejcev]], ene najpomembnejših plemiških družin evropske zgodovine. [[Lorenzo Medičejski Veličastni|Lorenzo Medičejski]] je v poznem 15. stoletju veljal za političnega in kulturnega voditelja Italije. Dva člana družine sta bila papeža v začetku 16. stoletja: [[papež Leon X.|Leon X.]] in [[papež Klemen VII.|Klemen VII.]] [[Katarina Medičejska]] se je poročila s kraljem [[Henrik II. Francoski|Henrikom II.]] in po njegovi smrti leta 1559 vladala kot regentka v Franciji. [[Marija Medičejska]] se je poročila s [[Henrik IV. Francoski|Henrikom IV.]] in rodila prihodnjega kralja [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]] Medičejci so vladali kot veliki vojvode Toskanski, začetnik je bil [[Cosimo I. Medičejski]] leta 1569 in končal kot zadnji s smrtjo [[Gian Gastone Medičejski]] leta 1737. === Rimski izvor === {{Quote box |width=17em |align=left |bgcolor=#B0C4DE |title=Zgodovinske povezave |fontsize=80% |quote= [[File:Consul et lictores.png|15px]] [[Rimska republika]] 59–27 pr. n. št. <br> [[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|15px]] [[Rimski imperij]] 27. Pr. n. št.– 285. n. št. <br> [[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|15px]] [[Zahodno Rimsko cesarstvo]] 285–476 <br> {{flagicon image|Odovacar Ravenna 477.jpg}} [[Odoaker|Odoakrovo kraljestvo]] 476–493 <br> {{flagicon image|Teodorico re dei Goti (493-526).png}} [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Ostrogotsko kraljestvo]] 493–553 <br> [[File:Simple Labarum.svg|12px]] [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodno Rimski imperij]] 553-568 <br> [[File:Iron crown of Lombardia (icon).svg|15px]] [[Langobardsko kraljestvo]] 570–773 <br> [[File:Charlemagne autograph.svg|15px]] [[Karolinško cesarstvo]] 774–797 <br> [[File:Iron crown of Lombardia (icon).svg|15px]] [[Kraljevina Italija (sveto rimsko cesarstvo)|Regnum Italiae]] 797–1001 <br> [[File:Shield and Coat of Arms of the Holy Roman Emperor (c.1200-c.1300).svg|15px]] [[Toskanska marka]] 1002–1115 <br> [[File:Flag of Florence.svg|15px|border]] [[Florentinska republika]] 1115–1532 <br> [[File:Coat of arms of the Grand Duchy of Tuscany (1562-1737).svg|15px]] [[Firenška vojvodina]] 1532–1569 <br> [[File:Bandiera del granducato di Toscana (1562-1737 ).png|15px|border]] [[Veliko vojvodstvo Toskana]] 1569–1801 <br> [[File:Etrurian Kingdom and War Flag with Great Royal Coat of Arms.svg|15px|border]] [[Kraljestvo Etrurija]] 1801–1807 <br> [[File:Flag of France.svg|15px|border]] [[Prvo Francosko cesarstvo]] 1807–1815 <br> [[File:Flag of the Grand Duchy of Tuscany (1840).svg|15px|border]] [[Veliko vojvodstvo Toskana]] 1815–1859 <br> [[File:Flag of Italy.svg|15px|border]] [[Združene dežele srednje Italije]] 1859–1860 <br> [[File:Flag of Italy (1861-1946).svg|15px|border]] [[Kraljevina Italija]] 1861–1946 <br> [[File:Flag of Italy.svg|15px|border]] [[Italija| Republika Italija]] 1946–danes }} [[File:0092 - Wien - Kunsthistorisches Museum - Gaius Julius Caesar.jpg|thumb|upright|right|Julij Cezar ustanovi Firence leta 59 pr. n. št.]] [[File:Totila fa dstruggere la città di Firenze.jpg|thumb|upright=1.25|''Gotski kralj Totila ruši obzidje Firenc med gotsko vojno (535–554)'': iluminiran rokopis iz Chigija, Giovannija Villanija ''Cronica'']] [[Etruščani]] so v začetku leta 200 pr. n. št. ustanovili majhno naselje [[Fiesole]] (''Faesulae'' in latinščini),<ref>{{navedi splet|url=http://www.lonelyplanet.com/italy/florence/history|title=History of Florence – Lonely Planet Travel Information|first=Lonely|last=Planet|date=|work=lonelyplanet.com|accessdate=2018-09-16|archive-date=2020-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20201111232926/https://www.lonelyplanet.com/italy/florence/history|url-status=dead}}</ref> ki ga je [[Sula|Lucius Cornelius Sulla]] uničil leta 80 pr. n. št. s poniževanjem zaradi podpore ljudski frakciji v Rimu. Sedanje mesto Firence je ustanovil [[Julij Cezar]] leta 59 pr. n. št. kot naselje za svoje veteranske vojake in so se prvotno imenovale ''Fluentia'', ker je bilo zgrajeno med dvema rekama, in se je kasneje spremenilo v ''Florentia'' ('cvetoč').<ref>Leonardo Bruni, ''History of the Florentine People'' I.1, 3</ref> Zgrajeno je bilo v slogu vojnega taborišča z glavnimi ulicami, ''[[kardo]]'' in ''[[dekuman]]'', ki se sekata na sedanji ''Piazza della Repubblica''. Ob [[Via Cassia]], glavni poti med Rimom in severom ter znotraj rodovitne doline reke [[Arno (reka)|Arno]], je naselje hitro postalo pomemben trgovski center. V prihodnjih stoletjih je mesto doživelo burna obdobja [[Ostrogoti|ostrogotske]] vladavine, med katerimi je mesto pogosto vznemirila vojna med Ostrogoti in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]], kar je povzročilo, da se je število prebivalcev zmanjšalo za kar 1000 ljudi. Mir se je vrnil pod [[Langobardi]] v 6. stoletju. Firence je osvojil [[Karel Veliki]] leta 774 in so postale del [[Toskanska marka|Toskanske marke]], [[Lucca]] pa glavno mesto. Prebivalstvo je začelo znova rasti in uspevalo je trgovanje. Leta 854 sta bili naselji Firence in Fiesole združeni v eni komuni.<ref>{{navedi knjigo|title=Explore the World Nelles Pocket: Florence - Fiesole, Prato, Pistoia, San Gimignano, Voltera, Siena|last=Bleek|first=Ulrike|publisher=Gunter Nelles|year=|isbn=|location=Munich|pages=13}}</ref> === 2. tisočletje === [[File:Firenze-sanminiato01.jpg|thumb|left| Bazilika San Miniato al Monte]] Okoli leta 1000 je Hugo Toskanski namesto Lucce kot prebivališče izbral Firence. V tem času se je začela zlata doba florentinske umetnosti. Leta 1013 se je pričela gradnja bazilike [[San Miniato al Monte]]. Zunanjost cerkve je bila predelana v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]] med letoma 1059 in 1128. Leta 1100 so postale Firence ''comuna'', kar pomeni mesto. Glavni vir je bila reka Arno, ki je zagotavljala moč in dostop industrije (predvsem tekstilne industrije) in dostop do Sredozemskega morja za mednarodno trgovino. Še en velik vir moči je bila firenška marljiva trgovska skupnost. Spretnost trgovskega bančništva je postalo priznano v Evropi, potem ko so na srednjeveške sejme prinesli odločilne finančne inovacije (npr. [[menica|menico]],<ref>{{navedi novice|url=http://www.economist.com/node/13484709|title=Cradle of capitalism|date=16 April 2009|newspaper=The Economist|issn=0013-0613|access-date=16 October 2016}}</ref> sistem [[dvojno knjigovodstvo|dvojnega knjigovodstva]]). V tem obdobju se je zgodilo tudi mrk [[Pisa|Pise]], v preteklosti močan tekmec Firenc (poražene od Genove leta 1284, podvržene Florencam leta 1406) in uveljavljanje moči s strani [[Merkantilizem |trgovske elite]], ki je sledila anti-aristokratskemu gibanju, ki ga je vodil Giano della Bella, z nizom zakonov, ki se imenujejo Odloki o pravičnosti (1293). === Srednji vek in renesansa === {{glavni| Florentinska republika | Italijanska renesansa}} ==== Vzpon Medičejcev ==== [[Slika:Statue of Leonardo da Vinci (Uffizi).jpg|sličica|Kip Leonarda da Vincija pred galerijo Uffizi]] Od prebivalstva, ocenjenega na 94.000 pred [[črna smrt|črno smrtjo]] leta 1348,<ref>"[http://www.brown.edu/Departments/Italian_Studies/dweb/plague/ Decameron Web, Boccaccio, Plague]". Brown University.</ref> jih je približno 25.000 delalo v mestni industriji volne: leta 1345 so bile prizorišče poskusov stavke volnarskih delavcev (''ciompi''), ki so se leta 1378 na kratko uprli proti oligarhističnem vladanju v uporu Ciompi. Po zatrtju upora so Firence prišle pod vpliv (1382-1434) družine Albizzi, ki je postala tekmec Medičejcem. V 15. stoletju so bile Firence med največjimi mesti v Evropi, ki so bila bogata in gospodarsko uspešna. Življenje ni bilo idilično za vse prebivalce, med katerimi so bile velike razlike v bogastvu.<ref>{{navedi knjigo|author=Pallanti, Giuseppe|title=Mona Lisa Revealed: The True Identity of Leonardo's Model|url=https://archive.org/details/monalisarevealed00pall|year=2006|publisher=Skira|location=Florence, Italy|pages=[https://archive.org/details/monalisarevealed00pall/page/17 17], 23, 24|isbn=88-7624-659-2}}</ref> Cosimo Medičejski je bil prvi član družine Medici, ki je v bistvu obvladoval mesto iz ozadja. Čeprav je bilo mesto tehnično demokracija, je njegova moč izhajala iz ogromne pokroviteljske mreže skupaj z zavezništvom do novih priseljencev, ''gente nuova'' (novih ljudi). Dejstvo, da so bili Medičejci tudi papeževi bankirji, je prav tako prispevalo k njihovi nadvladi. Cosima je nasledil njegov sin [[Piero de' Medici Protinasti|Piero]], ki ga je kmalu zatem leta 1469 nasledil Cosimov vnuk [[Lorenzo Medičejski Veličastni|Lorenzo]]. Lorenzo je bil velik pokrovitelj umetnosti, naročal je dela [[Michelangelo|Michelangelu]], [[Leonardo da Vinci|da Vinciju]] in [[Sandro Botticelli |Botticelliju]]. Lorenzo je bil uspešen [[pesnik]] in glasbenik in v Firence pripeljal skladatelje in pevce, med njimi so bili: [[Alexander Agricola]], [[Johannes Ghiselin]] in [[Heinrich Isaac]]. S sodobnimi Florentinci (in od takrat) je bil znan kot ''Lorenzo il Magnifico'' (veličastni). Lorenza, ki je umrl leta 1492, je nasledil njegov sin [[Piero Medičejski Nesrečni|Piero II.]] Ko je francoski kralj Karel VIII. napadel severno Italijo, se je Piero II. odločil upreti svoji vojski. Toda, ko je spoznal velikost francoske vojske pri vratih v Pisi, je moral sprejeti ponižujoče pogoje francoskega kralja. Zaradi tega so se Florentinčani uprli in izgnali Piera II. Z njegovim izgnanstvom leta 1494 se je prvo obdobje vladanja Medičejcev končalo z obnavljanjem republiške vlade. ==== Savonarola in Machiavelli ==== [[File:Hanging and burning of Girolamo Savonarola in Florence.jpg|thumb|right|Girolama Savonarolo so zažgali na grmadi leta 1498]] V tem obdobju je leta 1490 [[dominikanci|dominikanec]] [[Girolamo Savonarola]] postal opat [[Sveti Marko, Firence|samostana San Marco]]. Bil je znan po svojih spokorniških pridigah, ki so po njegovem mnenju veljale za razširjeno nemoralnost in privrženost materialnemu bogastvu. Za izgon Medičejcev je krivil Božje delo, ki jih je kaznoval zaradi njihove dekadence. Izkoristil je priložnost za izvajanje političnih reform, ki so vodile do bolj demokratične vladavine. Toda ko je Savonarola javno obtožil korupcijo [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], mu je bilo prepovedano govoriti v javnosti. Ko je prekinil to prepoved, je bil izobčen. Florentinci, utrujeni od njegovih ekstremnih naukov, so se obrnili proti njemu in ga aretirali. Obsojen je bil kot heretik in ga 23. maja 1498 na Piazza della Signoria zažgali. Drugi posameznik nenavadno akutnega vpogleda je bil [[Niccolò Machiavelli]], katerega recepti za regeneracijo Firenc pod močnim vodstvom, pogosto štejejo kot legitimizacijo politične preračunljivosti in celo zlorabe. Z drugimi besedami, Machiavelli je bil politični mislec, morda najbolj znan po svojem političnem priročniku pod naslovom ''Princ'', ki govori o vladanju in uresničevanju moči. Po naročilu Medičejcev je Machiavelli napisal tudi ''Firenško zgodovino'', zgodovino mesta. Florentinci so drugič odpustili Medičejcem in ponovno vzpostavili republiko 16. maja 1527. Medičejci, ki so drugič vladali s podporo cesarjev in papeža, so leta 1537 postali dedni vojvode Firenc in leta 1569 postali veliki vojvode Toskane, ter vladali dve stoletji. V celotni Toskani sta bili samo republika Lucca (kasneje vojvodstvo) in kneževina Piombino neodvisni. === 18. in 19. stoletje === [[File:Wenceslaus Werlin-Leopold II, Holy Roman Emperor and his family.jpg|thumb|Leopold II. Habsburško-Lotarinški z družino. Med letoma 1765 in 1790 je bil veliki vojvoda Toskane]] Izumrtje rodbine Medičejcev in pridružitev [[Franc I. Štefan Lotarinški |Francu Štefanu]], vojvodi Lotarinškemu in možu [[Marija Terezija|Marije Terezije]] Avstrijske, je pripeljalo do začasne vključitve Toskane po ozemlja avstrijske krone. Postala je ''secundogeniture'' (odvisno ozemlje, ki ga je dobil mlajši sin knežje hiše in njegovi potomci) [[Rodbina Habsburško-Lotarinška |rodbine Habsburško-Lotarinške]], ki je bila leta 1801 odstavljena za [[rodbina Bourbon-Parma |rodbino Bourbon-Parma]]. Od leta 1801 do leta 1807 so bile Firence glavno mesto Napoleonske efemerne države kraljestvo [[Etrurija]]. Bourbon-Parma so bili odstavljeni decembra 1807, ko je Toskano anksirala Francija. Firence so bile okrožje francoskega departmaja Arno od leta 1808 do padca Napoleona leta 1814. Rodbina Habsburško-Lotarinška je bila obnovljena na prestolu Toskane po [[Dunajski kongres|kongresu na Dunaju]], vendar je bila končno izgnana leta 1859. Toskana je leta 1861 postala regija [[kraljevina Italija|kraljevine Italije]]. Firence je leta 1865 zamenjal [[Torino]] kot glavno mesto Italije, v prizadevanjih za posodobitev mesta pa je bil stari trg Piazza del Mercato Vecchio in številne srednjeveške hiše porušene in nadomeščene z bolj formalnim uličnim načrtom z novimi hišami. Piazza (prvič preimenovana v Piazza Vittorio Emanuele II., nato Piazza della Repubblica, sedanje ime) je bila znatno razširjena, na zahodnem koncu pa zgrajen velik triumfalni [[slavolok]]. Ta razvoj je bil nepriljubljen in ga ni bilo mogoče nadaljevati s prizadevanji več britanskih in ameriških ljudi, ki so živeli v mestu. (Muzej opisovanja uničenja je danes v bližini]]. Drugo glavno mesto v državi je šest let pozneje nadomestil Rim, potem ko je umik francoskih vojakov omogočil pridružitev kraljestvu. === 20. stoletje === [[File:SanMiniatoAlMonte-Cimetiere.jpg|thumb|''Porte Sante'' pokopališče pomembnih osebnosti zgodovine Firenc.]] Po podvojitvi v 19. stoletju, se je število prebivalcev v Firencah v 20. stoletju potrojilo, kar je posledica rasti turizma, trgovine, finančnih storitev in industrije. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je mesto doživelo enoletno nemško okupacijo (1943-1944) in je bilo konec julija 1944 razglašeno za odprto mesto, saj so ga vojaki britanske 8. armade zaprle. V začetku avgusta so se odhajajoči Nemci odločili za rušenje vseh mostov vzdolž Arna, ki so povezovali okrožje Oltrarno z ostalim mestom, zaradi česar je vojska 8. armade težko prečkala. Vendar je v zadnjem trenutku Karl Steinhauslin, v času konzulata 26 držav v Firencah, prepričal nemškega generala v Italiji, da zaradi ponovne zgodovinske vrednosti ne bi bil uničen [[Ponte Vecchio]]. Firence so osvobodili 4. avgusta 1944 zavezniški vojaki, ki so potisnili Nemce iz Toskane. Vojaki so pokopani na pokopališčih zunaj mesta (Američani približno devet kilometrov južno od mesta, britanski in vojaki Commonwealtha nekaj kilometrov vzhodno od centra na desnem bregu Arna). Uničeno je bilo zgodovinsko območje ulic, ki so bile neposredno na jugu od mostu, vključno z delom Corridoio Vasariano. Od takrat so mostove obnovili v prvotni obliki z uporabo čim več ostankov materialov, vendar so zgradbe, ki obdajajo Ponte Vecchio, obnovljene v slogu, ki združuje staro z modernim. Kratko pred odhodom iz Firenc, ko so vedeli, da se bodo kmalu morali umakniti, so Nemci javno pobili številne svobodne borce in politične nasprotnike, na ulicah in trgih, vključno na Piazza Santo Spirito. Ob koncu druge svetovne vojne maja 1945 je ameriški informacijski in izobraževalni oddelek ameriške vojske naročil, da vzpostavi prekomorski univerzitetni kampus za demobilizirane ameriške moške in ženske službe v Firencah v Italiji. Prva ameriška univerza za servisno osebje je bila ustanovljena junija 1945 na šoli za aeronavtiko v Firencah. Približno 7500 vojaških študentov je šlo skozi Univerzo v štirih enomesečnih tečajih.<ref>{{navedi splet|url=http://giuniversity.wordpress.com/florence/ |title=University Study Center, Florence « The GI University Project |publisher=Giuniversity.wordpress.com |date= |accessdate=16 November 2012}}</ref> Novembra 1966 je Arno poplavil dele centra, kar je ogrozilo številne umetniške zaklade. Okoli mesta so na stenah majhne tablice, ki označujejo, do kam so poplavne vode segale. 25. maja 2016 je BBC poročal, da je [[vrtača]], ki naj bi bila posledica razpoke vodovodne cevi, odprla luknjo na obrežju reke Arno dolgo 200 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-36378289|title=Huge sinkhole swallows cars in Florence|author=|date=25 May 2016|website=Bbc.com}}</ref> == Geografija == [[File:Florence view from Piazzale Michelangelo - Florence, Italy - panoramio.jpg|thumb|Pogled na mesto in reko Arno z Apenini v ozadju]] Firence ležijo v kotlini, ki jo sestavljajo hribi Careggi, Fiesole, Settignano, Arcetri, Poggio Imperiale in Bellosguardo (Firence). Reka [[Arno (reka)|Arno]], tri druge manjše reke (Mugnone, Ema in Greve) in nekaj potokov teče v kotlini. [[File:Florence with snow cover in December 2009.jpg|thumb|Firence v snegu]] Firence imajo vlažno subtropsko podnebje ([[Köppen ''Cfa''), ki se nagiba v sredozemsko (''Csa'').<ref>{{navedi splet |url=http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pics/kottek_et_al_2006.gif |title=World map of Köppen – Geiger Climate Classification |date=April 2006 |publisher=koeppen-geiger.vu-wien.ac.at |accessdate=28 September 2010}}</ref> Ima vroča poletja z zmernimi ali manjšimi padavinami in hladnimi, vlažnimi zimami. Ker Firence nimajo prevladujočega vetra, so poletne temperature višje kot ob obali. Padavine v poletnih mesecih so konvekcijske, v zimskem času prevladuje dež. Sneg se zgodi skoraj vsako leto, vendar se ne obdrži.<ref>{{navedi knjigo |last1=Borchi |first1=Emilio |last2=Macii |first2=Renzo |date=2011 |title=La neve a Firenze (1874-2010) |trans-title=Snow in Florence (1874–2010) |language=it |location=Florence |publisher=Pagnini Editore |isbn=978-88-8251-382-5}}</ref> Najvišja uradno zabeležena temperatura je bila 26. julija 1983 42,6 ° C, najnižja pa je bila 12. januarja 1985 -23.2 ° C. == Uprava == <gallery> File:Quartieri storici Firenze.png|Tradicionalna okrožja ''comune'' Firence File:Florence's districts.svg| 5 administrativnih okrožij ''comune'' Firence </gallery> Zakonodajni organ občine je mestni svet (''Consiglio Comunale''), ki ga sestavlja 36 svetnikov, izvoljenih vsakih pet let s proporcionalnim sistemom, kontekstno na volitve županov. Izvršni organ je mestni odbor (''Giunta Comunale''), ki ga sestavlja 7 svetnikov, ki jih imenuje in jim predseduje neposredno izvoljeni župan. Občina Firence je razdeljena na pet upravnih okrožij (''Quartieri''). Vsako okrožje vodita Svet (''Consiglio'') in predsednik, ki je podobno izvoljen kot župan mesta. Urbano organizacijo ureja italijanska ustava (114. člen). Območja imajo pristojnost, da županu svetujejo z nezavezujočimi mnenji o širokem spektru tem (okolje, gradbeništvo, javno zdravje, lokalni trgi) in izvajajo naloge, ki jim jih dodeli Mestni svet; poleg tega se jim zagotovi avtonomno ustanovitev za financiranje lokalnih dejavnosti. Območja so: * Centro storico (zgodovinski center); 67.170 prebivalcev; * Campo di Marte; 88.588 prebivalcev; * Gavinana-Galluzzo; 40. 907 prebivalcev; * Isolotto-Legnaia; 66.636 prebivalcev; * Rifredi; 103.761 prebivalcev. Nekdanji italijanski premier (2014-2016), [[Matteo Renzi]], je bil župan od leta 2009 do 2014 == Znamenitosti == {{glavni| Zgradbe in objekti v Firencah}} [[File:Florence Cathedral.jpg|thumb|Stolnica Santa Maria del Fiore]] [[File:Palazzo Vecchio by nigth.jpg|thumb|left|Palazzo Vecchio]] [[File:1835 S.D.U.K. City Map or Plan of Florence or Firenze, Italy - Geographicus - Florence-SDUK-1835.jpg|left|thumb|Karta Firenc 1835, še vedno v veliki meri v mejah svojega srednjeveškega mestnega središča.]] [[File:Ponte Vecchio Firenze.jpg|thumb|Ponte Vecchio preko reke Arno]] Firence je znane kot »zibelka renesanse« (''la culla del Rinascimento'') za spomenike, cerkve in stavbe. Najbolj znana lokacija Firenc je mestna [[stolnica]] [[Firenška stolnica|Santa Maria del Fiore]], znana tudi pod imenom ''Duomo'', katere kupolo je zgradil [[Filippo Brunelleschi]]. Prav tako poudarjajo bližnji [[Giottov campanile |Campanile]] (delno ga je zasnoval Giotto) in [[Baptisterij svetega Janeza, Firence|baptisterij]]. [[Kupola]], 600 let po zaključku, je še vedno največja kupola, zgrajena iz [[opeka|opeke]] in malte na svetu.<ref>Ross King, ''Brunelleschi's Dome, The Story of the great Cathedral of Florence'', Penguin, 2001</ref> Leta 1982 je UNESCO razglasil [[zgodovinsko središče Firenc]] (italijansko ''centro storico di Firenze'') za kulturni spomenik.<ref>{{navedi splet|title = Historic Centre of Florence – UNESCO World Heritage Centre|url = http://whc.unesco.org/en/list/174|website = whc.unesco.org|accessdate = 8 July 2015|first = UNESCO|last = Centre}}</ref> Središče mesta je obdano s srednjeveškim [[obzidje]]m, ki je bilo zgrajeno v 14. stoletju in je branilo mesto. V središču mesta je [[Piazza della Signoria]], Bartolomea Ammannatija [[Neptunov vodnjak, Firence|Neptunov vodnjak]] (1563-1565), ki je mojstrovina marmorne skulpture na koncu še vedno delujočega rimskega [[akvadukt|vodovoda]]. Razporeditev in struktura Firenc v mnogih pogledih vodi v rimsko dobo, ko so bile zasnovane kot vojaško naselje. Kljub temu je bila večina mesta zgrajena v času [[renesansa|renesanse]]. Kljub močni navzočnosti renesančne arhitekture v mestu lahko najdemo sledove srednjeveške, baročne, neoklasicistične in sodobne arhitekture. [[Palazzo Vecchio]], kot tudi Duomo, sta dve zgradbi, ki dominirata na Firenškem obzorju. Reka Arno, ki teče skozi stari del mesta, je v zgodovini Firenc kot osebnost, ki je živela tam. Zgodovinsko gledano so domačini imeli ljubezensko sovražni odnos z Arnom - ki se je spreminjal od prehranjevanja mesta s trgovino do uničenja s poplavo. Posebej izstopa eden izmed mostov – [[Ponte Vecchio]] (''Stari most''), katerega najbolj opazna značilnost je množica trgovin, ki so zgrajene na robovih, in jih držijo podporniki. Most nosi tudi [[Vasarijev koridor]], ki povezuje galerijo Uffizi z rezidenco Medičejcev ([[palača Pitti]]). Čeprav so prvotni most zgradili [[Etruščani]], je bil v 14. stoletju obnovljen v sedanji most. To je edini most v mestu, ki je preživel drugo svetovno vojno nedotaknjen. Je prvi primer mostu v zahodnem svetu, zgrajenem z uporabo segmentnih lokov, to je lok manj kot polkrog, da se zmanjša razmerje med razponom in višino in število stebrov, ki omogočajo manjše obremenitve v rečnem oporniku (je veliko bolj uspešen kot rimski most Alconétar). [[bazilika svetega Lovrenca, Firence|Bazilika svetega Lovrenca]] vsebuje kapelo Medičejcev, [[mavzolej]] družine Medici - najmočnejše družine v Firencah od 15. do 18. stoletja. V bližini je [[Galerija Uffizi]], med najpomembnejšimi umetniškimi muzeji na svetu - ki temelji na veliki zapuščini zadnjega člana družine Medici. [[File:Florence Duomo from Michelangelo hill.jpg|thumb|Firenški Duomo iz Michelangelovega griča.]] Uffizi je na vogalu Piazza della Signoria, ki je pomembna tudi za to, ker je bil stoletja središče firenškega civilnega življenja in vlade. [[Palazzo Vecchio|Palazzo della Signoria]] je še vedno sedež občinske vlade. Tukaj je potekalo veliko pomembnih epizod v zgodovini umetnosti in političnih sprememb, kot so: * Leta 1301 je bil [[Dante Alighieri]] izgnan od tukaj (spominska plošča na enem od zidov Uffizi). * Jacopo de' Pazzi in njegovi somišljeniki so 26. aprila 1478 poskušali dvigniti mesto proti Medičejcem po zaroti, znani kot ''La congiura dei Pazzi'' (Pazzijeva zarota), ko je umoril Giuliana di Piero Medičejskega in ranil brata Lorenza. Vse člane zarote, ki so jih priprli, so zasegli Firenčani in jih obesili z oken palače. * Leta 1497 je bil lokacija ''kresa nečimrnosti'' (italijansko ''falò delle vanità''), ki ga je sprožil dominikanski brat in pridigar Girolamo Savonarola * 23. maja 1498 sta bila oba Savonarola in dva privrženca obešena in zažgana na grmadi. (Okrogla plošča v tleh označuje mesto, na katerem je bil obešen) * Leta 1504 je bil pred Palazzo della Signoria nameščen Michelangelov ''[[David (Michelangelo)|David]]'' (zdaj nadomeščen z repliko, izvirnik je bil leta 1873 preseljen v [[Galleria dell'Accademia]]). [[Loggia dei Lanzi]] na Piazza della Signoria je lokacija številnih kipov drugih kiparjev, kot so [[Donatello]], [[Giambologna]], Ammannati in [[Benvenuto Cellini |Cellini]], nekateri so nadomeščeni s kopijami, da bi ohranili izvirnike. === Spomeniki, muzeji in religiozne zgradbe === [[File:Galeri.jpg|thumb|upright|upright=1.15|Piazzale degli Uffizi]] Firence vsebuje več palač in stavb iz različnih obdobij. Palazzo Vecchio je [[mestna hiša]] v Firencah in umetniški muzej. Ta velika romanska utrdba s [[prsobran]]i je [[palača], ki gleda na Piazza della Signoria s kopijo kipa ''Davida'' in galerijo kipov v sosednji [[Loggia dei Lanzi]]. Prvotno imenovana ''Palazzo della Signoria'', po ''signoriji'', vladajočem organu Republike Firence, je dobila tudi nekaj drugih imen: Palazzo del Popolo, Palazzo dei Priori in Palazzo Ducale, v skladu z različno uporabo palače v svoji dolgi zgodovini. Stavba je dobila svoje trenutno ime, ko je bilo stanovanje Medičejcev med Arnom in palačo Pitti premaknjeno. Povezana je z galerijo Uffizi in palačo Pitti preko Vasarijevega koridorja. [[Palazzo Medici Riccardi]], ki jo je zasnoval Michelozzo di Bartolomeo za Cosima Veličastnega iz družine Medici, je še ena glavna stavba in je bila zgrajena med letoma 1445 in 1460. Znana je po kamnitem zidu, ki vključuje [[rustika|rustiko]] in [[klesanec]]. Danes je sedež metropolitanskih Firenc in gosti muzej in knjižnico Riccardiano. [[Strozzijeva palača|Palazzo Strozzi]], primer civilne arhitekture s svojim rustikalnim kamnom, je navdihnil Palazzo Medici, vendar z bolj harmoničnimi razsežnostmi. Danes se palača uporablja za mednarodne razstave, kot je letna razstava antike (ustanovljena kot Biennale dell'Antiquariato leta 1959), modne revije in druge kulturne in umetniške dogodke. Tukaj je tudi sedež Istituto Nazionale del Rinascimento in omenjeni Gabinetto Vieusseux, s knjižnico in čitalnico. Obstaja še nekaj drugih pomembnih krajev, med njimi [[Rucellaijeva palača|Palazzo Rucellai]], ki jo je zasnoval [[Leon Battista Alberti]] med letoma 1446 in 1451, deloma pa izvedel Bernardo Rossellino; Palazzo Davanzati, v kateri je muzej stare firenške hiše; Palazzo delle Assicurazioni Generali, zasnovana v neorenesančnem slogu leta 1871; Palazzo Spini Feroni, na Piazza Santa Trinita, zgodovinska zasebna palača iz 13. stoletja, ki je v lasti od leta 1920 naprej oblikovalca čevljev Salvatora Ferragama; kot tudi številne druge, vključno [[palača Borghese, Rim|Palazzo Borghese]], Palazzo di Bianca Cappello, Palazzo Antinori in kraljeva stavba Santa Maria Novella. [[File:Palazzo Pitti Gartenfassade Florenz.jpg|thumb|left|Palača Pitti iz Boboli vrtov]] Firence imajo številne muzeje in umetniške galerije, v katerih so nekatera najpomembnejša umetniška dela na svetu. Mesto je eno najbolj ohranjenih renesančnih središč umetnosti in arhitekture na svetu z visoko koncentracijo umetnosti, arhitekture in kulture.<ref name="travelguide.affordabletours.com">{{navedi splet|last=Miner |first=Jennifer |url=http://travelguide.affordabletours.com/search/Article/guide/19/ |title=Florence Art Tours, Florence Museums, Florence Architecture |publisher=Travelguide.affordabletours.com |date=2 September 2008 |accessdate=22 January 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100129061226/http://travelguide.affordabletours.com/search/Article/guide/19 |archivedate=29 January 2010 }}</ref> Na seznamu 15 najbolj obiskanih italijanskih umetniških muzejev, sta 2/3 firenških.<ref>{{navedi splet |url=http://static.touring.it/store/document/21_file.pdf |title=Touring Club Italiano – Dossier Musei 2009 |format=PDF |accessdate=12 April 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://www.webcitation.org/6AsJDV3Pn?url=http://static.touring.it/store/document/21_file.pdf |archivedate=22 September 2012 |df=dmy-all }}</ref> Galerija Uffizi je eden od teh, ki ima zelo veliko zbirko mednarodne in florentinske umetnosti. Galerija je artikulirana v številnih dvoranah, katalogiziranih po šolah in v kronološkem vrstnem redu. Z umetniškimi zbirkami družine Medici skozi stoletja umetniške predmete razstavljajo različni slikarji in umetniki. Vasarijev koridor je še ena galerija, ki je povezava med Palazzo Vecchio in palačo Pitti, ki jo je prečka iz Uffizi in čez Ponte Vecchio. Galleria dell'Accademia ima zbirko Michelangelovih del, vključno z ''Davidom''. Ima zbirko ruskih [[ikona|ikon]] in del različnih umetnikov in slikarjev. Drugi muzeji in galerije so Bargello, ki se osredotoča na kiparje, med njimi Donatella, Giambologna in Michelangela; palača Pitti, ki je del bivše zasebne zbirke družine Medici. Poleg zbirke palače Medici so v galeriji številna renesančna dela, med njimi tudi številni [[Raffaello Santi |Rafaeli]] in [[Tizian]]i, velike zbirke kostumov, ceremonialnih kočij, srebra, porcelana in galerije sodobne umetnosti iz 18. stoletja. V bližini palače so vrtovi Boboli, ki so razkošno urejeni in s številnimi skulpturami. [[File:Il Duomo di Firenze.JPG|thumb|upright=0.9|upright|Fasada stolnice]] V Firencah je več cerkva in verskih objektov. Stolnica je Santa Maria del Fiore. Baptisterij svetega Janeza je pred stolnico so okrasili številni umetniki, predvsem [[Lorenzo Ghiberti]] z ''Vrati v raj''. Druge cerkve v Firencah so: [[bazilika Santa Maria Novella]], ki je na trgu Santa Maria Novella (v bližini železniške postaje Firenze Santa Maria Novella), ima dela Masaccia, Paola Uccella, Filippino Lippija in Domenica Ghirlandaija; [[bazilika Santa Croce, Firence| bazilika Santa Croce]], glavna frančiškanska cerkev v mestu, ki je na Piazza di Santa Croce, približno 800 metrov jugovzhodno od Duoma in je pokopališče nekaterih najslavnejših Italijanov, kot so Michelangelo, [[Galileo Galilei]], [[Niccolò Machiavelli |Machiavelli]], [[Ugo Foscolo]], [[Gioachino Rossini| Rossini]], zato je znana tudi kot tempelj italijanske slave (''Tempio dell'Itale Glorie''); bazilika svetega Lovrenca, ki je ena največjih cerkev v mestu, je v središču glavne tržne četrti v Firencah in pokopališče vseh glavnih članov družine Medici od Cosima Veličastnega do Cosima III.; [[Bazilika Santo Spirito, Firence|bazilika Santo Spirito]], v četrti Oltrarno na istoimenskem trgu; [[Orsanmichele]], katerega stavba je bila zgrajena na mestu kuhinjskega vrta samostana San Michele, je zdaj porušena; [[Santissima Annunziata, Firence|Santissima Annunziata]], rimskokatoliška bazilika in matična cerkev službenega reda; Ognissanti, ki je bil ustanovljen po legi reda Umiliati in je med prvimi primeri baročne arhitekture v mestu; [[Cerkev Santa Maria del Carmine, Firence| Santa Maria del Carmine]] v okrožju Oltrarno ima [[Kapela družine Brancacci|kapelo družine Brancacci]], v kateri so izjemne renesančne freske [[Masaccio| Masaccia]] in Masolina da Panicala, kasneje končal [[Filippino Lippi]]; [[Kapela Medičejcev]] s kipi Michelangela v baziliki svetega Lovrenca; kot mnoge druge Santa Trinita, San Marco, Santa Felicita, Badia Fiorentina, San Gaetano, San Miniato al Monte, Firence Charterhouse in Santa Maria del Carmine. Mesto ima tudi pravoslavno rusko cerkev in Veliko sinagogo v Firencah, zgrajeno v 19. stoletju. Firence imajo različna gledališča in kinematografe. Gledališče Teatro Comunale (ali Teatro del Maggio Musicale Fiorentino), ki je bilo prvotno zgrajeno kot amfiteater na prostem, Politeama Fiorentino Vittorio Emanuele, je bil 17. maja 1862 ustanovljen s produkcijo Donizettijeve Lucije di Lammermoor in s 6000 sedeži. Obstaja še nekaj drugih gledališč, kot so Saloncino Castinelli, Teatro Puccini, Teatro Verdi, Teatro Goldoni in Teatro Niccolini. === Trgi, ulice in parki === [[File:Gilli (Florence) Piazza della Repubblica.jpg|thumb|left|Piazza della Repubblica]] V Firencah so številni veliki trgi (''piazze'') in ulice. Piazza della Repubblica je trg v središču mesta, lokacija kulturnih kavarn in meščanskih palač. Med kavarnami (kot so Caffè Gilli, Paszkowski ali Hard Rock Cafè) je kavarna Giubbe Rosse že dolgo zbirališče umetnikov in pisateljev, zlasti futuristov. Piazza Santa Croce je trg kjer prevladuje bazilika Santa Croce, je pravokoten trg, kjer se vsako leto igrajo ''Calcio Fiorentino'' (zgodnja oblika nogometa in ragbija, ki je nastala v 16. stoletju). Poleg tega je trg Piazza Santa Trinita, trg blizu Arna, ki označuje konec ulice Via de Tornabuoni. [[File:Replica of David, Piazza della Signoria, Florence.jpg|thumb|Replika Davida in drugih kipov, Piazza della Signoria]] Drugi trgi so Piazza San Marco, Piazza Santa Maria Novella, Piazza Beccaria in Piazza della Libertà. Center ima več ulic. To so Via Camillo Cavour, ena glavnih cest na severnem območju zgodovinskega središča; Via Ghibellina, ena od najdaljših ulic v Firencah; Via dei Calzaiuoli, ena najpomembnejših ulic v zgodovinskem središču, ki povezuje Piazza del Duomo s Piazzo della Signoria, ki je vzporedna z via Roma in Piazza della Repubblica; Via de 'Tornabuoni, razkošna ulica v središču mesta, ki gre od trga Antinori do ponte Santa Trinita, čez Piazza Santa Trinita, za katero je značilna prisotnost modnih butikov; Viali di Circonvallazione, 6-pasovni bulvar, ki obdaja severni del zgodovinskega središča; kot tudi Via Roma, Via degli Speziali, Via de Cerretani in Viale dei Colli. Firence imajo tudi različne parke in vrtove. Med njimi so med drugimi vrtovi Boboli, Parc delle Cascine, Giardino Bardini in Giardino dei Semplici. == Kultura == === Umetnost === {{glavni|Florentinsko slikarstvo|Italijansko renesančno kiparstvo}} [[Cimabue]] in [[Giotto di Bondone|Giotto]], očeta italijanskega slikarstva, sta živela v Firencah, kot tudi Arnolfo in Andrea Pisano, arhitekta in kiparja, Brunelleschi, Donatello in Masaccio, predniki renesanse, Ghiberti in [[Luca della Robbia]], Filippo Lippi in [[Fra Angelico]]; [[Sandro Botticelli]], Paolo Uccello in univerzalni genij [[Leonardo da Vinci]] in Michelangelo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.learner.org/interactives/renaissance/florence_sub2.html |title=Art in Florence |publisher=learner.org |accessdate=27 September 2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://library.thinkquest.org/2838/artgal.htm |title=Renaissance Artists |publisher=library.thinkquest.org |accessdate=28 September 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101124033248/http://library.thinkquest.org/2838/artgal.htm |archivedate=24 November 2010 |df= }}</ref> Njihova dela, skupaj s številnimi drugimi generacijami umetnikov, so zbrana v več muzejih mesta: galeriji Uffizi, galeriji Palatine s slikami "zlate dobe", Bargello s kiparji renesanse, [[Narodni muzej San Marco, Firence|muzeju San Marco]] z delom Fra Angelica, Akademiji, Medičejski kapeli, Buonarrotijevi hiši s skulpturami Michelangela in naslednji muzeji: Bardini, Horne, Stibbert, Romano, Corsini, Galerija moderne umetnosti , Museo dell'Opera del Duomo, muzej Silverware in muzej dragih kamnov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.italyguides.it/us/florence/palace_of_bargello.htm |title=Palace of Bargello ( Bargello's Palace ), Florence Italy – ItalyGuides.it |publisher=ItalyGuides.it |date=28 October 2006 |accessdate=5 May 2009}}</ref> V Firencah so številni spomeniki: baptisterij z [[mozaik]]i, stolnica s svojimi skulpturami, srednjeveške cerkve s [[freska]]mi; javne in zasebne palače: Palazzo Vecchio, Palazzo Pitti, Palazzo Medici Riccardi, Palazzo Davanzati; samostani, »Certosa«. V arheološkem muzeju so dokumenti etruščanske civilizacije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.italyguides.it/us/florence/pitti_palace.htm |title=Inner court of Pitti Palace (Palazzo Pitti), Florence Italy – ItalyGuides.it |publisher=ItalyGuides.it |date=28 October 2006 |accessdate=5 May 2009}}</ref> Dejansko je mesto tako bogato z umetnostjo, da nekateri obiskovalci doživljajo [[Stendhalov sindrom]], ko prvič naletijo na toliko umetnosti. Florentski arhitekti, kot sta Filippo Brunelleschi (1377-1466) in Leon Battista Alberti (1404-1472), so bili med očeti renesančne in neoklasicistične arhitekture. Stolnica z Brunelleschijevo kupolo prevladuje nad firenškim nebom. Firenčani so se odločili, da jo bodo začeli graditi - pozno v 13. stoletju, brez zasnove za kupolo. Projekt, ki ga je v 14. stoletju predlagal Brunelleschi, je bil največji v tistem času zgrajen in prva velika kupola, zgrajena v Evropi od dveh velikih kupol iz rimskih časov – [[Panteon, Rim |Panteon]] v Rimu in [[Hagija Sofija]] v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]. Kupola Santa Maria del Fiore ostaja največja opečna zgradba te vrste na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tripleman.com/index.php?showimage=737 |title=The Duomo of Florence &#124; Tripleman |publisher=www.tripleman.com |accessdate=25 March 2010}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.brunelleschisdome.com/ |title=brunelleschi's dome – Brunelleschi's Dome |publisher=Brunelleschisdome.com |accessdate=25 March 2010 |archive-date=2010-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100416043408/http://www.brunelleschisdome.com/ |url-status=dead }}</ref> Pred stolnico je srednjeveška [[krstilnica]]. Obe stavbi v svoji dekoraciji vključujeta prehod iz srednjega veka v renesanso. V zadnjih letih je bila večina pomembnih umetniških del iz obeh stavb - in iz bližnjega Giottovega zvonika odstranjena in nadomeščena s kopijami. Izvirniki so zdaj v muzeju dell'Opera del Duomo, vzhodno od stolnice. V Firencah je veliko umetniških del v cerkvah, kot so San Miniato al Monte, San Lorenzo, Santa Maria Novella, Santa Trinita, Santa Maria del Carmine, Santa Croce, Santo Spirito, Annunziata, Ognissanti in številne druge. Umetniki, povezani s Firencami so: Arnolfo di Cambio in [[Cimabue]] do [[Giotto]], Nanni di Banco in [[Paolo Uccello]]; pa [[Lorenzo Ghiberti]], [[Donatello]] in [[Masaccio]] in družina della Robbia; pa [[Fra Angelico]] in [[Sandro Botticelli|Botticelli]] ter [[Piero della Francesca]] ter [[Michelangelo]] in [[Leonardo da Vinci]]. Drugi so [[Benvenuto Cellini]], Andrea del Sarto, Benozzo Gozzoli, [[Domenico Ghirlandaio]], [[Filippo Lippi]], Bernardo Buontalenti, Orcagna, Pollaiuolo, Filippino Lippi, [[Andrea del Verrocchio |Verrocchio]], [[Bronzino]], Desiderio da Settignano, [[Michelozzo]], Rossellis, Sangallo in [[Pontormo]]. Umetniki iz drugih regij, ki so delali v Firencah, so [[Raffaello Santi|Rafael]], [[Andrea Pisano]], [[Giambologna]], Il Sodoma in [[Peter Paul Rubens]]. [[File:Dome of Cattedrale di Santa Maria del Fiore (Florence).jpg|thumb|Brunelleschijeva kupola]] Slikarske galerije v Firencah so Galerija Uffizi in palača Pitti. Dve izjemni zbirki kiparstva sta v Bargellu in Muzeju del Duomo. Zapolnjene so z ustvarjanjem Donatello, Verrochia, Desiderio da Settignana, Michelangela in drugih. Galleria dell'Accademia ima Michelangelovega ''Davida'' - morda najbolj znano umetniško delo kjer koli, pa tudi nedokončane kipi Michelangelovih ''Sužnjev'', ustvarjenega za grobnico [[papež Julij II.|papeža Julija II.]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.europe.travelonline.com/italy/region_florence.html |title=Florence, Tuscany Region, Italy – The Duomo, Statue Of David, Piazza Dell Signoria |publisher=Europe.travelonline.com |accessdate=25 March 2010 |archive-date=2009-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090713072107/http://www.europe.travelonline.com/italy/region_florence.html |url-status=dead }}</ref> Druge znamenitosti so srednjeveška mestna hiša, Palazzo della Signoria (znana tudi pod imenom Palazzo Vecchio), Arheološki muzej, Muzej zgodovine znanosti, vrt Arhimedesa, Palazzo Davanzatti, Stibbertov muzej, Medici kapelice, Muzej dela Santa Croce, Muzej pokopališča Santa Maria Novella, Zoološki muzej ("La Specola"), Bardini in Museo Horne. Obstaja tudi zbirka del sodobnega kiparja Marina Marinija v muzeju z njegovim imenom. Palača Strozzi je mesto posebnih eksponatov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.palazzostrozzi.org/Sezione.jsp?idSezione=181 |title=Become a friend of Palazzo Strozzi – Fondazione Palazzo Strozzi – Firenze |publisher=Palazzostrozzi.org |accessdate=25 March 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110727162807/http://www.palazzostrozzi.org/Sezione.jsp?idSezione=181 |archivedate=27 July 2011 }}</ref> <gallery> File:Sandro Botticelli - La nascita di Venere - Google Art Project - edited.jpg|Botticellijevo ''[[Rojstvo Venere (Botticelli)|Rojstvo Venere]]'', v galeriji Uffizi File:Sculptures in the Loggia dei Lanzi.jpg|Kipi v [[Loggia dei Lanzi]] File:'David' by Michelangelo JBU05.JPG|Michelangelov ''[[David (Michelangelo)|David]]'' File:Uffizi Hallway.jpg|[[Galerija Uffizi]] File:Firenze.PalVecchio05.JPG|upright|Palazzo della Signoria, bolj znana kot [[Palazzo Vecchio]] </gallery> === Literatura === [[File:Decamaron intro.jpg|thumb|Stran iz ''Decamerona'' (1350–1353), Giovanni Boccaccio.]] Kljub temu, da je bila latinščina glavni jezik dvora in cerkve v srednjem veku, so pisatelji, kot je [[Dante Alighieri]] in mnogi drugi, uporabljali svoj jezik, florentinsko narečje, ki je nastalo iz latinščine, pri sestavljanju svojih največjih del. Najstarejša literarna dela, napisana v florentinščini, segajo že v 13. stoletje. Literatura je v 14. stoletju v celoti cvetela, ko so njihova najpomembnejša dela sestavljala ne samo Dante s svojo ''[[Božanska komedija|Božansko komedijo]]'' (1306-1321) in [[Petrarka]], temveč tudi pesniki, kot so [[Guido Cavalcanti]] in [[Lapo Gianni]]. V 14. stoletju sta Petrarka in [[Giovanni Boccaccio]] vodila književno sceno v Firencah po Dantejevi smrti leta 1321. Petrarka je bil vseobsegajoči pisatelj, avtor in pesnik, a je bil še posebej znan po njegovih ''Canzoniere'' ali knjigi ''Pesmi'', kjer je izrazil svojo vznemirljivo ljubezen do Laure [73]. Njegov slog pisanja je od takrat postal znan kot Petrarkizem. Boccaccio je bil bolj znan po svojem [[Dekameron]]u, rahlo mračni zgodbi o Firencah med bubonsko kugo v 1350-ih, znano kot [[črna smrt]], ko so nekateri ljudje pobegnili iz opustošenega mesta v izolirano državno graščino in preživljali čas s pripovedovanjem zgodb in novel, srednjeveška in sodobna tradicija. Vse to je napisano v seriji 100 različnih novel.<ref name="florenceholidays">{{navedi splet|url=http://www.florenceholidays.com/florence-vacation-literature-in-florence-petrarch-boccaccio.html |title=Literature in Florence – Petrarch and Boccaccio, Florentine Writers and Poet: Petrarch and Boccaccio |publisher=Florenceholidays.com |accessdate=25 March 2010}}</ref> V 16. stoletju so bile v času renesanse Firence domače mesto političnega pisatelja in filozofa Niccolòja Machiavellija, čigar ideje o tem, kako naj vladarji uredijo svet, je podrobno opisana v ''Princu'' in se je razširila po evropskih dvorih ter uživala trajno popularnost že stoletja. Ta načela so postala znana kot [[makiavelizem]]. == Kuhinja == [[File:Bistecca alla fiorentina-01.jpg|thumb|Florentinski steak v Firencah.]] Florentinska hrana raste iz tradicije kmečkih jedi, ne pa visoke kuhinje. Večina jedi temelji na mesu. Celotna žival se je tradicionalno pojedla; vampi (''trippa'') in želodec (''lampredotto'') so bili nekoč redno na meniju in se še vedno prodajajo v živilskem vozičku, nameščenem po mestu. Predjedi vključujejo ''crostini toscani'', narezane kruhove kroglice, ki so narejene s piščancem na osnovi piščančje paštete in narezane mesnine (predvsem pršut in salame, pogosto z melono v sezoni). Običajno neslan toskanski kruh, dobljen z naravnim kvasom, je pogosto značilen, zlasti v juhah, ''ribollita'' in ''pappa al pomodoro'' ali v kruhovi solati in sveži zelenjavi, imenovani ''panzanella'', ki se je poleti. ''Bistecca alla fiorentina'' je velik (običajna velikost mora tehtati okrog 1,2 do 1,5 kg) – florentinski goveji zrezek, pečen na vročem oglju in zelo redko serviran z nedavno izpeljano različico ''tagliata'', narezana govedina na postelji iz rukole, pogosto z rezinami parmezanskega sira na vrhu. Večino teh jedi običajno postrežejo z lokalnim oljčnim oljem, ki je tudi glavni proizvod, ki uživa svetovni ugled. Med sladicami je ena izmed najbolj priljubljenih ''schiacciata alla fiorentina'' (bela ploščata torta). je zelo mehka torta, pripravljena z izredno preprostih sestavin, saj je značilna za florentinsko kuhinjo in se navadno je v karnevalskem času ==Mednarodne povezave== ===Pobratena mesta=== Firence so pobratene z:<ref name=GL>{{navedi splet |url=http://www.comune.fi.it/export/sites/retecivica/comune_firenze/relazioni_internazionali_cooperazione/gemellaggi.html |title=Gemellaggi, Patti di amicizia e di fratellanza |publisher=Comune di Firenze |language=it |accessdate=28 August 2015}}</ref> {{div col|colwidth=22em}} * [[Betlehem]], [[Država Palestina|Palestina]]<ref name=GL/><ref name="BethlehemTwinning">{{navedi splet|url=http://www.bethlehem-city.org/Twining.php |title=Bethlehem Municipality |publisher=www.bethlehem-city.org |accessdate=10 October 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100724140854/http://www.bethlehem-city.org/Twining.php |archivedate=24 July 2010 }}</ref> * {{flagicon|HUN}} [[Budimpešta]], [[Madžarska]]<ref name=GL/> * {{flagicon|DEU}} [[Dresden]], [[Nemčija]]<ref name=GL/><ref name="Dresden">{{navedi splet|url=http://www.dresden.de/en/02/11/c_03.php |title=''Dresden – Partner Cities'' |publisher=Landeshauptstadt Dresden |accessdate=29 December 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081016001550/http://www.dresden.de/en/02/11/c_03.php |archivedate=16 October 2008 }}</ref> * {{flagicon|GBR}} [[Edinburgh]], [[Škotska]], Združeno kraljestvo<ref name=GL/><ref name="Edinburgh twinning">{{navedi splet|url=http://www.edinburgh.gov.uk/info/695/council_information_performance_and_statistics/685/european_international_and_parliamentary_relations/3 |title=Twin and Partner Cities |publisher=City of Edinburgh Council |accessdate=16 January 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120614133841/http://www.edinburgh.gov.uk/info/695/council_information_performance_and_statistics/685/european_international_and_parliamentary_relations/3 |archivedate=14 June 2012 }}</ref> * {{flagicon|MAR}} [[Fes]], [[Maroko]] * {{flagicon|IRN}} [[Isfahan]], [[Iran]] * {{flagicon|DEU}} [[Kassel]], Nemčija * {{flagicon|UKR}} [[Kijev]], [[Ukrajina]] * {{flagicon|KWT}} [[Kuvajt (mesto)|Kuvajt]], [[Kuvajt]] * {{flagicon|FIN}} [[Turku]], [[Finska]] * {{flagicon|JPN}} [[Kjoto]], [[Japonska]] <ref name="Kyoto twinnings">{{navedi splet|url=http://www.city.kyoto.lg.jp/sogo/page/0000083407.html |title=Sister Cities of Kyoto City |accessdate=21 January 2014 |publisher=City of Kyoto |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140121151906/http://www.city.kyoto.lg.jp/sogo/page/0000083407.html |archivedate=21 January 2014 |url-status=live |df=dmy }}</ref> * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Nanking]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Izrael}} [[Nazaret]], [[Izrael]] * [[Philadelphia]], [[Pensilvanija]], ZDA<ref>{{navedi splet |url=http://www.ivc.org/florence__italy |title=Florence, Italy |publisher=Ivc.org |accessdate=26 June 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://archive.today/20120905180345/http://www.ivc.org/florence__italy |archivedate=5 September 2012 |df=dmy-all }}</ref> * {{ikonazastave|Mehika}} [[Puebla]], [[Mehika]] * {{ikonazastave|Francija}} [[Reims]], [[Francija]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]], [[Latvija]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.riga.lv/EN/Channels/Riga_Municipality/Twin_cities_of_Riga/default.htm |title=Twin cities of Riga |publisher=Riga City Council |accessdate=27 July 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081204021323/http://www.riga.lv/EN/Channels/Riga_Municipality/Twin_cities_of_Riga/default.htm |archivedate=4 December 2008 |df=dmy }}</ref> * {{ikonazastave|Brazilija}} Salvador, [[Brazilija]] * {{ikonazastave|Avstralija}} [[Sydney]], [[Avstralija]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]], [[Albanija]]<ref name="International relations">{{navedi splet|url=http://www.tirana.gov.al/common/images/International%20Relations.pdf |title=Twinning Cities: International Relations (NB Florence is listed as 'Firenze') |accessdate=23 June 2009 |work=Municipality of Tirana |publisher=www.tirana.gov.al |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111010042121/http://www.tirana.gov.al/common/images/International%20Relations.pdf |archivedate=10 October 2011 |df=dmy }}</ref> * {{ikonazastave|Španija}} [[Valladolid]], [[Španija]] {{div col end}} ==Drugi partnerji== {{div col|colwidth=22em}} * [[Arequipa]], [[Peru]] * [[Cannes]], Francija * Gifu, Japonska * [[Krakov]], Poljska<ref name="Kraków partnerships">{{navedi splet|url=http://www.krakow.pl/otwarty_na_swiat/2531,kat,0,5,miasta_partnerskie.html |title=Kraków – Miasta Partnerskie |accessdate=10 August 2013 |work=Miejska Platforma Internetowa Magiczny Kraków |language=pl |trans-title=Kraków -Partnership Cities |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130702010825/http://www.krakow.pl/otwarty_na_swiat/2531%2Ckat%2C0%2C5%2Cmiasta_partnerskie.html |archivedate= 2 July 2013 |url-status=dead |df=dmy }}</ref> * [[Malmö]], [[Švedska]] <ref name="Malmö twinning">{{navedi splet|url=http://www.malmo.se/Kommun--politik/Sa-arbetar-vi-med.../Omvarld/Internationellt-arbete/Vanorter.html |title=Vänorter |publisher=Malmö stad |language=sv |accessdate=6 November 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131203040911/http://www.malmo.se/Kommun--politik/Sa-arbetar-vi-med.../Omvarld/Internationellt-arbete/Vanorter.html |archivedate= 3 December 2013 |df= }}</ref> * [[Mauthausen]], [[Avstrija]] * [[Ningbo]], Kitajska * [[Porto-Vecchio]], [[Korzika]] * Providence, Rhode Island, ZDA * [[Talin]], [[Estonija]] {{div col end}} ==Pomembni prebivalci== [[File:Santi di Tito - Niccolo Machiavelli's portrait headcrop.jpg|thumb|upright|Niccolò Machiavelli]] [[File:Lorenzo de Medici.jpg|thumb|upright|Lorenzo de' Medici]] [[File:Portrait de Dante.jpg|thumb|upright|Dante Alighieri]] [[File:Portrait of Amerigo Vespucci.jpg|thumb|upright|Amerigo Vespucci]] <!--Please leave this is a small and varied collection of the very prominent. The category is the place for a comprehensive list.--> * Sir [[Harold Acton]], pisatelj in estet * [[John Argyropoulos]], učenjak * [[Leon Battista Alberti]], polihistor * [[Dante Alighieri]], pesnik * [[Giovanni Boccaccio]], pesnik * [[Baldassarre Bonaiuti]], kronist 14. st. * [[Sandro Botticelli]], slikar * [[Robert Browning]] in [[Elizabeth Barrett Browning]], angleška pesnika 19. st. * [[Filippo Brunelleschi]], arhitekt * [[Michelangelo]] Buonarroti, kipar, slikar * [[Carlo Collodi]], slikar * [[Donatello]], kipar * [[Oriana Fallaci]], novinarka in pisateljica * [[družina Frescobaldi]], bankirji in vinarji * [[Galileo Galilei]], znanstvenik, astronom in filozof * [[Giotto]], slikar, kipar in arhitekt * [[Lorenzo Ghiberti]], kipar * [[Guccio Gucci]], ustanovitelj znamke Gucci * [[Robert Lowell]], pesnik * [[Niccolò Machiavelli]], pesnik, filozof in politik * [[Masaccio]], slikar * [[Medičejci]] * [[Girolamo Mei]], ugodovinar in humanist * [[Antonio Meucci]], izumitelj telefona * [[Florence Nightingale]], pionir sodobne zdravstvene nege in statistik * [[Virginia Oldoini]], grofica Castiglione, zgodnji fotografski umetnik, tajni agent in kurtizana * [[Valerio Profondavalle]], flamski slikar * [[Raffaello Santi]], slikar * [[Girolamo Savonarola]], reformist * [[Evangelista Torricelli]], fizik * [[Giorgio Vasari]], slikar, arhitekt in zgodovinar * [[Amerigo Vespucci]], raziskovalec in kartograf * [[Leonardo da Vinci]], polihistor * [[Lisa del Giocondo]], model za Mono Lizo == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[Trdnjava Belvedere]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|colwidth=30em}} * Niccolò Machiavelli. ''Florentine Histories'' * {{navedi knjigo|first=Gene A.|last=Brucker|title=Renaissance Florence|url=https://archive.org/details/renaissanceflore0000bruc|year=1983}} * {{navedi knjigo|first=Gene A. |last=Brucker|title=The Society of Renaissance Florence: A Documentary Study|url=https://archive.org/details/societyofrenaiss00bruc |year=1971}} * {{navedi knjigo|last=Chamberlin|first=Russell|title=Travellers Florence & Tuscany, 3rd: Guides to Destinations Worldwide|url=https://books.google.com/books?id=sdekGAAACAAJ|accessdate=11 March 2010|date=22 May 2008|publisher=Thomas Cook Publishing|isbn=978-1-84157-844-6}} * Chaney, Edward (2003), ''A Traveller's Companion to Florence''. * {{navedi knjigo|first=Richard A.|last=Goldthwaite|title=The Building of Renaissance Florence: An Economic and Social History|year=1982}} * {{navedi knjigo|first=Christopher |last=Hibbert|title=The House of Medici: Its Rise and Fall|url=https://archive.org/details/houseofmediciits0000chri |year=1999}} * {{navedi knjigo|first=R.W.B.|last=Lewis|title=The City of Florence: Historical Vistas and Personal Sightings|url=https://archive.org/details/cityofflorencehi00lewi|year=1996}} * {{navedi knjigo|first=John |last=Najemy|title=A History of Florence 1200–1575|url=https://archive.org/details/historyofflorenc0000naje |year=2006}} * {{navedi knjigo|first=Ferdinand |last=Schevill|title=History of Florence: From the Founding of the City Through the Renaissance|url=https://archive.org/details/historyofflorenc0000sche |year=1936}} * {{navedi knjigo|first=Richard C. |last=Trexler|title=Public Life in Renaissance Florence|url=https://archive.org/details/publiclifeinrena0000trex |year=1991}} * Ferdinand Schevill, ''History of Florence: From the Founding of the City Through the Renaissance'' (Frederick Ungar, 1936) is the standard overall history of Florence. * {{navedi knjigo|last=Sciacca|first=Christine|title=Florence at the Dawn of the Renaissance: Painting and Illumination, 1300–1500|url=http://shop.getty.edu/products/florence-at-the-dawn-of-the-renaissance-978-1606061268|archive-url=https://web.archive.org/web/20120920044914/http://shop.getty.edu/products/florence-at-the-dawn-of-the-renaissance-978-1606061268|url-status=dead|archive-date=20 September 2012|year=2012|publisher=Getty Publications|isbn=978-1-60606-126-8|accessdate=12 February 2016}} {{Refend}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Florence}} * [https://en.wikivoyage.org/wiki/Florence wikivoyage] * [http://www.florenceartmuseums.com/ Florence Art Museums] * [https://web.archive.org/web/20110515183430/http://www.glenndixon.org/Florence.html The High Renaissance in Florence – Video] * [http://whc.unesco.org/en/list/174/video UNESCO video ] {{European Capital of Culture}} {{Svetovna dediščina v Italiji}} {{Province of Florence}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Firence|*]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] {{normativna kontrola}} o7xwxxyld25cknq3z5u32ffbynfiaj9 0 73496 6688724 6686992 2026-06-13T09:11:38Z ~2026-34549-51 261564 datum dokončanja gradnje 6688724 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Bazilika svete Družine | image = <!-- wd --> | pushpin map = Španija | pushpin label position = left | pushpin map alt = Geografski položaj v Španiji | map caption = Geografski položaj v Španiji | location = [[Barcelona]] | country = {{Zastava|Španija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | dedication = [[sveta Družina]] | side altars = | relics = | status = [[bazilika]] <small>(7. november 2010)</small> | functional status = aktivno, nedokončano | heritage designation = | designated date = 1969, 1984 | membership = | attendance = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1882 | completed date = 2026 <small>(predvidoma)</small> | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 7. novembra 2010 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = [[Antoni Gaudí]] | architectural type = | style = [[modernizem]] | capacity = 9000 | length = 90 m<ref name="gimeno">{{navedi knjigo |last=Gómez Gimeno |first=María José |title=La Sagrada Família |year=2006 |publisher=Mundo Flip Ediciones |isbn=978-8-4933-9834-7 |pages=86–87}}</ref> | width = 60 m<ref name="gimeno"/> | width nave = 45 m<ref name="gimeno"/> | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 18 <small>(13 že zgrajenih)</small> | spire height = 172,5 m <small>(načrtovano)</small><ref>{{navedi splet |author=Gerard Escaich Folch |title=Sagrada Família unveils prototype of tallest viewpoint in Barcelona: Tower of Jesus Christ will be crowned with a large ceramic and glass cross, setting basilica's height at 172.5 meters | url=https://www.catalannews.com/culture/item/sagrada-familia-jesus-christ-tower-cross-viewpoint-barcelona-19-september-2024 |website=Catalan News |date=2024-09-23}}</ref> | materials = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | metropolis = | extra = }} '''Bazilika svete Družine''', splošno znana po skrajšanem katalonskem imenu '''Sagrada Família''' ({{jezik-ca|Temple Expiatori de la Sagrada Família}}, {{Jezik-es|Templo Expiatorio de la Sagrada Familia||Spokorniško svetišče svete Družine}}), je masivna [[bazilika]] v [[Barcelona|Barceloni]], ki so jo začeli graditi leta 1882, 12. 6. 2026 pa je bila dokončno zaključena s [https://www.youtube.com/watch?v=rNcdF6Z0DmU slavnostno otvoritvijo]. ==Arhitektura in zgodovina== Arhitekturno jo je zasnoval znameniti španski [[arhitekt]] [[Antoni Gaudí]]. Slednji je na projektu delal 40 let ter mu popolnoma posvetil zadnjih 15 let svojega življenja. Po njegovi smrti je vodstvo del prevzel [[Domènec Sugrañes i Gras]], leta 1936 pa jo je prekinila [[španska državljanska vojna]]. Med vojno so porušili dele nedokončane cerkve ter uničili tudi načrte. Kasnejša, tudi današnja nadaljevanja gradnje temeljijo na rekonstrukciji Gaudíjevih načrtov. Od leta 1940 naprej so pri gradnji sodelovali arhitekti [[Francesc Quintana]], [[Isidre Puig Boada]], [[Lluís Bonet i Gari]], [[Francesc Cardoner]], [[Jordi Bonet i Armengol]] in [[Mark Burry]]. Po trenutnih načrtih naj bi bila zgradba končana leta 2026, kar sovpada s stoletnico Gaudíjeve smrti, skulpture in dekorativni elementi pa naj bi se dodelovali še do leta 2034.<ref>{{Navedi novice|title=Sagrada Família in Barcelona ‘will be completed in 2026’.|date=2024-03-24|url=https://www.theguardian.com/world/2024/mar/25/sagrada-família-barcelona-completed-2026-stairway|newspaper=The Guardian}}</ref> 30. oktobra 2025 je z namestitvijo prvega dela križa na stolpu Jezusa Kristusa postala najvišja cerkev na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Sagrada Família postala najvišja cerkev na svetu.|url=https://siol.net/novice/svet/sagrada-familia-postala-najvisja-cerkev-na-svetu-676099|website=siol.net|accessdate=2025-11-01|language=sl}}</ref> 7. novembra 2010 je še nedokončano cerkev posvetil [[Papež Benedikt XVI.]] in jo razglasil za [[bazilika|manjšo baziliko]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sagrada Família}} * [https://sagradafamilia.org/ https://sagradafamília.org/] {{škrbina-zgradba-verska}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bazilike v Španiji|Sveta Družina, Barcelona]] [[Kategorija:Cerkve v Barceloni|Sveta Družina]] [[Kategorija:Cerkve svete Družine|Barcelona]] [[Kategorija:Antoni Gaudí]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Art Nouveau]] [[Kategorija:Hiperboloidna struktura]] 2gf748hjrj2rt0a3zk6dj8ccau6virj 6688730 6688724 2026-06-13T09:20:48Z A09 188929 Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/~2026-34549-51|~2026-34549-51]] ([[User talk:~2026-34549-51|talk]]): Rv ni še dokončana, papež Leon XIV. je otvoril le glavni stolp (TwinkleGlobal) 6688730 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Bazilika svete Družine | image = <!-- wd --> | pushpin map = Španija | pushpin label position = left | pushpin map alt = Geografski položaj v Španiji | map caption = Geografski položaj v Španiji | location = [[Barcelona]] | country = {{Zastava|Španija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | dedication = [[sveta Družina]] | side altars = | relics = | status = [[bazilika]] <small>(7. november 2010)</small> | functional status = aktivno, nedokončano | heritage designation = | designated date = 1969, 1984 | membership = | attendance = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1882 | completed date = 2026 <small>(predvidoma)</small> | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 7. novembra 2010 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = [[Antoni Gaudí]] | architectural type = | style = [[modernizem]] | capacity = 9000 | length = 90 m<ref name="gimeno">{{navedi knjigo |last=Gómez Gimeno |first=María José |title=La Sagrada Família |year=2006 |publisher=Mundo Flip Ediciones |isbn=978-8-4933-9834-7 |pages=86–87}}</ref> | width = 60 m<ref name="gimeno"/> | width nave = 45 m<ref name="gimeno"/> | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 18 <small>(13 že zgrajenih)</small> | spire height = 172,5 m <small>(načrtovano)</small><ref>{{navedi splet |author=Gerard Escaich Folch |title=Sagrada Família unveils prototype of tallest viewpoint in Barcelona: Tower of Jesus Christ will be crowned with a large ceramic and glass cross, setting basilica's height at 172.5 meters | url=https://www.catalannews.com/culture/item/sagrada-familia-jesus-christ-tower-cross-viewpoint-barcelona-19-september-2024 |website=Catalan News |date=2024-09-23}}</ref> | materials = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | metropolis = | extra = }} '''Bazilika svete Družine''', splošno znana po skrajšanem katalonskem imenu '''Sagrada Família''' ({{jezik-ca|Temple Expiatori de la Sagrada Família}}, {{Jezik-es|Templo Expiatorio de la Sagrada Familia||Spokorniško svetišče svete Družine}}), je masivna [[bazilika]] v [[Barcelona|Barceloni]], ki so jo začeli graditi leta 1882, vendar še do danes ni končana. ==Arhitektura in zgodovina== Arhitekturno jo je zasnoval znameniti španski [[arhitekt]] [[Antoni Gaudí]]. Slednji je na projektu delal 40 let ter mu popolnoma posvetil zadnjih 15 let svojega življenja. Po njegovi smrti je vodstvo del prevzel [[Domènec Sugrañes i Gras]], leta 1936 pa jo je prekinila [[španska državljanska vojna]]. Med vojno so porušili dele nedokončane cerkve ter uničili tudi načrte. Kasnejša, tudi današnja nadaljevanja gradnje temeljijo na rekonstrukciji Gaudíjevih načrtov. Od leta 1940 naprej so pri gradnji sodelovali arhitekti [[Francesc Quintana]], [[Isidre Puig Boada]], [[Lluís Bonet i Gari]], [[Francesc Cardoner]], [[Jordi Bonet i Armengol]] in [[Mark Burry]]. Po trenutnih načrtih naj bi bila zgradba končana leta 2026, kar sovpada s stoletnico Gaudíjeve smrti, skulpture in dekorativni elementi pa naj bi se dodelovali še do leta 2034.<ref>{{Navedi novice|title=Sagrada Família in Barcelona ‘will be completed in 2026’.|date=2024-03-24|url=https://www.theguardian.com/world/2024/mar/25/sagrada-família-barcelona-completed-2026-stairway|newspaper=The Guardian}}</ref> 30. oktobra 2025 je z namestitvijo prvega dela križa na stolpu Jezusa Kristusa postala najvišja cerkev na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Sagrada Família postala najvišja cerkev na svetu.|url=https://siol.net/novice/svet/sagrada-familia-postala-najvisja-cerkev-na-svetu-676099|website=siol.net|accessdate=2025-11-01|language=sl}}</ref> 7. novembra 2010 je še nedokončano cerkev posvetil [[Papež Benedikt XVI.]] in jo razglasil za [[bazilika|manjšo baziliko]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sagrada Família}} * [https://sagradafamilia.org/ https://sagradafamília.org/] {{škrbina-zgradba-verska}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bazilike v Španiji|Sveta Družina, Barcelona]] [[Kategorija:Cerkve v Barceloni|Sveta Družina]] [[Kategorija:Cerkve svete Družine|Barcelona]] [[Kategorija:Antoni Gaudí]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Art Nouveau]] [[Kategorija:Hiperboloidna struktura]] llzaoe12ysx8k0ss1muyj9b6286sjm5 0 75030 6688521 6074663 2026-06-12T13:12:44Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688521 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Kasper Schmeichel | fullname = Kasper Peter Schmeichel | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 183 cm | position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]] | youthyears1 = 2000–2001 | youthclubs1 = [[G.D. Estoril Praia|Estoril]]<ref>{{cite web |url=https://www.fpf.pt/pt/Jogadores/Ficha-de-Jogador/playerId/1190280 |title=FPF Player Profile Kasper Schmeichel |publisher=Federação Portuguesa de Futebol |year=2016 |access-date=31 December 2016}}</ref> | youthyears2 = 2001–2002 | youthclubs2 = [[SfB-Oure FA|Oure]]<ref name="oure">{{cite web |last1=Nedza |first1=Jon |title=Kasper Schmeichel: Jeg glemmer aldrig mit ophold på Oure |url=https://dontt.dk/jeg-glemmer-aldrig-mit-ophold-paa-oure/ |website=Dontt |access-date=22 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211007191459/https://dontt.dk/jeg-glemmer-aldrig-mit-ophold-paa-oure/ |archive-date=7 October 2021 |language=da-DK| trans-title=Kasper Schmeichel: I will never forget my stay at Oure|date=2 November 2016 |url-status=live}}</ref> | youthyears3 = 2002–2006 | youthclubs3 = [[Manchester City F.C. Reserves and Academy|Manchester City]] | years1 = 2004–2009 |clubs1 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] |caps1 = 8 |goals1 = 0 | years2 = 2006 |clubs2 = → [[Darlington F.C.|Darlington]] (pos.) |caps2 = 4 |goals2 = 0 | years3 = 2006 |clubs3 = → [[Bury F.C.|Bury]] (pos.) |caps3 = 29 |goals3 = 0 | years4 = 2007 |clubs4 = → [[Falkirk F.C.|Falkirk]] (pos.) |caps4 = 15 |goals4 = 0 | years5 = 2007–2008 |clubs5 = → [[Cardiff City F.C.|Cardiff City]] (pos.) |caps5 = 14 |goals5 = 0 | years6 = 2008 |clubs6 = → [[Coventry City F.C.|Coventry City]] (pos.) |caps6 = 9 |goals6 = 0 | years7 = 2009–2010 |clubs7 = [[Notts County F.C.|Notts County]] |caps7 = 43 |goals7 = 0 | years8 = 2010–2011 |clubs8 = [[Leeds United A.F.C.|Leeds United]] |caps8 = 37 |goals8 = 0 | years9 = 2011–2022 |clubs9 = [[Leicester City F.C.|Leicester City]] |caps9 = 414|goals9 = 0 | years10 = 2022–2023|clubs10 = [[OGC Nice|Nice]] |caps10 = 36|goals10 = 0 | years11 = 2023–2024|clubs11 = [[RSC Anderlecht|Anderlecht]] |caps11 = 31|goals11 = 0 | years12 = 2024–2026|clubs12 = [[Celtic F.C.|Celtic]] |caps12 = 58|goals12 = 0 | totalcaps = 698 | totalgoals = 0 | nationalyears1 = 2004–2005 |nationalteam1 = Danska U19 |nationalcaps1 = 8 |nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2006 |nationalteam2 = Danska U20 |nationalcaps2 = 1 |nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2007–2008 |nationalteam3 = Danska U21 |nationalcaps3 = 17 |nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2013–2025 |nationalteam4 = [[Danska nogometna reprezentanca|Danska]] |nationalcaps4 = 120 |nationalgoals4 = 0 }} '''Kasper Peter Schmeichel''', [[Danci|danski]] [[nogometaš]], * [[5. november]] [[1986]], [[København]], [[Danska]]. Schmeichel je nekdanji [[vratar (nogomet)|nogometni vratar]], ki je branil tudi za [[Manchester City F.C.|Manchester City]], [[Leeds United A.F.C.|Leeds United]] in enajst let za [[Leicester City F.C.|Leicester City]], 120 tekem je odigral za [[Danska nogometna reprezentanca|dansko reprezentanco]]. Njegov oče je nekdanji nogometni vratar [[Peter Schmeichel]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam danskih nogometašev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Schmeichel, Kasper}} [[Kategorija:Danski nogometaši]] [[Kategorija:Danski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Darlingtona]] [[Kategorija:Nogometaši Buryja]] [[Kategorija:Nogometaši Falkirka]] [[Kategorija:Nogometaši Cardiff Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Coventry Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Notts Countyja]] [[Kategorija:Nogometaši Leeds Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Leicester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši OGC Nice]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] tum1fn7ipjrhmxg5ap0tezg1pydyvp5 0 84993 6688668 6561684 2026-06-13T05:33:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688668 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|[[Parafilija|parafiletski skupini]]|v taksonomiji veljavno ([[Monofiletska skupina|monofiletsko]]) skupino|prave dvokaličnice}} {{Taksonomka | name = Dvokaličnice | color = lightgreen | image = Lamium album RF.jpg | image_caption = Bela mrtva kopriva (''[[Lamium album]]'') | regnum = [[Plantae]] (rastline) | clade_phylum = [[Cevnice]] (traheofiti) | clade_ordo = [[Kritosemenke]] | unranked_familia = '''Dvokaličnice''' | subdivision_ranks = [[Razno]] | subdivision = Vključuje: *[[Prave dvokaličnice]] *[[Magnolidni kompleks]] *''[[Amborella]]'' *[[Nymphaeales]] *[[Austrobaileyales]] *[[Chloranthales]] *''[[Ceratophyllum]]'' (rogolist) Tradicionalno izključuje (a kladistično vključuje): *[[Enokaličnice]] | synonyms = * Dicotyledoneae * Magnoliatae <small>[[Takht.]]</small><ref name=Takh64/> * Magnoliopsida }} '''Dvokaličnice''', s tujko tudi '''dikote''' in '''dikotiledone''', so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse [[kritosemenke]]. Ime se nanaša na eno izmed tipičnih značilnosti skupine, na dva [[Klični list (botanika)|klična lista]], ki sta lastnost vsakega [[Rastline|rastlinskega]] embrija dvokaličnic. Obstaja približno 200 000 [[Vrsta (biologija)|vrst]] dvokaličnic.<ref name=Hamilton2006/> Drugo skupino kritosemenk predstavljajo [[enokaličnice]], za katere je značilna prisotnost zgolj enega kličnega lista na embriju.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Botanični terminološki slovar|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik|website=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|accessdate=2021-06-18|language=sl}}</ref> Od leta 1990 naprej so molekularne [[Filogenija|filogenetske]] raziskave kazale, da dvokaličnice ne predstavljajo [[Monofiletska skupina|monofiletske skupine]] in zatorej niso [[klad]]. Med drugim so ugotovili, da so se določene skupine dvokaličnic (pripadniki [[Magnolidni kompleks|magnolidnega kompleksa]] in [[bazalne kritosemenke]]) od glavne linije odcepile hitreje kot enokaličnice. Z drugimi besedami, enokaličnice so se razvile iz dvokaličnic. Posledično se danes tradicionalne dvokaličnice dojema kot [[parafiletsko]] skupino.<ref name=Simp11/> Znotraj parafiletskih dvokaličnic največji klad predstavljajo tako imenovane [[prave dvokaličnice]] ali evdikote, za katere je značilen trikolpatni [[pelod]]. Preostale dvokaličnice in enokaličnice imajo monosulkatni pelod ali pelodna zrna izpeljanih oblik.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Eudicots|url=https://basicbiology.net/plants/angiosperms/eudicots|website=Basic Biology|accessdate=2021-06-18|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Judd|first=Walter S.|last2=Olmstead|first2=Richard G.|date=oktober 2004|title=A survey of tricolpate (eudicot) phylogenetic relationships|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21652313|magazine=American Journal of Botany|volume=91|issue=10|pages=1627–1644|doi=10.3732/ajb.91.10.1627|issn=0002-9122|pmid=21652313}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sporne|first=Kenneth R.|date=1972|title=Some Observations on the Evolution of Pollen Types in Dicotyledons|url=https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1469-8137.1972.tb04826.x|magazine=New Phytologist|language=en|volume=71|issue=1|pages=181–185|doi=10.1111/j.1469-8137.1972.tb04826.x|issn=1469-8137|access-date=2021-06-18|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624200637/https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1469-8137.1972.tb04826.x|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Endress|first=Peter K.|date=2002|title=Morphology and Angiosperm Systematics in the Molecular Era|url=https://www.jstor.org/stable/4354438|magazine=Botanical Review|volume=68|issue=4|pages=545–570|issn=0006-8101}}</ref> ==Primerjava z enokaličnicami== Poleg števila kličnih listov (pri dvokaličnicah sta dva, pri enokaličnicah en) je znanih še več lastnosti, po katerih so tradicionalno ločevali enokaličnice od dvokaličnic in obratno. Hkrati je bilo pokazano, da je večji delež teh razlik dejansko lastnosti, po katerih se med seboj razlikujejo enokaličnice in prave dvokaličnice (evdikote), medtem ko je pri evolucijsko starejših skupinah dvokaličnic mogoče zaslediti številne enokaličniške lastnosti (kot so neurejena postavitev [[Žila (botanika)|žil]], trištevni cvetovi in monosulkatni pelod). Tudi pri nekaterih enokaličnicah se pojavljajo karakteristike dvokaličnic, kot so denimo mrežasto [[Žilnatost|žilnati]] listi.<ref name=UCB/> {| class="wikitable" |- ! Značilnost ! Enokaličnice ! Dvokaličnice |- | Število [[Cvet|cvetnih]] delov | Trištevni cvetovi | Štirištevni ali petštevni cvetovi |- | Število vdolbinic na pelodnih zrnih | Ena | Tri |- | Število kličnih listov | En | Dva |- | Razporeditev žil v [[Steblo|steblu]] | Neurejena | Urejena (v koncentričnih krogih) |- | [[Korenina|Korenine]] | Nadomestne (adventivne) | Razvijejo iz radikule |- | [[Žilnatost]] | Progasta (vzporedna ali slokasta) | Mrežasta |- | [[Sekundarna rast]] | Odsotna | Pogosto prisotna |- | [[Listna reža|Listne reže]] | Tako na gornjem kot tudi spodnjem [[Epiderm|epidermu]] lista | Pogosteje na spodnjem epidermu lista |} == Klasifikacija == [[Image:Young castor bean plant showing prominent cotyledons.jpg|thumb|200px|Mlad kloščevec (''[[Ricinus communis]]''), ki ima dva dobro vidna klična lista. Z lahkoto ju razlikujemo od navadnih zelenih stebelnih listov.]] ===Filogenija=== Filogenetsko drevo, ki se uporablja v [[Sistem APG IV|sistemu APG IV]], ponazarja parafiletskost tradicionalnih dvokaličnic:<ref name=Cole17/><ref name=APGIV/> {{Barlabel |size=8 |at1=4.5|label1=tradicionalne dvokaličnice|bar1=green |cladogram= {{cladex |style=font-size:100%;line-height:110%; |label1=[[kritosemenke]] |1={{cladex |1=[[Amborellales]]|barbegin1=green |2={{cladex |1=[[Nymphaeales]]|bar1=green |2={{cladex |1=[[Austrobaileyales]]|bar1=green |label2=[[Mesangiospermae]] |2={{cladex |1=[[Chloranthales]]|bar1=green |2=[[magnolidni kompleks]]|bar2=green |3={{cladex |1={{cladex |1=[[Ceratophyllales]] (rogolistovci)|bar1=green |2=[[prave dvokaličnice]]|barend2=green }} |2=[[enokaličnice]] }} }} }} }} }} }} }} ===Zgodovinski pogled=== Tradicionalno se je dvokaličnicam (dikotiledonam) pripisovalo znanstveno ime '''Dicotyledoneae''', sama taksonomska kategorija (rang) pa se je v različnih sistemih precej razlikovala. Po [[Cronquistov sistem|sistemu Cronquista]] so dvokaličnice predstavljale [[Razred (biologija)|razred]] in nosile znanstveno ime '''Magnoliopsida''' (po tipskem [[Rod (biologija)|rodu]] magnolija, ''[[Magnolia]]''). V nekaterih klasifikacijskih sistemih so prave dvokaličnice dojemali kot svoj razred, [[Rodopsida]] (po tipskem rodu šipek, ''[[Rosa (znanstveno ime)|Rosa]]''). Preostale dvokaličnice (paleodikote ali [[bazalne kritosemenke]]) so nato bodisi obdržali v svojem parafiletskem razredu (Magnoliopsida) bodisi delili dalje. Nekateri botaniki vztrajajo, da se morajo dvokaličnice ohraniti kot veljavni razred, saj naj bi bile evolucijsko smiselne in praktične.<ref name=Stuessy10/> === Redovi === Spodaj je naveden seznam redov dvokaličnic v skladu s sistemom [[APG|Skupine za filogenijo kritosemenk]] (''Angiosperm Phylogeny Group''), sistemom APG IV, na desni je kot primerjava prikazan tradicionalni sistem po [[Tone Wraber|Wraberju]].<ref name=APGIV/><ref name=":1" /> {|class=wikitable style="background:transparent;" cellpadding="0" cellspacing="0" align="left" !align=left|APG IV<ref name="APGIV" /><br>(parafiletska skupina) !align=left|Tradicionalni sistem (po [[Tone Wraber|Wraberju]])<ref name=":1">{{navedi splet|url=http://dsb.biologija.org/vpr/2-sbot-sistem.pdf|title=Pregled rastlinskega sistema|accessdate=2007-05-16|author=Tone Wraber|authorlink=|year=1999|format=PDF|archive-date=2007-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20071030110731/http://dsb.biologija.org/vpr/2-sbot-sistem.pdf|url-status=dead}}</ref> |- |valign="top"|<!-- APG IV --> * [[Amborellales]] * [[Austrobaileyales]] * [[Nymphaeales]] *; [[magnolidni kompleks]] (magnolide) ** [[Canellales]] ** [[Laurales]] (lovorovci) ** [[Magnoliales]] (magnolijevci) ** [[Piperales]] (poprovci) *; nerazvrščena samostojna linija ** [[Chloranthales]] *; (verjetno) sestrska skupina pravih dvokaličnic ** [[Ceratophyllales]] (rogolistovci) *; [[prave dvokaličnice]] ** [[Buxales]] (pušpanovci) ** [[Proteales]] ** [[Ranunculales]] (zlatičevci) ** [[Trochodendrales]] **; [[osrednje prave dvokaličnice]] *** [[Dilleniales]] *** [[Gunnerales]] ***; [[superrozide]] **** [[Brassicales]] (križničevci) **** [[Celastrales]] (trdoleskovci) **** [[Crossosomatales]] **** [[Cucurbitales]] (bučevci) **** [[Fabales]] (stročnice) **** [[Fagales]] (bukovci) **** [[Geraniales]] (krvomočnikovci) **** [[Huerteales]] **** [[Malpighiales]] **** [[Malvales]] (slezenovci) **** [[Myrtales]] (mirtovci) **** [[Oxalidales]] **** [[Picramniales]] **** [[Rosales]] (šipkovci) **** [[Sapindales]] (javorovci) **** [[Saxifragales]] (kamnokrečevci) **** [[Vitales]] (vinikovci) **** [[Zygophyllales]] ***; [[superasteride]] **** [[Apiales]] **** [[Aquifoliales]] **** [[Asterales]] (košarnice) **** [[Berberidopsidales]] **** [[Boraginales]] **** [[Bruniales]] **** [[Caryophyllales]] (klinčkovci) **** [[Cornales]] (drenovci) **** [[Dipsacales]] (ščetičevci) **** [[Ericales]] (vresovci) **** [[Escalloniales]] **** [[Garryales]] **** [[Gentianales]] (sviščevci) **** [[Icacinales]] **** [[Lamiales]] (ustnatičevci) **** [[Metteniusales]] **** [[Paracryphiales]] **** [[Santalales]] (lanikovci) **** [[Solanales]] (razhudnikovci) **** [[Vahliales]] |valign="top"|<!-- Tradicionalni sistem (po [[Tone Wraber|Wraberju]])--> razred: '''Magnoliopsida''' (=Dicotyledoneae) * podrazred: [[Magnoliidae]] ** red: [[Magnoliales]] (magnolijevci) ** red: [[Laurales]] (lovorovci) ** red: [[Winterales]] (vinterjevci) * podrazred: izolirane skupine z nejasnim taksonomskim položajem ** red: [[Illiciales]] ** red: [[Chloranthales]] ** red: [[Piperales]] (poprovci) ** red: [[Aristolochiales]] (podrašcevci) ** red: [[Rafflesiales]] (raflezijevci) * podrazred: [[Nymphaeidae]] ** red: [[Nymphaeales]] (lokvanjevci) ** red: [[Ceratophyllales]] (rogolistovci) |} {{Clear}} == Glej tudi == *[[magnolidni kompleks]] *[[prave dvokaličnice]] *[[enokaličnice]] ==Sklici== {{sklici|refs= <ref name=APGIV>{{Citation |last=Angiosperm Phylogeny Group |year=2016 |title=An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV |journal=[[Botanical Journal of the Linnean Society]] |volume=181 |issue=1 |pages=1–20 |doi=10.1111/boj.12385 |ref={{harvid|APG IV|2016}} |doi-access=free }}</ref> <ref name=Cole17>{{citation |last1=Cole |first1=Theodor C.H. |last2=Hilger |first2=Hartmut H. |last3=Stevens |first3=Peter F. |title=Angiosperm Phylogeny Poster - Flowering Plant Systematics |date=2017 |url=http://www2.biologie.fu-berlin.de/sysbot/poster/poster1.pdf |access-date=2017-07-13 |archive-date=2017-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170517030259/http://www2.biologie.fu-berlin.de/sysbot/poster/poster1.pdf |url-status=dead }}</ref> <ref name=Hamilton2006>{{Citation | last1 = Hamilton | first1 = Alan| last2 = Hamilton | first2 = Patrick| year = 2006| title = Plant conservation: An ecosystem approach| pages = 2| url = https://books.google.com/books?id=P6m0OTheY8sC| isbn = 978-1-84407-083-1| publisher = Earthscan| location = London }}</ref> <ref name=Simp11>{{Citation |first1=Michael G. |last1=Simpson |title=Plant Systematics |publisher=Elsevier |year=2011 |chapter=Chapter 7: Diversity and Classification of Flowering Plants |page=139 |isbn=978-0-0805-1404-8}}</ref> <ref name=Stuessy10>{{citation | last1 = Stuessy | first1 = Tod F. | year = 2010 | title = Paraphyly and the origin and classification of angiosperms. | journal = Taxon | volume = 59 | issue = 3 | pages = 689–693 | url = http://www.ktriop.bio.ug.edu.pl/upload/preview/d866ba1ba9b0c1ed4b27a44373a5e40b.pdf | doi = 10.1002/tax.593001 | accessdate = 2021-06-18 | archive-date = 2016-12-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20161224105910/http://www.ktriop.bio.ug.edu.pl/upload/preview/d866ba1ba9b0c1ed4b27a44373a5e40b.pdf | url-status = dead }}</ref> <ref name=Takh64>{{citation |last1=Takhtajan |first1=A. |author-link=Takhtajan |title=The Taxa of the Higher Plants above the Rank of Order |journal=[[Taxon (journal)|Taxon]] |date=June 1964 |volume=13 |issue=5 |pages=160–164 |doi=10.2307/1216134 |jstor=1216134 }}</ref> <ref name=UCB>{{citation |title=Monocots versus Dicots |url=http://www.ucmp.berkeley.edu/glossary/gloss8/monocotdicot.html |publisher=[[University of California Museum of Paleontology]] |access-date=25 January 2012}}</ref> }} {{Kritosemenke po sistemu APG IV}} [[Kategorija:Kritosemenke]] {{normativna kontrola}} mbqm22htep9tavezok7rr1npuyj952b 3 85488 6688555 6687199 2026-06-12T14:17:55Z Janezdrilc 3152 /* Infopolje Župnija */ 6688555 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Shabicht/Glava}} == Slovenske župnije == Vidim, da si že urejal članke o župnijah. Morda bi te zanimalo: [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]]. --[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] ([[Uporabniški pogovor:BenjaminZebovec|pogovor]]) 15:28, 3. januar 2026 (CET) :Z veseljem se priključim temu projektu, ker pa sedaj živim v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]], so mi prednostne župnije [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]], o katerih skoraj ni verodostojnih zgodovinskih podatkov in virov. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 08:56, 4. januar 2026 (CET) == [[Nagrada Stresa]] == Buongiorno, carissimo Sebastjan, come stai? Buon Anno, anche se un po' in ritardo!!! Per favore, ti chiedo 5 minuti per vedere questa pagina che ho appena creato. Quiando voui, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Grazie mille e buon fine settimana. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:11, 10. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} '''Tutto a posto, saluti!!''' [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 13:05, 11. januar 2026 (CEST) ::Zakaj si pa premaknil stran? Imena nagrad se piše z malo, glej npr. [[nagrada novo mesto]] in [[oskar (nagrada)]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:14, 11. januar 2026 (CET) ::Oskar je samo vzdevek za nagrado ameriške filmske akademije, ki ima drugačno uradno ime, zapis je zato z malo začetnico, pri nagradi Stresa pa zapisujem nagrado z malo (pravopisno pravilo, ki ga navajaš), z veliko pa zemljepisno lastno ime mesta v tujini, kjer se podeljuje. Ime nagrad se resnično zapisuje z malo, npr. nagrada prešernovega sklada, vendar se v njih vključena zemljepisna lastna imena zapisujejo z veliko, glej 3. skupina: poimenovanja oblike samostalniška zveza + desni prilastek ⇒ z veliko začetnico enote, ki so lastna imena... Pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:30, 11. januar 2026 (CET) :::Ja, po tem si me spravil malo v dvome, ali gre bolj za princip nagrade novo mesto ali za princip velike nagrade Monaka ... Nagrada Prešernovega sklada pa se piše z veliko, saj vsebuje osebno ime. No, skratka, hvala za razlago pa oprosti za prejšnje moje lajanje :P Se vidimo morda v četrtek na praznovanju? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:27, 11. januar 2026 (CET) ::::Nič hudega, nihče ni neizmotljiv! V četrtek, na praznovanju, kje in kdaj? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:50, 12. januar 2026 (CET) :::::V četrtek ob petih v Centralni tehniški knjižnici obeležujemo 25 let Wikipedije :) Več info [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#c-Yerpo-20260106074100-Srečanje_ob_25-letnici_Wikipedije v tej niti Podlipja]. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:10, 12. januar 2026 (CET) == Kadenca orožja == Prosim za preureditev povezav do drugih jezikov v wikipodatkih, ki jih sedaj zaseda članek [[Hitrost streljanja|Hitrost streljanja]], ta pa ne navaja nobenih virov in sklicev. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 21:45, 20. januar 2026 :{{opravljeno}} Hvala lepa!! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 12:15, 21. januar 2026 == Arhiviranje pogovorne strani == Pogovorno stran imaš res že zelo obsežno. Predlagam, da ustvariš arhivsko podstran. Čeprav, vidim, da pogovorov 2006–2012 niti nimaš nikjer arhiviranih, ker si jih samo izbrisal. Lahko bi tudi te shranil zraven. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:52, 21. januar 2026 (CET) :Kako ustvarim arhivsko podstran in kako nanjo prenesem sedaj izbrisane pogovore? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 09:37, 22. januar 2026 (CET) Sem ti vse zdaj shranil, ker je bil problem s sledljivostjo starih izbrisanih pogovorov. Komaj sem skupaj sestavil, zato ti raje nisem pisal, kako uredit arhiviranje, ker je bilo tako ceneje. Upam, da ne zameriš. Glavo pogovorne strani si seveda predelaj po želji. Za naprej pa ti predlagam, da ustvariš novo arhivsko podstran [[Uporabniški pogovor:Shabicht/Arhiv 3|Arhiv 3]] in vanjo vsako leto shraniš pogovore preteklega leta. Zaradi trajanja nalaganja strani ob odpiranju je priporočljivo, da arhivska podstran ni večja od kakih 150.000 bajtov. To boš že sproti videl, kako obsežni bodo pogovori kako leto. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:35, 22. januar 2026 (CET) :Najlepša hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 22:07, 22. januar 2026 (CET) ==Wikipedija:Ste vedeli, da ...?== ... da se v Slovenski Istri govori tudi Istrijanščina, ki pa ni uradno slovensko narečje, temveč bolj urbana govorica, z veliko italijanizmi, hrvaškimi in srbskimi izposojenkami ter besednimi zvezami iz šavrinskega ter rižanskega govora. @Shabicht: podatek je nereferenciran, zato na žalost ni primeren za vključitev. Poskusi poiskati dober vir. — Yerpo Ha? 15:04, 28. januar 2026 (CET)<br> {{ping|Yerpo}} potrudil sem se, podatek je sedaj v članku [[Istrsko narečje]] opredeljen z dvema močnima viroma o jezikoslovnih raziskavah v Slovenski Istri. — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 19:39, 28. januar 2026 (CET) == Tvoja urejanja == Znova prosim, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628152&oldid=6628151 ne] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 shranjuješ] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628154&oldid=6628153 vsakega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628155&oldid=6628154 minornega] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628157&oldid=6628156 popravka] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lindsey_Vonn&curid=206212&diff=6628153&oldid=6628152 posebej], ampak uporabljaš gumb "Prikaži predogled" in shraniš na koncu, ko si zadovoljen z izgledom. Sicer čisto preplaviš seznam sprememb. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:41, 10. februar 2026 (CET) : Zelo praktična stvar za prikazovanje predogledov: v osebnih nastavitvah pod zavihkom [[Posebno:Nastavitve#mw-prefsection-editing|Urejanje]] si lahko obkljukaš možnost ''Pokaži predogled brez ponovnega nalaganja strani''. Pri vsakem kliku na gumb ''Prikaži predogled'' sistem osveži samo vrhnji del strani s predogledom, medtem ko urejevalno polje in vse ostalo ostane nedotaknjeno. Poskusi, priporočam. Dobro se obnese. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:54, 10. februar 2026 (CET) Isto velja za tvoj peskovnik. Lahko prosim potrdiš, da si prebral in razumel sporočilo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:44, 12. februar 2026 (CET) :Sem prejel! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:47, 12. februar 2026 (CET) ::Ok, in nameravaš upoštevati? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:37, 12. februar 2026 (CET) == Infopolje Župnija == Delam na tehničnem preurejanju predloge {{tl|Infopolje Župnija}}. Imena duhovnikov se odslej ne bodo več vpisovala v članke o župnijah, ampak bodo vsa shranjena na 5-ih podstraneh, kjer jih bo možno posodabljat na priročen način: * [[Predloga:Infopolje Župnija/žpk]] za župnike in župnijske upravitelje * [[Predloga:Infopolje Župnija/dhp]] za duhovne pomočnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/kpl]] za kaplane * [[Predloga:Infopolje Župnija/upd]] za upokojene duhovnike * [[Predloga:Infopolje Župnija/dkn]] za diakone Jaz sem vpisal imena za 4 škofije, ki sem jih prepisal iz uradnih strani, manjkata pa še Nadškofija Maribor in Škofija Koper, ki ne ponujata teh podatkov. Bi lahko pogledal, če jih je možno kje dobit? Drugače pa se v seznam žpk vpisuje takole (primeri): : <code><nowiki>| Artiče = iz [[Župnija Brežice|Brežice]]</nowiki></code> : <code><nowiki>| Brestanica = [[Tomaž Šojč]]</nowiki></code> (notranja povezava naj se doda samo, če obstaja članek) : <code><nowiki>| Kančevci = upr Milan Kvas</nowiki></code> (pri župnijskih upraviteljih mora biti spredaj "upr") V ostalih seznamih, kjer je več imen za posamezno župnijo, jih med sabo ločimo: : <code><nowiki>| Nazarje = Tomaž Pinter,<br>Marjan Čuk</nowiki></code> Imena župnij v seznamih ustrezajo naslovom člankov. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:10, 5. junij 2026 (CEST) :Upam, da si upošteval vse: župnik (parochus), župnijski upravitelj (administrator paroecialis), kaplan (Vicarius paroecialis), duhovni pomočnik (sacerdos auxiliaris), župnik moderator (v pastoralnih zvezah, kjer je več duhovnikov, vodi skupino duhovnikov in je odgovorni župnik), župnik soupravitelj (duhovnik, ki skupaj z drugim duhovnikom upravlja župnijo). Hvala za navodila, ravno to sem pogrešal pri infopolju. Razne vikarje in podobno se vpisuje pod duhovne pomočnike? Naj vseeno vpisujem kot poglavje »pastoralno območje župnije«, katere župnije se upravljajo iz predmetne župnije članka in od kdaj, z virom, če obstaja? Glede podatkov Nadškofije Maribor so na pred kratkim prenovljeni uradni spletni strani navedene vse župnije, z njihovimi župniki ali župnijskimi upravitelji, za Škofijo Koper pa v letošnjih premestitvah duhovnikov pričakujemo velike spremembe, ko bo škof Štrumf objavil prvo »škofijsko pometanje podstrešja«. Glej tudi novi portal [https://slocerkve.si/ slocerkve.si], ki bo pokrival vse slovenske župnije in tudi njihove cerkve! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:30, 6. junij 2026 (CEST) Vikarje sem vpisal kar k duhovnim pomočnikom. Tudi župniki sodelavci, kadar so podrejeni župniku moderatorju, so v bistvu tudi duhovni pomočniki. Vir, če se ti zdi potrebno, komot vpišeš k imenu. Tudi letnico začetka delovanja lahko po želji v pišeš v oklepaju zraven. Če kak župnik umre, lahko napišeš: : <code><nowiki>| Bertoki = ''[[sedisvakanca]]''</nowiki></code> Pri župnijah v upravi pastoralne zveze pa lahko napišeš: : <code><nowiki>| Črneče = iz [[Župnija Dravograd|Pastoralna zveza župnij Dravograd]]</nowiki></code> Mariborske duhovnike sem zdaj k sreči našel in vpisal, manjkajo pa še mariborske župnije v soupravi, od kot so upravljane. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:57, 6. junij 2026 (CEST) A so v člankih koprskih župnij podatki o duhovnikih ažurni, da bi se jih preneslo, ali so zastareli? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:04, 6. junij 2026 (CEST) :Počakajmo na nove premestitve v avgustu! V župnijah z novejšimi infopolji od A do D, ki sem jih urejal, so podatki posodobljeni, v ostalih pa ne, z izjemo [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]]! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:49, 6. junij 2026 (CEST) Zdelo se mi je najbolje kar ustvariti posebno {{tl|Infopolje Župnija v Sloveniji}}, tako kot imamo naprimer {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}. Vsa imena duhovnikov in diakonov črpa iz ene same strani: {{tl|Duhovniki}}, zato bo posodabljanje odslej ekspresno. Lahko pogledaš v kodo, kako zgleda seznam. Zaenkrat je še v delu, zato tudi novo infopolje še ni uvedeno, ga je pa že možno testirat v člankih župnij. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 21:18, 7. junij 2026 (CEST) :Če bo stvar delovala bo čudovito! Bo možno mednje vključiti tudi dekane (vodje dekanij)? :Če sem prav razumel, duhovnikov ne bomo več vpisovali v infopolju posamezne župnije, ampak samo v {{tl|Duhovniki}}, kjer so bodo podatki o njihovih spremembah in premestitvah lahko posodabljali? Prosim za odgovor! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 8. junij 2026 (CEST) Tako je. To bo neke vrste enotna podatkovna baza za infopolja v vseh člankih. Dekane bi se dalo vključiti, ampak bom moral ustvariti posebno predlogo {{tl|Dekani}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 11:49, 9. junij 2026 (CEST) Načeloma ti imen duhovnikov ni treba več vpisovati v infopolje, ker bo to kmalu posodobljeno in bo imena prikazovalo samodejno iz predlog Duhovniki in Dekani (več na [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok]]). --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:17, 12. junij 2026 (CEST) nkgp9fv4tfw57cl7asr6xmeveqn2vi5 0 87270 6688661 6688440 2026-06-13T04:41:54Z Muc77 247998 6688661 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''^K: 19:15 '''B'''^K: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''^K= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''^K= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''229''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''157''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |2 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22<br>2026: E23 | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062<br>2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |3 |MAN Lion's City 12 E |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2026: 750–752 | |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 16 | MAN NG 312 (A11) | nizkopodni | 385–408 [[Slika:X mark.svg|15px]] 409–418[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 1997: 385 (1)<br>1998: 391–393, 396, 400, 402, 406, 408 (8)<br>2000: 409–411, 414, 416–418 (7) | [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]] |- | 9 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424–428, 430 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359 (2) | |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2026: 802, 804–810, 812, 818 (9) | |- |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) <ref>[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 Avtobus na zemeljski plin prijazen do okolja in proračuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923230131/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 |date=2015-09-23 }} 7. april 2010, Dnevnik.si</ref> * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi (WIP) === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140, 141 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij), 399, 405 (september) * 2000–2026: 419 MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 * 2003–2026: 432 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025) '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] gdzdscubwek0gsddfumusa7993gwlgo 6688662 6688661 2026-06-13T04:42:51Z Muc77 247998 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6688661|6688661]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Muc77|Muc77]] ([[User talk:Muc77|pogovor]]) 6688662 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''^K: 19:15 '''B'''^K: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''^K= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''^K= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''228''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''156''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |2 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22<br>2026: E23 | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062<br>2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |3 |MAN Lion's City 12 E |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2026: 750–752 | |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 16 | MAN NG 312 (A11) | nizkopodni | 385–408 [[Slika:X mark.svg|15px]] 409–418[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 1997: 385 (1)<br>1998: 391–393, 396, 400, 402, 406, 408 (8)<br>2000: 409–411, 414, 416–418 (7) | [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]] |- | 9 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424–428, 430 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359 (2) | |- | 9 | Mercedes-Benz eCitaro G | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2026: 802, 804–809, 812, 818 (9) | |- |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) <ref>[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 Avtobus na zemeljski plin prijazen do okolja in proračuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923230131/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 |date=2015-09-23 }} 7. april 2010, Dnevnik.si</ref> * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi (WIP) === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140, 141 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij), 399, 405 (september) * 2000–2026: 419 MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 * 2003–2026: 432 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025) '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] d0nuacxerjmc7ifwif5al4g72uw9bc1 6688663 6688662 2026-06-13T04:43:26Z Muc77 247998 /* Avtobusi v mestnem potniškem prometu */ 6688663 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''^K: 19:15 '''B'''^K: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''^K= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''^K= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''228''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''157''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |2 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22<br>2026: E23 | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062<br>2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |3 |MAN Lion's City 12 E |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2026: 750–752 | |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 16 | MAN NG 312 (A11) | nizkopodni | 385–408 [[Slika:X mark.svg|15px]] 409–418[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 1997: 385 (1)<br>1998: 391–393, 396, 400, 402, 406, 408 (8)<br>2000: 409–411, 414, 416–418 (7) | [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]] |- | 9 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424–428, 430 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359 (2) | |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2026: 802, 804–810, 812, 818 (10) | |- |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) <ref>[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 Avtobus na zemeljski plin prijazen do okolja in proračuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923230131/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 |date=2015-09-23 }} 7. april 2010, Dnevnik.si</ref> * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi (WIP) === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140, 141 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij), 399, 405 (september) * 2000–2026: 419 MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 * 2003–2026: 432 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025) '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] fl3kgbr864rf16bnj9h994q7thcvfp7 0 90963 6688638 6478308 2026-06-13T00:29:10Z ~2026-32552-67 260877 6688638 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Siena | official_name = Città di Siena | native_name = | image_skyline = PiazzadelCampoSiena.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = pogled na trg Piazza del Campo, v ozadju stolp Mangia in bazilika Santa Maria dei Servi | image_shield = Siena-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map - IT - Siena - Siena.svg | map_alt = | map_caption = Siena znotraj pokrajine Siena in toskane | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 43 |latm = 19 |lats = 07 |latNS = N | longd = 11 |longm = 19 |longs = 50 |longEW = E | coordinates_type = region:IT_type:city(53893) | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = [[Toskana]] | province = [[Siena (pokrajina)|Siena]] (SI) | frazioni = Colle Malamerenda, Costafabbri, Costalpino, Fogliano, Ginestreto, Isola d'Arbia, Le Tolfe, Monteliscai, Pieve a Bozzone, Presciano, Sant'Andrea a Montecchio, Santa Regina, Taverne d'Arbia, Val di Pugna, Vico d'Arbia, Vignano, Volte Alte | mayor_party = | mayor = Luigi De Mossi | area_footnotes = | area_total_km2 = 118 | population_footnotes = | population_total = 53.901 | population_as_of = 31. december 2017<ref>Podatki iz Istata</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = Sienese | elevation_footnotes = | elevation_m = 322 | twin1 = | twin1_country = | saint = Sv. Ansano in sv. Ambrož Sienski | day = 1. december | postal_code = 53100, 53010 | area_code = 0577 | website = {{Official website|http://www.comune.siena.it/}} | footnotes = {{Infobox World Heritage Site|child=yes | WHS = Historic Centre of Siena | State Party = [[Italija]] | Type = kulturni | Criteria = i, ii, iv | ID = 717 | Year = 1995 | Session = 19. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/717 | noicon = false <!-- za izključitev izpisa "Uredi na Wikipodatkih" --> }} }} '''Siena''' (latinsko: Sena Iulia) je [[mesto]] v [[Italija|italijanski]] [[italijanske dežele|deželi]] [[Toskana|Toskani]]. Je glavno mesto pokrajine [[Siena (pokrajina)|Siena]]. V mestu živi okoli 53.000 prebivalcev. Unesco je zgodovinsko središče Siene uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/717 |title=Historic Centre of Siena |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=3 December 2009 |accessdate=19 June 2012}}</ref> Je ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v državi, saj je leta 2008 prispelo več kot 163.000 mednarodnih prihodov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.euromonitor.com/_Euromonitor_Internationals_Top_City_Destinations_Ranking |title=Euromonitor Internationals Top City Destinations Ranking > Euromonitor archive |publisher=Euromonitor.com |date=12 December 2008 |accessdate=9 April 2010}}</ref> Siena je znana po svoji kulinariki, umetnosti, muzejih, srednjeveški mestni krajini in [[Palio v Sieni|konjski dirki ''Palio'']], ki poteka dvakrat letno. V Sieni je sedež Banca Monte dei Paschi di Siena, najstarejše še obstoječe banke na svetu, ki je tudi tretja največja<ref>[http://www.faz.net/aktuell/wirtschaft/unternehmen/italienische-bank-keine-privaten-investoren-fuer-monte-dei-paschi-14588315.html Poročilo o Monte dei Paschi v ''Frankfurter Allgemeine Zeitung'' z dne 22. decembra 2016]</ref> banka v Italiji. [[Univerza v Sieni]], ustanovljena leta 1240, je ena najstarejših univerz v Italiji, zdaj pa jo obiskuje približno 20.000 študentov. Sveta [[Katarina Sienska]] prihaja iz Siene. == Zgodovina == {{glavni| Republika Siena}} [[File:Capitoline Wolf at Siena Duomo.jpg|thumbnail|''Kapitolska volkulja'' v Sienski stolnici. Po legendi naj bi Sieno ustanovila Senij in Ashij, dva Remova sinova. Ko sta pobegnila iz Rima, sta kip volkulje odnesla v Sieno, ki je postala simbol mest.]] Tako kot druga toskanska hribovska mesta je bila Siena prvič naseljena v času [[Etruščani|Etruščanov]] (ok. 900–400 pr. n. št.), ko je v njej živelo pleme Saina. Etruščani so bili pleme naprednih ljudi, ki so spremenili videz osrednje Italije z namakanjem, da bi si povrnili prej neobdelano zemljo in z navado gradnje naselij v dobro branjenih gradiščih. V času cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] je bilo na tem mestu ustanovljeno rimsko mesto ''Saena Julia''. Nekateri arheologi trdijo, da je Sieno nekoč nadzorovalo galsko pleme, imenovano [[Senoni]]. Po lokalni legendi sta Sieno ustanovila Senij in Ashij, dva [[Rem]]ova sinova in s tem [[Romul]]ova nečaka, po katerih je bil poimenovan tudi Rim. Menda po očetovem umoru s strani Romula sta pobegnili iz Rima in s seboj odnesla kip volkulje, ki doji dojenčka ([[Kapitolska volkulja]]) in si tako prisvojila ta simbol za mesto. Poleg tega sta jahala belega in črnega konja, kar je povzročilo ''Balzana'' ali grb Siene z belim trakom na vrhu temnega pasu. Nekateri trdijo, da ime Siena izvira od Senija. Druge etimologije izhajajo iz imena iz etruščanskega priimka ''Saina'', rimskega priimka ''Saenii'' ali latinske besede ''senex'' – 'star' ali njegove izpeljane oblike ''seneo'' 'biti star'. Siena pod rimsko oblastjo ni uspevala. Ni bila nameščena v bližini nobene večje ceste in ni imela priložnosti za trgovino. Njen otoški status je pomenil, da je krščanstvo prodrlo šele v 4. stoletju našega štetja in šele, ko so [[Langobardi]] napadli Sieno in okoliško ozemlje, je začela uspevati. [[rimska cesta|Rimski cesti]] [[Via Aurelia]] in [[Via Cassia]] sta potekali skozi območja, izpostavljeni bizantinskim napadom, zato so Langobardi preusmerili večji del trgovine med langobardskimi severnimi posestvi in Rimom po bolj varni cesti skozi Sieno. Siena je napredovala kot trgovska postaja in zaradi stalnih tokov romarjev, ki so prihajali v Rim in iz njega, so bili dragocen vir dohodka v prihodnjih stoletjih. Najstarejše plemiške družine v Sieni datirajo svojo linijo do predaje Langobardov leta 774 [[Karel Veliki|Karlu Velikemu]]. V tem trenutku je mesto preplavil roj frankovskih nadzornikov, ki so se poročili z obstoječim sienskim plemstvom in pustili zapuščino, ki jo lahko vidimo v opatijah, ki so jih ustanovili po vsem sienskem ozemlju. Fevdalna oblast je vendarle upadla in s smrtjo grofice Matilde leta 1115 je obmejno ozemlje Toskanska marka, ki je bilo pod nadzorom njene družine Canossa, razpadlo na več avtonomnih regij. To je na koncu privedlo do ustanovitve Republike Siene. Leta [[1125]] je bila Siena že svobodna komuna, a zapletena v tekmovalno nasprotje s [[Firence|Firencami]], kar je zaznamovalo njeno srednjeveško zgodovino. Spor med [[gvelfi in gibelini|gibelinsko]] ligo [[Arezzo]] - Siena - [[Pistoia]] - [[Lucca]] - [[Pisa]] ter [[Firence|Firencami]] se je zaključil s porazom Firenc v bitki pri kraju Montaperti leta [[1260]]. Tedaj je Siena je zaradi svojega bogastva sodila med vodilna evropska mesta. [[Republika Siena]] je obstajala več kot štiristo let, od 12. stoletja do leta 1555. Leta [[1348]] je Sieno prizadel udarec, od katerega si ni nikoli več povsem opomogla. [[Epidemija]] [[kuga|kuge]] je pomorila tri četrtine mestnega prebivalstva. V zlati dobi Siene pred črno smrtjo leta 1348 je v mestu živelo 50.000 ljudi.<ref name="google">{{navedi knjigo|title=Art as Politics in Late Medieval and Renaissance Siena|author1=Smith, T.B.|author2=Steinhoff, J.B.|date=2012|publisher=Ashgate Publishing Company|isbn=9781409400660|url=https://books.google.com/books?id=gKyxJL2f88gC&pg=PA77|page=77|accessdate=14 September 2015}}</ref> V italijanski vojni 1551–59 je republiko v zavezništvu s špansko krono premagalo konkurenčno [[Firenška vojvodina| Firenško vojvodino]]. Po 18 mesecih odpora se je Siena 17. aprila 1555 predala Španiji<ref>{{navedi knjigo|author=Caravale, Giorgio |url=http://worldcat.org/oclc/1030563659|title=Preaching and inquisition in Renaissance Italy : words on trial|year=2016|isbn=978-90-04-32545-6|oclc=1030563659}}</ref>, kar je pomenilo konec republike. Novi španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II.]] je zaradi ogromnih zneskov [[Medičejci|Medičejcem]] odstopil (razen vrsti obalnih trdnjav priloženih ''Stato dei Presidi'') [[Veliko vojvodstvo Toskana|Velikemu vojvodstvu Toskana]], ki mu je pripadal do združitve Italije v 19. stoletju. stoletja. Republikanska vlada 700 sienskih družin v Montalcinu se je upirala do leta 1559. Na političnem področju se je Siena v zgodovini spopadala z vrsto papeških, cesarskih in avtokratskih vladarjev. == Geografija == Siena se nahaja v osrednjem delu [[Toskana|Toskane]], sredi hribovite pokrajine med dolino reke Arbia (jug), dolino Merse (jugozahod), dolino Elsa (sever) in hribi Chianti (severovzhod ), Montagnola Senese (zahod) in Kreta Senesi (jugovzhod). Mesto leži na 322 m nadmorske višine. Siena ima tipično celinsko sredozemsko podnebje. Povprečna količina padavin je 750 mm, največja je novembra, najmanjša pa julija. Julij je najbolj vroč mesec s povprečno temperaturo 22,2 ° C, januar pa najhladnejši. == Kulturno-zgodovinska dediščina == <gallery> File:Duomo di Siena - panoramio.jpg|[[Sienska stolnica]] File:Siena Cathedral.jpg|Notranjost Sienske stolnice. File:Siena Palazzo Pubblico 20030813-349.jpg|Fasada Palazzo Pubblico (mestne hiše) v času Palia. File:The oldest surviving bank in the world. Siena, Italy. (23117920029).jpg|Piazza Salimbeni. File:Strsiena.JPG|Ulice stare Siene. File:San Domenico church in Siena, Italy.jpg|[[Bazilika sv. Dominika (Siena)| Bazilika sv. Dominika]]. File:201105 Toscane Sienne.jpg|Pogled na Campanile del Mangia. </gallery> '''[[Sienska stolnica]]''' (''Duomo''), ki so jo začeli graditi v 12. stoletju, je mojstrovina italijanske [[romanska arhitektura|romansko]]-[[gotska arhitektura|gotske]] arhitekture. Njena glavna fasada je bila dokončana leta 1380 z ladjo, usmerjeno severovzhod – jugozahod. Predlagana razširitev vzhodnega [[transept]]a bi cerkev spremenila v ambiciozno masivno baziliko, največjo takrat na svetu, z ladjo vzhod-zahod. Vendar je pomanjkanje sredstev, deloma zaradi vojne in črne smrti, okrnilo projekt. Ostali sta dve steni tega razširjenega vzhodnega transepta; skozi notranje stopnišče se lahko obiskovalci povzpnejo na čudovit razgled na mesto. '''[[Prižnica Sienske stolnice]]''' je osmerokotna mojstrovina iz 13. stoletja, ki jo je izklesal [[Nicola Pisano]] z levjimi podstavki in biblijskimi reliefnimi ploščami. Vgrajena marmorna mozaična tla stolnice, ki so ga oblikovali in izdelali številni umetniki, je med najbolj dodelanimi v Italiji. [[Zakristija]] in knjižnica Piccolomini imata dobro ohranjene renesančne [[freska|freske]] [[Domenico Ghirlandaio |Ghirlandaia]] in [[Pinturicchio|Pinturicchia]]. Drugi kiparji, ki so bili dejavni v cerkvi in v podzemni '''[[Sienska krstinica sv. Janeza|krstilnici]]''', so bili [[Donatello]], [[Lorenzo Ghiberti]], [[Jacopo della Quercia]] in drugi. '''Museo dell'Opera del Duomo''' vsebuje [[Duccio]]vo znamenito ''[[Maestà (Duccio)|Maestà]]'' (1308–11) in različna druga dela sienskih mojstrov. Več sienskih slik najdemo v Pinakoteki, npr. dela Dietisalvi di Speme iz 13. stoletja. '''[[Piazza del Campo]]''', mestni trg v obliki školjke, se razprostira pred '''[[Palazzo Pubblico (Siena)|Palazzo Pubblico]]''' (mestno hišo) s svojim visokim '''[[Torre del Mangia]]'''. To je prostor konjskih dirk ''Palio''. Palazzo Pubblico, ki je odlično arhitekturno delo, hrani še en pomemben umetniški muzej. V njem so freske [[Ambrogio Lorenzetti|Ambrogia Lorenzettija]], ki prikazujejo ''[[Alegorija dobre in slabe vlade|Alegorijo in učinke dobre in slabe vlade]]'', pa tudi nekatere najboljše freske [[Simone Martini]]ja in [[Pietro Lorenzetti|Pietra Lorenzettija]], kot so tudi ostanki njegove risbe svetovnega zemljevida v sobi z zemljevidi (''Sala del Mappamondo''). 102 metra visok stolp palače (Torre del Mangia) je bil zgrajen med letoma 1325 in 1344, njegov vrh je zasnoval Lippo Memmi. Odprt je za javnost, z njegovega vrha ponuja zelo dober pogled na mesto in okolico. '''Palazzo Salimbeni''', ki se nahaja na istoimenskem trgu, je bil prvotni sedež in je še vedno v posesti Monte dei Paschi di Siena, ene najstarejših bank v Evropi, ki neprekinjeno obstaja. V znameniti gotski '''palači Chigi-Saracini''' na ulici Via di Città je Accademia Musicale Chigiana, glasbeni konservatorij v Sieni. '''Palazzo Tolomei''' na ulici Banchi di Sopra je bila zgrajena okoli leta 1205 in je najstarejša mestna palača v Sieni. Kasneje je bila podaljšana in obnovljena. Danes je tu sedež Cassa di Risparmio di Firenze. '''Canale del Granduca''' je podzemni sistem predorov za odtok Pian del Lago, ki je v občini Monteriggioni. Poimenovan je po Pietru Leopoldu, takratnem velikem vojvodi Toskane. Dolžina je 2173 m<ref name="ErmannoVigni">Ermanno Vigni: ''A pesca in Pian del Lago. Il Canale del Granduca.''</ref> (po drugih podatkih 2255,80 m<ref name="AritrovarlaDiana85">Comune di Siena, Santa Maria della Scala, Associazione La Diana (Hrsg.): ''A ritrovar la Diana.'' S. 85</ref>), povprečna višina 2,42 m in povprečna širina 1,84 m. Razlika v višini med vhodnim in izhodnim območjem je 3,125 m, nagib 1,4 %. '''Bottini di Siena''' so srednjeveški sistem kanalov in podzemni vodovod za oskrbo z vodo mesta Siena s skupno dolžino 25 km.<ref name="IBottini20">Comune di Siena (Hrsg.): ''I Bottini. Acquedotti medievali senesi''. S. 20.</ref> Sistem je bil glavna oskrba Siene do 1910-ih in še danes oskrbuje z vodo sienske vodnjake. Druge cerkve v mestu so: * Basilica dell'Osservanza * [[Santa Maria dei Servi (Siena)|Santa Maria dei Servi]] * [[Bazilika sv. Dominika (Siena)| Bazilika sv. Dominika]] * San Francesco * Santo Spirito * San Martino * Svetišče Santa Caterina, ki vključuje staro hišo sv. Katarine Sienske. V njem je čudežno razpelo (konec 12. stoletja), iz katerega je svetnica prejela stigme in kip svete Katarine iz 15. stoletja Tudi zgodovinska sinagoga v Sieni je ohranjena in odprta za obiskovalce. Med mestnimi vrtovi je tudi botanični vrt Orto Botanico dell'Università di Siena, ki ga vzdržuje univerza v Sieni. V Medičejski trdnjavi sta Enoteca Italiana in Siena Jazz School s tečaji in koncerti skozi vse leto ter festival v času mednarodnega mojstrskega tečaja na Siena Jazz. V okolici so številne patricijske vile, od katerih jih nekatere pripisujejo Baldassarreju Peruzziju. * Vila Chigi * Grad Belcaro * Vila Celsa * Vila Cetinale * Vila Volte Alte V Sieni je tudi sedež nogometnega kluba A.C. Siena, ki nastopa v Serie A. == Kultura == === Contrade === Siena ohranja kulturo, osredotočeno na ostanke iz srednjeveškega obdobja. Vsako četrt (''kontrada'') predstavlja žival ali maskota in ima svojo mejo in različno identiteto. Rivalstvo četrti je najbolj razširjeno med letno konjsko dirko ''Palio'' na trgu Piazza del Campo. [9] Obstaja 17 takih četrti: Aquila, Bruco, Chiocciola, Civetta, Drago, Giraffa, Istrice, Leocorno, Lupa, Nicchio, Oca, Onda, Pantera, Selva, Tartuca, Torre, Valdimontone. === Palio === {{glavni| Palio v Sieni}} [[Palio v Sieni]] je tradicionalna srednjeveška konjska dirka, ki poteka okoli Piazze del Campo dvakrat letno, 2. julija in 16. avgusta. Prireditve se udeleži množica gledalcev in navijačev in se prenaša po televiziji. 10 naključno izbranih iz skupine 17. contrad (mestnih četrti, ki so bile prvotno oblikovane kot bataljoni za obrambo mesta) se poteguje za trofejo: poslikan prapor ali ''Palio'' s podobo Blažene Device Marije. === Umetnost === [[File:Duccio.The-Madonna-and-Child-with-Saints-149.jpg|thumb|Poliptih ''Madona in otrok s svetniki'', [[Duccio]] (1311–18).]] [[File:Institution-of-the-eucharist--Sassetta--Siena Pinacoteca.jpg|thumb|Sassetta, ''Institucija evharistije'' (1430–32), Pinacoteca di Siena.]] Skozi stoletja ima Siena bogato umetniško tradicijo, v njej so delovali številni umetniki. Na seznamu umetnikov sienske šole so [[Duccio]] in njegova učenca [[Simone Martini]], [[Pietro Lorenzetti]] in Martino di Bartolomeo. Številna dobro znana dela renesančne in visokorenesančne umetnosti še vedno ostajajo v galerijah ali cerkvah v Sieni. Cerkev sv. Dominika vsebuje dela [[Guido da Siena|Guida da Siene]] iz sredine 13. stoletja. Ducciova ''[[Maestà (Duccio)|Maestà]]'', ki ga je leta 1308 naročilo mesto Siena, je bila ključnega pomena pri odvajanju italijanskega slikarstva od hierarhičnih predstav bizantinske umetnosti in usmerjanju k bolj neposrednim predstavitvam resničnosti. In njegov poliptih ''Madona in otrok s svetniki'', poslikan med letoma 1311 in 1318, ostaja na mestni Pinacoteca Nazionale. '''Pinacoteca Nazionale di Siena''' je umetniška galerija v Sieni in vsebuje pomembna dela iz 14., 15. in 16. stoletja ter mednarodne mojstrovine v zbirki Spannocchi. Hrani tudi več del Domenica Beccafumija ter umetniška dela Lorenza Lotta, Domenica di Bartola in Fra Bartolomea. == Gospodarstvo == Glavne dejavnosti so turizem, storitve, kmetijstvo, obrt in lahka industrija. Kmetijstvo predstavlja glavno panogo Siene. Od leta 2009 kmetijsko delovno silo v Sieni zaposluje 919 podjetij s skupno površino 10.755 kvadratnih kilometrov, za uporabno kmetijsko površino 6.954 kvadratnih kilometrov ali približno 1/30 celotne občinske površine (podatki ISTAT za popis kmetijstva 2000). Industrijski sektor sienskega gospodarstva ni zelo razvit. Vendar pa so območje v zadnjem času zaznamovala pomembna proizvodna podjetja. Slaščičarstvo je zaradi številnih lokalnih posebnosti eden najpomembnejših tradicionalnih sektorjev sekundarne industrije. Med najbolj znanimi so Panforte, predhodnik sodobne sadne torte, piškoti Ricciarelli, narejeni iz mandljeve paste in znani medenjaki ter ingverjev kruh. Znan je tudi Noto, sladica iz medu, mandljev in popra. Območje, znano po pripravi teh dobrot, sega med Toskano in Umbrijo. Drugi sezonski specialiteti sta kostanj in pan de 'Santi (ali Pan co' Santi), ki se tradicionalno pripravljata v tednih pred praznikom svetnikov, 1. novembrom. Vse prodajajo tako industrijske kot obrtne pekarne v različnih mestih. Na območju se je povečala tudi biotehnologija. Centenary Institute Sieroterapico Achille Sclavo je bil nekoč v švicarski lasti in je deloval pod imenom Novartis Vaccines. Novartis je razvil in izdeloval cepiva in zaposloval približno tisoč ljudi. Leta 2015 je raziskovalna tovarna v Sieni postala del podjetja Glaxo Smith Kline v okviru dogovora med Novartisom in tem podjetjem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.corriere.it/economia/15_gennaio_28/novartis-stabilimenti-siena-fcbee832-a6d3-11e4-93fc-9b9679dd4aa0.shtml?refresh_ce-cp |title=Novartis, gli stabilimenti di Siena passano a Glaxo entro marzo. E attacca il governo sulla maxi-multa|publisher=Corriere|date=28 January 2015}}</ref> ==Pobratena mesta== Siena je pobratena z: * {{flagicon|FRA}} [[Avignon]], Francija<ref name="Avignon jumelages">{{navedi splet|url=http://www.avignon.fr/fr/pratique/jumelage/ville.php|title=Jumelages et Relations Internationales – Avignon|accessdate=13 July 2013|work=Avignon.fr|language=fr|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130716104225/http://www.avignon.fr/fr/pratique/jumelage/ville.php|archivedate=16 July 2013}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130716104225/http://www.avignon.fr/fr/pratique/jumelage/ville.php |date=2013-07-16 }}</ref><ref name="Avignon Ministère">{{navedi splet|url=http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-recherche-resultat.asp?searchField=avignon&x=70&y=21|title=Atlas français de la coopération décentralisée et des autres actions extérieures|accessdate=13 July 2013|work=Ministère des affaires étrangères|language=fr|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130226021826/http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-recherche-resultat.asp?searchField=avignon&x=70&y=21|archivedate=26 February 2013}}</ref> * {{flagicon|USA}} Concord, Severna Karolina, ZDA, od 2016 * {{flagicon|GER}} [[Weimar]], Nemčija, od 1994 * {{flagicon|GER}} Wetzlar, Nemčija, od 1987 == Galerija == <gallery> File:Siena Palazzo-Pubblico-Duomo-JBU01.jpg|Siena, Campanile Palazzo Pubblico in Duomo File:Siena Palazzo-Pubblico-Campanile-JBU02.jpg|Siena, Campanile, Torre del Mangia (Palazzo Pubblico) File:Siena Duomo JBU03.jpg|Siena, Duomo File:Interior of the dome, Duomo, Siena, Italy.jpg|Notranjost kupole Sienske stolnice File:Interior of the dome, Siena Cathedral, Italy.jpg|Notranjost kupole Sienske stolnice File:Siena city center view from top of Torre del Mangia, Siena, Italy.jpg|Panorama Siene </gallery> == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[Palio v Sieni]] ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Siena|Siena}} {{Province of Siena}} {{Svetovna dediščina v Italiji}} [[Kategorija:Siena|*]] [[Kategorija:Mesta v Toskani]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] {{normativna kontrola}} 7jp3u045kfx0r1tde7xo4vryb1mrgvw 0 94968 6688482 6636158 2026-06-12T12:29:01Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688482 wikitext text/x-wiki {{več problemov|{{posodobi}}{{wikificiraj}}}} {{Infobox football biography | name = Cristiano Ronaldo | image = <!--Wikidata--> | fullname = Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro | birth_date = | birth_place = <!--Wikidata--> | height = 187 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]], levo krilo | currentclub = [[Al Nassr FC|Al Nassr]] | clubnumber = 7 | youthyears1 = 1993–1995 |youthclubs1 = [[CF Andorinha|Andorinha]] | youthyears2 = 1995–1997 |youthclubs2 = [[C.D. Nacional|Nacional]] | youthyears3 = 1997–2002 |youthclubs3 = [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] | years1 = 2002–2003 |clubs1 = [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] |caps1 = 25 |goals1 = 3 | years2 = 2003–2009 |clubs2 = [[Manchester United FC|Manchester United]] |caps2 = 196 |goals2 = 84 | years3 = 2009–2018 |clubs3 = [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] |caps3 = 292 |goals3 = 311 | years4= 2018–2021 |clubs4 = [[Juventus F.C.|Juventus]] |caps4 = 98 |goals4 = 81 | years5= 2021–2022 |clubs5 = [[Manchester United FC|Manchester United]] |caps5 = 40 |goals5 = 19 | years6 = 2023– |clubs6 = [[Al Nassr FC|Al Nassr]] |caps6 = 107 |goals6 = 102 | nationalteam1 = Portugalska do 17 let |nationalcaps1 = 9 |nationalgoals1 = 6 | nationalyears2 = 2002–2003 |nationalteam3 = Portugalska do 21 let |nationalcaps3 = 6 |nationalgoals2 = 3 | nationalyears3 = 2003 |nationalteam2 = Portugalska do 20 let |nationalcaps2 = 5 |nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2004 |nationalteam4 = Portugalska do 23 let |nationalcaps4 = 3 |nationalgoals4 = 1 | nationalyears5 = 2003– |nationalteam5 = [[Portugalska nogometna reprezentanca|Portugalska]] |nationalcaps5 = 219|nationalgoals5 = 136 | medaltemplates = {{Medal|Team|{{fb|Portugal}}}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v nogometu]]}} {{Medal|G|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|2016]]|}} {{Medal|S|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|2004]]|}} {{Medal|B|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|2012]]|}} }} [[Slika:Ronaldo vs. FC Schalke 04 (16854146922, cropped).jpg|thumb|'''Cristiano Ronaldo''' na tekmi proti FC Schalke 04 leta 2015.]] '''Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro''', [[Portugalska|portugalski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1985]], [[Funchal]], [[Madeira]], [[Portugalska]]. == Začetek kariere == Rodil se je [[5. februar]]ja [[1985]] v Funchalu na Madeiri, materi Mariji Dolores dos Santos Aveiro in očetu Joséu Dinisu Aveiro. Odraščal je s starejšim bratom Hugom, ima pa še dve starejši sestri Elmo in Katio. Katia je pevka in je na [[Portugalska|Portugalskem]] znana pod vzdevkom »Ronalda«. Ime Ronaldo je na [[Portugalska|Portugalskem]] zelo redko, Cristiano pa je dobil ime po [[Združene Države Amerike|ameriškem]] [[predsednik]]u [[Ronald Reagan|Ronaldu Reaganu]]. Z [[nogomet]]om se je začel ukvarjati, ko je bil star tri leta in kasneje pri šestih letih, ko je začel hoditi v šolo. V mladosti je navijal za klub [[Benfica]], čeprav se je kasneje pridružil [[Sporting Lisbona|Sportingu]]. Njegova prva [[ekipa]] je bila amaterska Andorinha, za katero je začel igrati pri osmih letih. Po letu [[1995]], ko je bil star deset let, je njegov sloves na [[Portugalska|Portugalskem]] začel rasti. Obe najboljši ekipi Madeire sta si želeli njegov podpis - CS Marítimo in CD Nacional. Boljša ekipa, Marítimo, je zamudila sestanek z managerjem Andorinhe Ruiem Santosem in tako je Ronaldo podpisal z Nacionalom. Po uspešni kampanji pri Nacionalu, ga je odkupil Sporting. Pri Sportingu je začel trenirati v Alcocheti, znanem Sportingovem mladinskem pogonu. Tam se mu je pridružila tudi njegova mama, saj so v [[klub]]u menili, da potrebuje podporo. Za Sporting je debitiral proti Moreirenseju in takoj zabil 2 gola. Nastopil pa je tudi za [[Portugalska|Portugalsko]] U-17 reprezentanco na evropskem prvenstvu. Na tem prvenstvu je vzbudil zanimanje [[Liverpool F.C.|Liverpool]]a, ker pa je bil star 16 let, so menili, da potrebuje še nekaj časa da se razvije v pravega igralca. Je pa kasneje Ronaldo vzbudil pozornost [[Alex Ferguson|Sira Alexa Fergusona]] na tekmi za otvoritev stadiona Alvalade XXI, ko je Sporting premagal [[Manchester United|United]] 3-1 z Ronaldom na čelu, poleti 2003. Nad Ronaldovo predstavo so bili navdušeni vsi - prav tako igralci in uprava [[Manchester United FC|Manchester United]]a, ki je teden kasneje poslala Sportingu ponudbo težko 12,24 milijonov £. Sporting ponudbe ni mogel zavrniti in tako je Ronaldo postal najdražji [[najstnik]] v angleškem nogometu - vse dokler ni United odštel već za [[Wayne Rooney|Wayna Rooneya]]. Podedoval je številko 7, ki so jo nosili nekateri najboljši igralci, ki so kdaj koli oblekli dres Manchester Uniteda: [[George Best]], [[Bryan Robson]], [[Eric Cantona]] in [[David Beckham]]. Čeprav je na začetku hotel številko [[28]], ki je bila njegova številka pri Sportingu in tudi zato, ker ni maral pritiska svete sedmice, se je na koncu vseeno sprijaznil in jo prvič oblekel na tekmi proti Boltonu, ko je v igro prišel v šestdeseti minuti in takoj navdušil. Ronaldova predstava je bila odlična in Rdeči Vragi so dobili novo zvezdo, najstniško senzacijo - Cristiana Ronalda. Iz sezone v sezono je njegova [[nogomet]]na vrednost rasla. Njegove koncentracije nista mogla zmesti niti prepir z [[Ruud van Nistelrooy|Van Nistelrooyem]], ki je poleti [[2006]] zapustil klub in incident na svetovnem prvenstvu v [[Nemčija|Nemčiji]] [[2006]] ([[Anglija]] - [[Portugalska]]). Po incidentu na SP v [[Nemčija|Nemčiji]] so se pojavila ugibanja o njegovem prestopu k [[Real Madrid|Realu iz Madrida]], ki pa jih je Ronaldo utišal, ko je zvestobo Unitedu obljubil vse do leta [[2012]]. Kljub incidentu je bil po prvenstvu Ronaldo še vedno ljubljenec navijačev Manchester Uniteda. Povsem drugače pa je bilo drugje po [[Anglija|Angliji]], kjer je bil vedno deležen žvižgov in žaljenja, ampak odgovoril je na najboljši možen način - z odlično igro in [[gol]]i. Tako je do decembra [[2006]] postal eden najvplivnejših igralcev Manchester Uniteda in na njegovih krilih je klub osvojil naslov prvaka angleške [[Premier League]] [[2007]] in [[2008]]. == Sezona 2006/07== V sezoni 2006/07 je Ronaldo prejel nagrado za najboljšega igralca leta po izboru igralcev Premier League in najboljšega mladega igralca Premier League in je tako šele drugi, ki mu je uspelo osvojiti obe lovoriki v istem letu, pred njim je to uspelo le še Andyju Grayu leta [[1977]]. V letu [[2007]] pa je osvojil tudi nagrado Igralec leta navijačev in je tako prvi, ki mu je uspelo vse troje v enem letu. V lasti ima tudi rekord za največ golov sredinskega igralca v eni sezoni. V sezoni 2006/07 je zabil 17 golov. == Sezona 2007/08== V sezoni 2007/08 je bil proglašen za najboljšega igralca na svetu in je prejel zlato žogo. Istega leta je z Manchestrom osvojil tudi [[Liga prvakov|ligo prvakov]]. Sezono kasneje, je poskušal vse, da bi obranil naslov najboljšega igralca sveta, a mu je po zmagi v finalu Lige prvakov ta naslov vzel nogometaš [[Katalonija|katalonske]] [[Barcelona FC|Barcelone]], [[Argentina|argentinec]] [[Lionel Messi]]. Od sezone 2009/10 je član [[Real Madrid Club de Fútbol|Reala Madrid]]. == Sezona 2013/14== 18. avgusta 2013 je opravil 200. nastop za Real z zmago nad Real Betisom 2-1. Cristiano Ronaldo ni zadel v prvih dveh tekmah La Lige, je pa zadel na 3. za domačo zmago nad Athletic Bilbaom 3-1. 15. septembra je podaljšal pogodbo z Realom do leta 2018 in povišal plačo na 17 milijonov na leto. Postal je najbolje plačan igralec. 17. septembra 2014 je na tekmi v Istanbulu proti Galatasarayu zadel svoj 2. hat-trick v Ligi Prvakov v karieri. 5 dni kasneje je zadel 2 gola proti Getafeju(4-1), 2. gol je zadel s peto v sodnikovem podaljšku. Prebil se je med 5 najboljših strelcev kluba v zgodovini. Na svoji 100. tekmi v evropskih tekmovanjih proti Copenhagnu je zadel dvakrat za 4-0. 5. oktobra je zadel proti Levanteju v 94. minuti za zmago Real Madrida 3-2. V Ligi Prvakov 2013-14 je dvakrat zatresel mrežo Juventusa za novo domačo zmago 2-1. Tako je postal 3. najboljši strelev v Ligi Prvakov s 57. goli. 30. oktobra pa je dosegel 18. hat-trick v La Ligi proti Sevilli (7-3). Na svojem 106. gostujočem nastopu za Galaktike proti Rayu Vallecanu (3-2) je dosegel 100. gostujoči zadetek v vseh tekmovanjih. 5. novembra 2013 je podrl rekord po številu golov v enem koledarskem letu v evropskih tekmovanjih, ko je izenačil na rezultat 2-2 proti Juventusu. 9. novembra 2013 je dosegel 18. hat-trick v La Ligi (1 gol iz igre,1 iz enajtmetrovke,1 iz prostega strela) proti Realu Sociedadu (5-1). Bil je pri številki 20 medtem ko je vodil le še Ronaldinho s 21. Ob zadetkih 32 na 22 tekmah se je govorilo, da je v <nowiki>''najboljši formi v življenju''</nowiki>. 23. novembra 2013 ga je v Almerii v 52. minuti zamenjal Jese zaradi poškodbe. 10. decembra se je vrnil z golom proti Copenhagnu. Na vrhu == Sezona 2014/15== [[Slika:Cristiano Ronaldo - Ballon d'Or (cropped).jpg|thumb|Ronaldo z osvojeno zlato žogo leta 2015]] V sezoni 2014-15 je Ronaldo prvo tekmo odigral proti Sevilli v okviru UEFA Super Cup. Zadel je dvakrat in odločil tekmo(2-0). Nato se je srečal z mestim rivalom Atletico Madridom v španskem super pokalu. Na prvi tekmi na Bernabeu je igrišče zapustil po prvem polčasu zaradi poškodbe. Končalo se je z 1-1. V povratni tekmi na Calderonu je prav tako igral le en polčas. A ostalo je pri rezultatu 1-0(1-2), ko je v 2. minuti igre zadel Mario Mandžukić in tako je Real izgubil boj za 6 lovorik v eni sezoni. Prvi gol v La Ligi je zadel na prvi tekmi proti Cordobi. Kasneje se je poškodoval in zaigral 13. septembra proti Atletico Madridu ter izgubil z 1-2, čeprav je zadel z enajtmetrovke. 20. septembra je zadel prvi hat-trick na gostovanju pri Deportivu. V naslednjem krogu je zadel štirikrat proti Elcheju vključno z dvema enajtmetrovkama. To je bil njegov 25. hat-trick v vseh tekmovanjih za Real Madrid, 3 hat-tricke za rekorderjem Alfredom Di Stefanom. Prebil se je tudi med najboljših 10 strelcev v La Ligi vseh časov. Imel je izjemno statistiko: 186 golov na 169 tekmah v La Ligi. 5. oktobra je zadel še en hat-trick za zmago nad Athletic Bilbaom 5-0, teden kasneje še 2 gola proti Levanteju za zmago 5-0. 22. oktobra je zadel prvi gol proti Liverpoolu za zmago 3-0 na gostovanju v Ligi Prvakov in postal prvi, ki je zadel desetkrat zapored na gostovanju v UEFA Ligi Prvakov. Z golom proti Barceloni(3-1) je zadel 15. gol na 7. tekmi v La Ligi in postavil nov rekord, ki ga je nosil že pokojni Ferenc Puskas. 6. decembra 2014 je zadel nov hat-trick proti Celti Vigo(3-0). Zadel je 200. gol na 178. tekmi, 23. hat-trick v La Ligi ter postavil nov rekord. Med tednom je zadel še 72. zadetek v Ligi Prvakov in se približal Messiju na 2 gola. 20. decembra je z Real Madridom osvojil še 4. lovoriko v letu 2014: Svetovno Klubsko Prvenstvo 2014. Na tem turnirju v Maroku je dobil srebrno žogo, zlato je dobil njegov soigralec Sergio Ramos. 4. januarja 2015 je zadel 1. proti Valencii na Mestalli kljub porazu 1-2 in postal najboljši strelec Real Madrida na gostovanjih z 88. goli na 91. tekmah. 12. januarja 2015 je osvojil zlato žogo. Tako je potrdil vlogo favorita za najboljšega nogometaša na svetu v letu 2014. S 3. zlato žogo se je pridružil Zinedinu Zidanu in Ronaldu de Limi. Le še Messi je bil pred njim s štirimi. 24.1. je Ronaldo dobil 9. rdeči karton v karieri proti Córdobi ob zmagi 2-1 zaradi udarca nad Edimarjem. S tem so ga kaznovali za 2 tekmi prepovedi igranja. Po odsluženi kazni je njegova forma strmo padla. Za nameček se je obnovila poškodba kolena, ki ga je mučila na SP 2014 v Braziliji. 18. februarja 2015 je Ronaldo zadel gol proti Schalkeju v LP za zmago 2-0. V 2. tekmi osmine finala proti Schalkeju je zadel dvakrat ob porazu 3-4 in postal najboljši strelec v zgodovini LP. 5.4.2015 je CR7 1.v karieri zadel 5 golov na 1 tekmi, vključno s 8-minutnim hat-trickom, ob porazu Granade 9-1. S temi zadetki se je izenačil z rekordom&nbsp;Alfreda Di Stéfana v 28.hat-trickih za Real Madrid. Ob tem ga je soigralec Karim Benzema označil z besedo <nowiki>''fenomen''</nowiki>. 8. aprila je zadel 300. golza klub ob zmagi 2-0 nad Rayem Vallecanom. 10 dni pozneje je z golom proti Málagi postal 1. igralec v zgodovini nogometa, ki je zadel 50 ali več golov v petih sezonah. 2. maja je v Sevilli podrl rekord Alfreda Di Stéfana s 29. hat-trikom za Real Madrid. 13.5. je zadel 307. zadetek iz enajstmetrovke v polfinalu LIge Prvakov. Nasprotnik je bil Juventus in tekma se je končala 1-1, kar je bilo premalo za finale LP 2015. S tem zadetkom pa se je z Alfredom Di Stéfanom izenačil kot 2. najboljši strelec real Madrida v zgodovin. Zaostajal je le še za Raúlom, je pa tudi z Messijem postal najbolši strelec LP v zgodovini. 23. maja je odigral zadnjo tekmo Real Madrida sezone 2014/15 proti Getafeju(to je bil njegov 200. nastop v La Ligi in 300. v vseh tekmovanjih). dosegel je 8. hat-trik v sezoni in izenačil rekorn Lionela Messija (hat-trikov v La Ligi v 1 sezoni). S tem je izboljšal osebni rekornd iz sezone 2011/12, ko je zadel 60 golov. V tej sezoni pa je dosegel 61 zadetkov. Dal je 48 golov (2 manj od Messijevega rekorda iz leta 2011/12), v sezoni 2011/12 pa je dosegel število 46. Kot rezultat je dobil Pichichi kot najboljši strelec v Španiji 2. zapored. Osvojil je tudi Evropski zlati čevelj kot najboljši strelec z 10. zadetki (toliko sta jih dosegla tudi Messi in Neymar) LP 3. zapored in 4. v karieri. Sezona se je končala v razočaranju, saj je Real Madrid zasedel 2. mesto v La Ligi, izpadel v polfinalu Lige prvakov. == Statistika == {| class="wikitable" style="text-align:center" |+ Statistika |- !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Sezona !colspan="3"|Liga !colspan="2"|Pokal !colspan="2"|Ligaški pokal !colspan="2"|Evropski pokal !colspan="2"|Ostalo !colspan="2"|Skupaj |- !Liga!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli |- |[[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] |2002/03 |[[Primeira Liga]] |25||3||3||2||colspan="2"|—||3||0||0||0||31||5 |- |rowspan="7"|[[Manchester United F.C.|Manchester United]] |2003/04 |rowspan="6"|[[Premier League]] |29||4||5||2||1||0||5||0||0||0||40||6 |- |2004/05 |33||5||7||4||2||0||8||0||0||0||50||9 |- |2005/06 |33||9||2||0||4||2||8||1||colspan="2"|—||47||12 |- |2006/07 |34||17||7||3||1||0||11||3||colspan="2"|—||53||23 |- |2007/08 |34||31||3||3||0||0||11||8||1||0||49||42 |- |2008/09 |33||18||2||1||4||2||12||4||2||1||53||26 |- !colspan="2"|Skupaj !196!!84!!26!!13!!12!!4!!55!!16!!3!!1!!292!!118 |- |rowspan="8"|[[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] |2009/10 |rowspan="7"|[[La Liga]] |29||26||0||0||colspan="2"|—||6||7||colspan="2"|—||35||33 |- |2010/11 |34||40||8||7||colspan="2"|—||12||6||colspan="2"|—||54||53 |- |2011/12 |38||46||5||3||colspan="2"|—||10||10||2||1||55||60 |- |2012/13 |34||34||7||7||colspan="2"|—||12||12||2||2||55||55 |- |2013/14 |30||31||6||3||colspan="2"|—||11||17||colspan="2"|—||47||51 |- |2014/15 |35||48||2||1||colspan="2"|—||12||10||5||2||54||61 |- |2015/16 |33||33||0||0||colspan="2"|—||10||16||colspan="2"|—||43||47 |- !colspan="2"|Skupaj !233!!258!!28!!21!!colspan="2"|—!!73!!78!!9!!5!!343!!360 |- | rowspan="2" |[[Juventus F.C.|Juventus]] |2018/19 |[[Serie A]] |22 |17 |2 |0 | colspan="2" |— |5 |1 |1 |1 |30 |19 |- ! colspan="2" |Skupaj !22 !17 !2 !0 ! colspan="2" |— !5 !1 !1 !1 !30 !19 |- | | | !476!!343!!59!!36!!12!!4!!136!!95!!13!!7!!696!!805 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{official|http://www.cristianoronaldo.com/}} * {{sports links}} * {{Imdb name|1860184}} {{FIFA Zlata žoga}} {{Ballon d'Or recipients}} {{European Golden Shoe}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ronaldo, Cristiano}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Portugalski nogometaši]] [[Kategorija:Portugalski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Portugalsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Nogometaši Sporting Lisbone]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Nassra FC]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] myaca91qh813pbyyxoq77h47cfnu4m6 6688483 6688482 2026-06-12T12:30:26Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ pp 6688483 wikitext text/x-wiki {{več problemov|{{posodobi}}{{wikificiraj}}}} {{Infobox football biography | name = Cristiano Ronaldo | image = <!--Wikidata--> | fullname = Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro | birth_date = | birth_place = <!--Wikidata--> | height = 187 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]], levo krilo | currentclub = [[Al Nassr FC|Al Nassr]] | clubnumber = 7 | youthyears1 = 1993–1995 |youthclubs1 = [[CF Andorinha|Andorinha]] | youthyears2 = 1995–1997 |youthclubs2 = [[C.D. Nacional|Nacional]] | youthyears3 = 1997–2002 |youthclubs3 = [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] | years1 = 2002–2003 |clubs1 = [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] |caps1 = 25 |goals1 = 3 | years2 = 2003–2009 |clubs2 = [[Manchester United FC|Manchester United]] |caps2 = 196 |goals2 = 84 | years3 = 2009–2018 |clubs3 = [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] |caps3 = 292 |goals3 = 311 | years4= 2018–2021 |clubs4 = [[Juventus F.C.|Juventus]] |caps4 = 98 |goals4 = 81 | years5= 2021–2022 |clubs5 = [[Manchester United FC|Manchester United]] |caps5 = 40 |goals5 = 19 | years6 = 2023– |clubs6 = [[Al Nassr FC|Al Nassr]] |caps6 = 107 |goals6 = 102 | nationalteam1 = Portugalska do 17 let |nationalcaps1 = 9 |nationalgoals1 = 6 | nationalyears2 = 2002–2003 |nationalteam3 = Portugalska do 21 let |nationalcaps3 = 6 |nationalgoals2 = 3 | nationalyears3 = 2003 |nationalteam2 = Portugalska do 20 let |nationalcaps2 = 5 |nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2004 |nationalteam4 = Portugalska do 23 let |nationalcaps4 = 3 |nationalgoals4 = 1 | nationalyears5 = 2003– |nationalteam5 = [[Portugalska nogometna reprezentanca|Portugalska]] |nationalcaps5 = 219|nationalgoals5 = 136 | medaltemplates = {{Medal|Team|{{fb|Portugal}}}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v nogometu]]}} {{Medal|G|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|2016]]|}} {{Medal|S|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|2004]]|}} {{Medal|B|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|2012]]|}} }} [[Slika:Ronaldo vs. FC Schalke 04 (16854146922, cropped).jpg|thumb|'''Cristiano Ronaldo''' na tekmi proti FC Schalke 04 leta 2015.]] '''Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro''', [[Portugalska|portugalski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1985]], [[Funchal]], [[Madeira]], [[Portugalska]]. == Začetek kariere == Rodil se je [[5. februar]]ja [[1985]] v Funchalu na Madeiri, materi Mariji Dolores dos Santos Aveiro in očetu Joséu Dinisu Aveiro. Odraščal je s starejšim bratom Hugom, ima pa še dve starejši sestri Elmo in Katio. Katia je pevka in je na [[Portugalska|Portugalskem]] znana pod vzdevkom »Ronalda«. Ime Ronaldo je na [[Portugalska|Portugalskem]] zelo redko, Cristiano pa je dobil ime po [[Združene Države Amerike|ameriškem]] [[predsednik]]u [[Ronald Reagan|Ronaldu Reaganu]]. Z [[nogomet]]om se je začel ukvarjati, ko je bil star tri leta in kasneje pri šestih letih, ko je začel hoditi v šolo. V mladosti je navijal za klub [[Benfica]], čeprav se je kasneje pridružil [[Sporting Lisbona|Sportingu]]. Njegova prva [[ekipa]] je bila amaterska Andorinha, za katero je začel igrati pri osmih letih. Po letu [[1995]], ko je bil star deset let, je njegov sloves na [[Portugalska|Portugalskem]] začel rasti. Obe najboljši ekipi Madeire sta si želeli njegov podpis - CS Marítimo in CD Nacional. Boljša ekipa, Marítimo, je zamudila sestanek z managerjem Andorinhe Ruiem Santosem in tako je Ronaldo podpisal z Nacionalom. Po uspešni kampanji pri Nacionalu, ga je odkupil Sporting. Pri Sportingu je začel trenirati v Alcocheti, znanem Sportingovem mladinskem pogonu. Tam se mu je pridružila tudi njegova mama, saj so v [[klub]]u menili, da potrebuje podporo. Za Sporting je debitiral proti Moreirenseju in takoj zabil 2 gola. Nastopil pa je tudi za [[Portugalska|Portugalsko]] U-17 reprezentanco na evropskem prvenstvu. Na tem prvenstvu je vzbudil zanimanje [[Liverpool F.C.|Liverpool]]a, ker pa je bil star 16 let, so menili, da potrebuje še nekaj časa da se razvije v pravega igralca. Je pa kasneje Ronaldo vzbudil pozornost [[Alex Ferguson|Sira Alexa Fergusona]] na tekmi za otvoritev stadiona Alvalade XXI, ko je Sporting premagal [[Manchester United|United]] 3-1 z Ronaldom na čelu, poleti 2003. Nad Ronaldovo predstavo so bili navdušeni vsi - prav tako igralci in uprava [[Manchester United FC|Manchester United]]a, ki je teden kasneje poslala Sportingu ponudbo težko 12,24 milijonov £. Sporting ponudbe ni mogel zavrniti in tako je Ronaldo postal najdražji [[najstnik]] v angleškem nogometu - vse dokler ni United odštel već za [[Wayne Rooney|Wayna Rooneya]]. Podedoval je številko 7, ki so jo nosili nekateri najboljši igralci, ki so kdaj koli oblekli dres Manchester Uniteda: [[George Best]], [[Bryan Robson]], [[Eric Cantona]] in [[David Beckham]]. Čeprav je na začetku hotel številko [[28]], ki je bila njegova številka pri Sportingu in tudi zato, ker ni maral pritiska svete sedmice, se je na koncu vseeno sprijaznil in jo prvič oblekel na tekmi proti Boltonu, ko je v igro prišel v šestdeseti minuti in takoj navdušil. Ronaldova predstava je bila odlična in Rdeči Vragi so dobili novo zvezdo, najstniško senzacijo - Cristiana Ronalda. Iz sezone v sezono je njegova [[nogomet]]na vrednost rasla. Njegove koncentracije nista mogla zmesti niti prepir z [[Ruud van Nistelrooy|Van Nistelrooyem]], ki je poleti [[2006]] zapustil klub in incident na svetovnem prvenstvu v [[Nemčija|Nemčiji]] [[2006]] ([[Anglija]] - [[Portugalska]]). Po incidentu na SP v [[Nemčija|Nemčiji]] so se pojavila ugibanja o njegovem prestopu k [[Real Madrid|Realu iz Madrida]], ki pa jih je Ronaldo utišal, ko je zvestobo Unitedu obljubil vse do leta [[2012]]. Kljub incidentu je bil po prvenstvu Ronaldo še vedno ljubljenec navijačev Manchester Uniteda. Povsem drugače pa je bilo drugje po [[Anglija|Angliji]], kjer je bil vedno deležen žvižgov in žaljenja, ampak odgovoril je na najboljši možen način - z odlično igro in [[gol]]i. Tako je do decembra [[2006]] postal eden najvplivnejših igralcev Manchester Uniteda in na njegovih krilih je klub osvojil naslov prvaka angleške [[Premier League]] [[2007]] in [[2008]]. == Sezona 2006/07== V sezoni 2006/07 je Ronaldo prejel nagrado za najboljšega igralca leta po izboru igralcev Premier League in najboljšega mladega igralca Premier League in je tako šele drugi, ki mu je uspelo osvojiti obe lovoriki v istem letu, pred njim je to uspelo le še Andyju Grayu leta [[1977]]. V letu [[2007]] pa je osvojil tudi nagrado Igralec leta navijačev in je tako prvi, ki mu je uspelo vse troje v enem letu. V lasti ima tudi rekord za največ golov sredinskega igralca v eni sezoni. V sezoni 2006/07 je zabil 17 golov. == Sezona 2007/08== V sezoni 2007/08 je bil proglašen za najboljšega igralca na svetu in je prejel zlato žogo. Istega leta je z Manchestrom osvojil tudi [[Liga prvakov|ligo prvakov]]. Sezono kasneje, je poskušal vse, da bi obranil naslov najboljšega igralca sveta, a mu je po zmagi v finalu Lige prvakov ta naslov vzel nogometaš [[Katalonija|katalonske]] [[Barcelona FC|Barcelone]], [[Argentina|argentinec]] [[Lionel Messi]]. Od sezone 2009/10 je član [[Real Madrid Club de Fútbol|Reala Madrid]]. == Sezona 2013/14== 18. avgusta 2013 je opravil 200. nastop za Real z zmago nad Real Betisom 2-1. Cristiano Ronaldo ni zadel v prvih dveh tekmah La Lige, je pa zadel na 3. za domačo zmago nad Athletic Bilbaom 3-1. 15. septembra je podaljšal pogodbo z Realom do leta 2018 in povišal plačo na 17 milijonov na leto. Postal je najbolje plačan igralec. 17. septembra 2014 je na tekmi v Istanbulu proti Galatasarayu zadel svoj 2. hat-trick v Ligi Prvakov v karieri. 5 dni kasneje je zadel 2 gola proti Getafeju(4-1), 2. gol je zadel s peto v sodnikovem podaljšku. Prebil se je med 5 najboljših strelcev kluba v zgodovini. Na svoji 100. tekmi v evropskih tekmovanjih proti Copenhagnu je zadel dvakrat za 4-0. 5. oktobra je zadel proti Levanteju v 94. minuti za zmago Real Madrida 3-2. V Ligi Prvakov 2013-14 je dvakrat zatresel mrežo Juventusa za novo domačo zmago 2-1. Tako je postal 3. najboljši strelev v Ligi Prvakov s 57. goli. 30. oktobra pa je dosegel 18. hat-trick v La Ligi proti Sevilli (7-3). Na svojem 106. gostujočem nastopu za Galaktike proti Rayu Vallecanu (3-2) je dosegel 100. gostujoči zadetek v vseh tekmovanjih. 5. novembra 2013 je podrl rekord po številu golov v enem koledarskem letu v evropskih tekmovanjih, ko je izenačil na rezultat 2-2 proti Juventusu. 9. novembra 2013 je dosegel 18. hat-trick v La Ligi (1 gol iz igre,1 iz enajtmetrovke,1 iz prostega strela) proti Realu Sociedadu (5-1). Bil je pri številki 20 medtem ko je vodil le še Ronaldinho s 21. Ob zadetkih 32 na 22 tekmah se je govorilo, da je v <nowiki>''najboljši formi v življenju''</nowiki>. 23. novembra 2013 ga je v Almerii v 52. minuti zamenjal Jese zaradi poškodbe. 10. decembra se je vrnil z golom proti Copenhagnu. Na vrhu == Sezona 2014/15== [[Slika:Cristiano Ronaldo - Ballon d'Or (cropped).jpg|thumb|Ronaldo z osvojeno zlato žogo leta 2015]] V sezoni 2014-15 je Ronaldo prvo tekmo odigral proti Sevilli v okviru UEFA Super Cup. Zadel je dvakrat in odločil tekmo(2-0). Nato se je srečal z mestim rivalom Atletico Madridom v španskem super pokalu. Na prvi tekmi na Bernabeu je igrišče zapustil po prvem polčasu zaradi poškodbe. Končalo se je z 1-1. V povratni tekmi na Calderonu je prav tako igral le en polčas. A ostalo je pri rezultatu 1-0(1-2), ko je v 2. minuti igre zadel Mario Mandžukić in tako je Real izgubil boj za 6 lovorik v eni sezoni. Prvi gol v La Ligi je zadel na prvi tekmi proti Cordobi. Kasneje se je poškodoval in zaigral 13. septembra proti Atletico Madridu ter izgubil z 1-2, čeprav je zadel z enajtmetrovke. 20. septembra je zadel prvi hat-trick na gostovanju pri Deportivu. V naslednjem krogu je zadel štirikrat proti Elcheju vključno z dvema enajtmetrovkama. To je bil njegov 25. hat-trick v vseh tekmovanjih za Real Madrid, 3 hat-tricke za rekorderjem Alfredom Di Stefanom. Prebil se je tudi med najboljših 10 strelcev v La Ligi vseh časov. Imel je izjemno statistiko: 186 golov na 169 tekmah v La Ligi. 5. oktobra je zadel še en hat-trick za zmago nad Athletic Bilbaom 5-0, teden kasneje še 2 gola proti Levanteju za zmago 5-0. 22. oktobra je zadel prvi gol proti Liverpoolu za zmago 3-0 na gostovanju v Ligi Prvakov in postal prvi, ki je zadel desetkrat zapored na gostovanju v UEFA Ligi Prvakov. Z golom proti Barceloni(3-1) je zadel 15. gol na 7. tekmi v La Ligi in postavil nov rekord, ki ga je nosil že pokojni Ferenc Puskas. 6. decembra 2014 je zadel nov hat-trick proti Celti Vigo(3-0). Zadel je 200. gol na 178. tekmi, 23. hat-trick v La Ligi ter postavil nov rekord. Med tednom je zadel še 72. zadetek v Ligi Prvakov in se približal Messiju na 2 gola. 20. decembra je z Real Madridom osvojil še 4. lovoriko v letu 2014: Svetovno Klubsko Prvenstvo 2014. Na tem turnirju v Maroku je dobil srebrno žogo, zlato je dobil njegov soigralec Sergio Ramos. 4. januarja 2015 je zadel 1. proti Valencii na Mestalli kljub porazu 1-2 in postal najboljši strelec Real Madrida na gostovanjih z 88. goli na 91. tekmah. 12. januarja 2015 je osvojil zlato žogo. Tako je potrdil vlogo favorita za najboljšega nogometaša na svetu v letu 2014. S 3. zlato žogo se je pridružil Zinedinu Zidanu in Ronaldu de Limi. Le še Messi je bil pred njim s štirimi. 24.1. je Ronaldo dobil 9. rdeči karton v karieri proti Córdobi ob zmagi 2-1 zaradi udarca nad Edimarjem. S tem so ga kaznovali za 2 tekmi prepovedi igranja. Po odsluženi kazni je njegova forma strmo padla. Za nameček se je obnovila poškodba kolena, ki ga je mučila na SP 2014 v Braziliji. 18. februarja 2015 je Ronaldo zadel gol proti Schalkeju v LP za zmago 2-0. V 2. tekmi osmine finala proti Schalkeju je zadel dvakrat ob porazu 3-4 in postal najboljši strelec v zgodovini LP. 5.4.2015 je CR7 1.v karieri zadel 5 golov na 1 tekmi, vključno s 8-minutnim hat-trickom, ob porazu Granade 9-1. S temi zadetki se je izenačil z rekordom&nbsp;Alfreda Di Stéfana v 28.hat-trickih za Real Madrid. Ob tem ga je soigralec Karim Benzema označil z besedo <nowiki>''fenomen''</nowiki>. 8. aprila je zadel 300. golza klub ob zmagi 2-0 nad Rayem Vallecanom. 10 dni pozneje je z golom proti Málagi postal 1. igralec v zgodovini nogometa, ki je zadel 50 ali več golov v petih sezonah. 2. maja je v Sevilli podrl rekord Alfreda Di Stéfana s 29. hat-trikom za Real Madrid. 13.5. je zadel 307. zadetek iz enajstmetrovke v polfinalu LIge Prvakov. Nasprotnik je bil Juventus in tekma se je končala 1-1, kar je bilo premalo za finale LP 2015. S tem zadetkom pa se je z Alfredom Di Stéfanom izenačil kot 2. najboljši strelec real Madrida v zgodovin. Zaostajal je le še za Raúlom, je pa tudi z Messijem postal najbolši strelec LP v zgodovini. 23. maja je odigral zadnjo tekmo Real Madrida sezone 2014/15 proti Getafeju(to je bil njegov 200. nastop v La Ligi in 300. v vseh tekmovanjih). dosegel je 8. hat-trik v sezoni in izenačil rekorn Lionela Messija (hat-trikov v La Ligi v 1 sezoni). S tem je izboljšal osebni rekornd iz sezone 2011/12, ko je zadel 60 golov. V tej sezoni pa je dosegel 61 zadetkov. Dal je 48 golov (2 manj od Messijevega rekorda iz leta 2011/12), v sezoni 2011/12 pa je dosegel število 46. Kot rezultat je dobil Pichichi kot najboljši strelec v Španiji 2. zapored. Osvojil je tudi Evropski zlati čevelj kot najboljši strelec z 10. zadetki (toliko sta jih dosegla tudi Messi in Neymar) LP 3. zapored in 4. v karieri. Sezona se je končala v razočaranju, saj je Real Madrid zasedel 2. mesto v La Ligi, izpadel v polfinalu Lige prvakov. == Statistika == {| class="wikitable" style="text-align:center" |+ Statistika |- !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Sezona !colspan="3"|Liga !colspan="2"|Pokal !colspan="2"|Ligaški pokal !colspan="2"|Evropski pokal !colspan="2"|Ostalo !colspan="2"|Skupaj |- !Liga!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli |- |[[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] |2002/03 |[[Primeira Liga]] |25||3||3||2||colspan="2"|—||3||0||0||0||31||5 |- |rowspan="7"|[[Manchester United F.C.|Manchester United]] |2003/04 |rowspan="6"|[[Premier League]] |29||4||5||2||1||0||5||0||0||0||40||6 |- |2004/05 |33||5||7||4||2||0||8||0||0||0||50||9 |- |2005/06 |33||9||2||0||4||2||8||1||colspan="2"|—||47||12 |- |2006/07 |34||17||7||3||1||0||11||3||colspan="2"|—||53||23 |- |2007/08 |34||31||3||3||0||0||11||8||1||0||49||42 |- |2008/09 |33||18||2||1||4||2||12||4||2||1||53||26 |- !colspan="2"|Skupaj !196!!84!!26!!13!!12!!4!!55!!16!!3!!1!!292!!118 |- |rowspan="8"|[[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] |2009/10 |rowspan="7"|[[La Liga]] |29||26||0||0||colspan="2"|—||6||7||colspan="2"|—||35||33 |- |2010/11 |34||40||8||7||colspan="2"|—||12||6||colspan="2"|—||54||53 |- |2011/12 |38||46||5||3||colspan="2"|—||10||10||2||1||55||60 |- |2012/13 |34||34||7||7||colspan="2"|—||12||12||2||2||55||55 |- |2013/14 |30||31||6||3||colspan="2"|—||11||17||colspan="2"|—||47||51 |- |2014/15 |35||48||2||1||colspan="2"|—||12||10||5||2||54||61 |- |2015/16 |33||33||0||0||colspan="2"|—||10||16||colspan="2"|—||43||47 |- !colspan="2"|Skupaj !233!!258!!28!!21!!colspan="2"|—!!73!!78!!9!!5!!343!!360 |- | rowspan="2" |[[Juventus F.C.|Juventus]] |2018/19 |[[Serie A]] |22 |17 |2 |0 | colspan="2" |— |5 |1 |1 |1 |30 |19 |- ! colspan="2" |Skupaj !22 !17 !2 !0 ! colspan="2" |— !5 !1 !1 !1 !30 !19 |- | | | !476!!343!!59!!36!!12!!4!!136!!95!!13!!7!!696!!805 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * {{Imdb name|1860184}} {{FIFA Zlata žoga}} {{Ballon d'Or recipients}} {{European Golden Shoe}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ronaldo, Cristiano}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Portugalski nogometaši]] [[Kategorija:Portugalski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Portugalsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši Sporting Lisbone]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Nassra FC]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] ru6rlyouc0xc9docom60voenlr0gmuo 0 104260 6688763 6152605 2026-06-13T11:43:05Z Andrejskraba 124738 Dodano "ustanovna", kot ustanovna članica Univerze v Mariboru. 6688763 wikitext text/x-wiki [[Slika:Fakulteta za organizacijske vede Kranj.jpg|sličica|Fakulteta za organizacijske vede leta 2023]] '''Fakulteta za organizacijske vede''' (kratica '''FOV'''), s sedežem v [[Kranj|Kranju]], je fakulteta, ki je ustanovna članica [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. Trenutna [[dekan (šolstvo)|dekan]] je redni [[profesor]] [[Iztok Podbregar]]. == Glej tudi == * [[seznam fakultet v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.fov.um.si Uradna spletna stran] {{Uni_MB}} {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Kranju]] [[Kategorija:Fakultete v Sloveniji]] [[Kategorija:Članice Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Fakulteta za organizacijske vede v Kranju| ]] {{normativna kontrola}} pg19g7ga2uyhxonhyh3foihhbjpb9r3 0 105186 6688578 6498042 2026-06-12T16:03:22Z Phazd 178930 /* Zunanje povezave */ 6688578 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} [[slika:Rajko Nahtigal in 1915.jpg|thumb|right|Nahtigal leta 1915 pri svojih 28-ih letih v uniformi [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrske vojske]]]] '''Rajko Nahtigal''' [rájko náhtigal], [[Slovenci|slovenski]] [[slavist]], [[filolog]], [[jezikoslovec]] in [[akademik]], * [[14. april]] [[1877]], [[Novo mesto]], † [[29. marec]] [[1958]], [[Ljubljana]]. Nahtigal je bil prvi [[dekan (šolstvo)|dekan]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]], prvi predsednik [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Akademije znanosti in umetnosti]] v Ljubljani ter eno leto [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Raziskovalec [[staroslovanščina|staroslovanskega jezika]] in pismenosti, zgodovine [[slovanski jeziki|slovanskih jezikov]], [[ruska književnost|staroruske literature]] in [[ruščina|ruskega jezika]]. Bil je znan raziskovalec [[stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanskega]] [[glagol]]skega sinajskega molitvenika (1941/42) in staroruskega epa ''[[Pesem o Igorjevem pohodu]]'' (1954). Njegova knjiga ''Slovanski jeziki'' je še vedno eden izmed verodostojnih virov za [[slovanska filologija|slovansko filologijo]]. == Življenje in delo == Njegov oče [[Rajmund Nachtigall]] je bil gimnazijski profesor in filolog. Njegova mati je bila Viktorija Paulin. Rajko je od leta 1895 študiral slovansko in [[klasična filologija|klasično filologijo]] ter [[indoevropeistika|indoevropeistiko]] na [[Filozofska fakulteta na Dunaju|Filozofski fakulteti]] [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]] pri [[Vatroslav Jagić|Vatroslavu Jagiću]], kjer je leta 1901 [[doktorat|doktoriral]]. Poslušal je predavanja slavistov Jagića, [[Václav Vondrák|Václava Vondráka]] in drugih. Dve leti se je na Jagićevo prošnjo študijsko izpopolnjeval v Rusiji ([[Moskva]] in [[Sankt Peterburg]]) pri znamenitih ruskih jezikoslovcih in slavistih [[Aleksej Aleksandrovič Šahmatov|Alekseju Šahmatovu]], [[Filip Fjodorovič Fortunatov|Filipu Fortunatovu]], [[Jevgenij Fjodorovič Korš|Jevgeniju Koršu]], [[Roman Fjodorovič Brandt|Romanu Brandtu]] in drugih. Tam je sodeloval v delovanju Slovanske komisije Imperialnega [[Moskovsko arheološko društvo|Moskovskega arheološkega društva]] in pri ustanovitvi [[Moskovska dialektološka komisija|Moskovske dialektološke komisije]]. Jeseni 1902 se je vrnil na [[Dunaj]], kjer je začel predavati ruski jezik na [[Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju|Inštitutu vzhodnih jezikov]]. Predaval je tudi na tedanji dunajski [[Gospodarska univerza na Dunaju|Eksportni akademiji]]. Leta 1913 je bil za [[Karel Štrekelj|Karlom Štrekljem]] izbran za [[ekstraordinarij]]a (izrednega profesorja) slovanske filologije s posebnim ozirom na [[slovenščina|slovenščino]] v [[Univerza v Gradcu|Gradcu]]. Tu je dejavno raziskoval tudi zgodovino slovenskega jezika in izdal delo o [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]]. Pomladi 1917 je na prošnjo skupine albanskih literatov odšel v [[Skadar]] in [[Elbasan]], kjer je pomagal pri formiranju [[knjižni jezik|knjižnega]] [[albanščina|albanskega jezika]]. Istega leta je bil izvoljen za rednega profesorja na graški univerzi. Leta 1918 je skupaj s [[Fran Ramovš|Franom Ramovšem]], sekretarjem Komisije za ustanovitev slovenske [[univerza|univerze]], sodeloval v pripravah na njeno organizacijo. Tega leta je bil izbran za rednega profesorja slovanske filologije na Univerzi v Ljubljani. Bil je tudi prvi dekan Filozofske fakultete (1919–20), predstojnik seminarja za slovansko filologijo (od 1919 do upokojitve 1953, ko je postal častni predstojnik) in 1927/28 rektor ljubljanske univerze. Bil je (edini) predsednik [[Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani|Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani]] (1921–39), ob ustanovitvi [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] (takrat [[AZU]] v Ljubljani 1938) je postal njen redni član in bil imenovan za prvega predsednika (1939–42), kasneje je opravljal še dolžnost načelnika razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945–49). Zaslužen je tudi za ustanovitev znanstvenih publikacij ''[[Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino]]'', ''[[Slavistična revija]]'', ''[[Južnoslovenski filolog]]'', ''[[Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede]]''. Nahtigal se je ukvarjal predvsem z vprašanji stare cerkvene slovanščine, [[staroruščina|stare]] in moderne ruščine, primerjalnega slovanskega jezikoslovja in zgodovine slovanske filologije. Na področju stare cerkvene slovanščine so pomembne njegove razprave o nastanku [[glagolica|glagolice]], o posameznih nerešenih [[glasoslovje|glasoslovnih]], [[oblikoslovje|oblikoslovnih]], [[leksikologija|leksikalnih]] in [[tekstologija|tekstoloških]] vprašanjih. Največ znanstvenih zaslug si je pridobil s kritično izdajo glagolskega ''Sinajskega evhologija'', v katerem je v obširnem filološkem komentarju s številnimi primerjavami na novo osvetlil marsikatero nejasno mesto v besedilu. V graškem obdobju in v Ljubljani (1915–24) je obravnaval [[Brižinski spomeniki|Brižinske spomenike]], ki segajo v stoletja stare cerkvene slovanščine, in s tem spodbudil ponovno zanimanje zanje. V primerjavi s predhodnimi glasoslovnimi in oblikoslovnimi obdelavami slovanskih jezikov je pojave tesneje povezal med seboj in ob podpori stare cerkvene slovanščine spremljal njihov razvoj v posameznih slovanskih jezikih. 1946 je objavil poljudnoznanstveno napisano knjigo o ruskem jeziku, namenjeno predvsem študentom. Mednarodni odmev je imela izdaja staroruskega epa ''Slovo o polku Igoŕevě'' (1954), v kateri je rekonstruiral besedilo v idealni staroruski jezik 12. stoletja in predlagal novo razumevanje nekaterih nejasnih delov besedila. Pomembni so njegovi raziskovalni dosežki v zgodovini slovanske filologije; predstavil je nekaj osrednjih osebnosti ([[Jernej Kopitar]], [[Fran Miklošič]], Vatroslav Jagić, [[Matija Murko]]), izdal je 2 knjigi Kopitarjevih spisov, svoje poglede na slovansko filologijo pa je razložil v ''Uvodu v slovansko filologijo'' (1949). Osrednje Nahtigalovo delo iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja so ''[[Slovanski jeziki]]'' (1938, 1952²), ki so bili prevedeni v nemški (1961) in ruski jezik (1963). V zadnjih letih svojega življenja se je polemično odzval na razmere v ruskem jezikoslovju ([[marrizem]]). Nahtigal je bil član [[Srbska kraljeva akademija|Srbske kraljeve akademije]] v Beogradu, [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]] v Zagrebu in Slovanskega inštituta (Slovanský ústav), ustanovljenega leta 1922 v Pragi ter bil 1935–37 prvi in od leta 1937 častni predsednik [[Slavistično društvo Slovenije|Slovenskega slavističnega društva]]. Leta 1953 je za svoje dotedanje znanstveno delo na področju jezikoslovja prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Leta 1977 je bila v Ljubljani mednarodna konferenca posvečena stoletnemu jubileju Rajka Nahtigala, po kateri je izšel tudi zbornik znanstvenih člankov ''Slovansko jezikoslovje: Nahtigalov zbornik'' (uredil [[Franc Jakopin]]). Pred NUK-om (kjer je bila včasih tudi FF) so mu postavili spomenik, [[Nahtigalova ulica, Ljubljana|po njem so imenovali tudi ulico]] v Ljubljani. Leta 2011 je [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] vzpostavilo podeljujevanje [[Nahtigalova priznanja|Nahtigalovih priznanj]] (do 2015; 2018 je njihovo podeljevanje prevzelo Društvo Dolenjska akademska pobuda v dogovoru z Mestno občino Novo mesto). Namen Nahtigalovih priznanj v različnih kategorijah je spodbujanje dijakov in študentov za raziskovalno delo in nasploh dvig raziskovalne kulture na področju Dolenjske, Posavja in Bele krajine ter Kočevsko-Ribniškega območja. == Dela == * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Freisingensia I—IV|journal= [[ČZN]]|date= 1915|volume= 12|issue= |pages= 1–12 sl}} * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Die Frage einer einheitlichen albanischen Schriftsprache|date= 1917|location= Gradec}} * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Akzentbewegung in der russischen Formen- und Wortbildung I. Substantiva auf Konsonanten|date= 1922|location= Heidelberg}} * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Doneski k vprašanju o postanku glagolice|journal= [[Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede]]|date= 1923|volume= 1|issue= |pages= 135–178}} * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Starocerkvenoslovanske študije|date= 1936|location= Ljubljana}} * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Slovanski jeziki|date= 1938|location= Ljubljana}}, 1952² * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Euchologium sinaiticum I|date= 1941|location= Ljubljana}} * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Euchologium sinaiticum II|date= 1942|location= Ljubljana}} * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Rekonstrukcija treh starocerkvenoslovanskih izvirnih pesnitev|journal= [[Razprave SAZU]], filozofsko-filološko-historični razred 1|date= 1943|volume= |issue= |pages= 41–156}} * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Jerneja Kopitarja spisov II. del, I|date= 1944|location= Ljubljana}} * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Jerneja Kopitarja spisov II. del, II|date= 1945|location= Ljubljana}} * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Ruski jezik v poljudnoznanstveni luči|date= 1946|location= Ljubljana}} * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Uvod v slovansko filologijo|date= 1949|location= Ljubljana}} * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Trenja v ruski lingvistiki|journal= [[Slavistična revija]]|date= 15. marec 1951|volume= IV|issue= 3–4|pages= 254—261|issn= 0350-6894|cobiss= 66599266|url= https://srl.si/ojs/srl/article/view/1951-3-4-0-10}} * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Blodnje o staroruskem pismenstvu|journal= Slavistična revija|date= 15. januar 1954|volume= V–VII|issue= 1|pages= 86–98|issn= 0350-6894|cobiss= 66613602|url= https://srl.si/ojs/srl/article/view/1954-1-0-6}} * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Die slavischen Sprachen|date= 1961|location= Wiesbaden}} * {{citat|last1= Nahtigal|first1= Rajko|author-mask1= 3|title= Славянские языки|date= 1963|publisher= Izdateljstvo Inostrannaja literatura|location= Moskva}} == Glej tudi == {{div col|colwidth=25em}} * [[seznam slovenskih slavistov]] * [[seznam slovenskih filologov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] {{div col end}} == Sklici == {{sklici|4}} == Viri == {{refbegin|1}} * S. B. Bernštejn. Предисловие // Райко Нахтигал. Славянские языки /пер. Н. М. Елкиной, под редакцией и с предисловием С. Б. Бернштейна. М., Izd-vo Inostrannoj literaturi, 1963. str. 5-11. // https://www.box.com/shared/4igiq6rayp * [[Franc Jakopin]]. Iz spominov na Rajka Nahtigala in Frana Ramovša // Jezikoslovni zapiski: Zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša : Akademiku dr. Francu Jakopinu ob sedemdesetletnici. — Ljubljana: ZRC SAZU. — 1991. — Т.1. — С. 9-18. * Rajko Nahtigal // Slovenski bilografski leksikon. 1925—1991. ZRC SAZU: 2009 (http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1798/VIEW/{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}) * [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/nahtigal.html Rajko Nahtigal: Biografija na spletni strani Univerze v Ljubljani] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927182833/http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/nahtigal.html |date=2011-09-27 }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{SloBio|id=384232|avtor=uredništvo|ime=Nahtigal, Rajko|vir=SBL}} * {{citat|last1=Šivic-Dular|first1= Alenka|authorlink1= Alenka Šivic Dular|title= Rajko Nahtigal|publisher= [[sazu.si]]|url= http://www.sazu.si/clani/rajko-nahtigal}} * [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/442/ Dela prof. dr. Rajka Nahtigala (E-knjige Založbe UL)] {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{RektorjiUL}} {{PredSAZU}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Nahtigal, Rajko}} [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Slovenski filologi]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Gradcu]] [[Kategorija:Dekani Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predsedniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] 1xpp1asyrq22ldkya16tph5vnbnj1g8 3 126800 6688731 6685570 2026-06-13T09:24:52Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ odgovor 6688731 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše: '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: :::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. ::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:19, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Aha, hvala. Torej, pismo naj bi poslal sorodnik iz ožjega družinskega kroga Petra Kartina, ki je lastnik teh fotografij. Z objavo je seveda seznanjen. Sicer sem opredelil kot neznani avtor, a vemo, da je posnel fotografijo nekdo iz najožjega družinskega kroga Petra Kartina in ne fotograf oziroma druga oseba, kjer bi se potem zapletlo. Ker 100% navedbe, kdo od teh družinskih članov to je, sem raje napisal neznani avtor. Družinski član, ki naj bi napisal pismo, je pač lastnik osebnega arhiva Petra Kartina in z njim tudi te fotografije. Mislil sem, da bi on to pismo napisal, a če potrebujemo čisto natančen podatek, kdo od teh družinskih članov je posnel to fotografijo, in če soglasje tega lastnika ni dovolj, mislim, da se na žalost znajdemo v slepi ulici. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} če je družina recimo 90% prepričana, da je fotografijo posnel ta in ta član (domnevam, da že pokojni), je ok da pošiljatelj napiše to in doda, da piše v imenu njegovih/njenih zakonitih dedičev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:26, 1. junij 2026 (CEST) :::::::::::::Super, hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:37, 1. junij 2026 (CEST) ::::::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je zdaj lastnik poslal dovoljenje za fotografijo. Samo preverjam, če je prispelo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:24, 13. junij 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. == Hvala == Hvala za urejanje [[Smrdljivi bezeg|strani]], ki sem jo napisal. Šele začenjam urejati in se še lovim. lep pozdrav :) -- Maggotk [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] ([[Uporabniški pogovor:Maggotk|pogovor]]) 15:43, 5. junij 2026 (CEST) 5wah1wk0m6a12gh96m933dhl2har8oe 6688743 6688731 2026-06-13T10:05:22Z Yerpo 8417 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ odg 6688743 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše: '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: :::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. ::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:19, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Aha, hvala. Torej, pismo naj bi poslal sorodnik iz ožjega družinskega kroga Petra Kartina, ki je lastnik teh fotografij. Z objavo je seveda seznanjen. Sicer sem opredelil kot neznani avtor, a vemo, da je posnel fotografijo nekdo iz najožjega družinskega kroga Petra Kartina in ne fotograf oziroma druga oseba, kjer bi se potem zapletlo. Ker 100% navedbe, kdo od teh družinskih članov to je, sem raje napisal neznani avtor. Družinski član, ki naj bi napisal pismo, je pač lastnik osebnega arhiva Petra Kartina in z njim tudi te fotografije. Mislil sem, da bi on to pismo napisal, a če potrebujemo čisto natančen podatek, kdo od teh družinskih članov je posnel to fotografijo, in če soglasje tega lastnika ni dovolj, mislim, da se na žalost znajdemo v slepi ulici. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} če je družina recimo 90% prepričana, da je fotografijo posnel ta in ta član (domnevam, da že pokojni), je ok da pošiljatelj napiše to in doda, da piše v imenu njegovih/njenih zakonitih dedičev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:26, 1. junij 2026 (CEST) :::::::::::::Super, hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:37, 1. junij 2026 (CEST) ::::::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je zdaj lastnik poslal dovoljenje za fotografijo. Samo preverjam, če je prispelo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:24, 13. junij 2026 (CEST) :::::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} je prispelo sporočilo in bomo naprej urejali s pošiljateljico. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:05, 13. junij 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. == Hvala == Hvala za urejanje [[Smrdljivi bezeg|strani]], ki sem jo napisal. Šele začenjam urejati in se še lovim. lep pozdrav :) -- Maggotk [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] ([[Uporabniški pogovor:Maggotk|pogovor]]) 15:43, 5. junij 2026 (CEST) g7g9ccv0bx1ds29pl4fkkury01o91ox 6688744 6688743 2026-06-13T10:05:42Z Yerpo 8417 /* Izbris fotografije Petra Kartina */ dp 6688744 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše: '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: :::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. ::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:19, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Aha, hvala. Torej, pismo naj bi poslal sorodnik iz ožjega družinskega kroga Petra Kartina, ki je lastnik teh fotografij. Z objavo je seveda seznanjen. Sicer sem opredelil kot neznani avtor, a vemo, da je posnel fotografijo nekdo iz najožjega družinskega kroga Petra Kartina in ne fotograf oziroma druga oseba, kjer bi se potem zapletlo. Ker 100% navedbe, kdo od teh družinskih članov to je, sem raje napisal neznani avtor. Družinski član, ki naj bi napisal pismo, je pač lastnik osebnega arhiva Petra Kartina in z njim tudi te fotografije. Mislil sem, da bi on to pismo napisal, a če potrebujemo čisto natančen podatek, kdo od teh družinskih članov je posnel to fotografijo, in če soglasje tega lastnika ni dovolj, mislim, da se na žalost znajdemo v slepi ulici. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} če je družina recimo 90% prepričana, da je fotografijo posnel ta in ta član (domnevam, da že pokojni), je ok da pošiljatelj napiše to in doda, da piše v imenu njegovih/njenih zakonitih dedičev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:26, 1. junij 2026 (CEST) :::::::::::::Super, hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:37, 1. junij 2026 (CEST) ::::::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je zdaj lastnik poslal dovoljenje za fotografijo. Samo preverjam, če je prispelo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:24, 13. junij 2026 (CEST) :::::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} je prispelo sporočilo in bomo naprej urejali s pošiljateljico. Še par zadev je treba preveriti, preden bo potrjeno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:05, 13. junij 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. == Hvala == Hvala za urejanje [[Smrdljivi bezeg|strani]], ki sem jo napisal. Šele začenjam urejati in se še lovim. lep pozdrav :) -- Maggotk [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] ([[Uporabniški pogovor:Maggotk|pogovor]]) 15:43, 5. junij 2026 (CEST) tfo6obdia0cudhqh4i6e6cm1t53zjwb 0 144663 6688705 6271826 2026-06-13T08:37:19Z MaksiKavsek 244409 MaksiKavsek je prestavil stran [[Franc Krenner]] na [[Franc Krener]] prek preusmeritve: Slovenjenje naslova: v nemških dokumentih dvojni n;v matični knjigi Krenar: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/preska/04126/?pg=105 6271826 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franc Krener''', [[slovenci|slovenski]] [[slovensko domobranstvo|domobranski]] [[general]], * [[18. april]] [[1898]], [[Medvode]] † [[17. marec]] [[1973]], [[Olivos]] ([[Argentina]]). Krenner je najbolj znan kot general [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]] in slovenskega domobranstva. Kot vojak avstro-ogrske vojske se je udeležil že [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po vojni pa je najprej zaključil šolanje na tehnični fakulteti v [[Praga|Pragi]], nato pa je vstopil v [[Vojska kraljevine Jugoslavije|Vojsko Kraljevine Jugoslavije]], kjer je dosegel [[vojaški čin|čin]] topniškega [[podpolkovnik]]a. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] Jugoslavije aprila 1941 se je vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano]], kmalu zatem pa je bil interniran v [[Italija|Italijo]]. Po vrnitvi iz internacije je aktivno sodeloval pri reorganizaciji [[Jugoslovanska vojska v domovini|Kraljeve vojske v Sloveniji]], kjer je deloval kot [[načelnik]] [[štab]]a. Iz JVvD je oktobra 1943 izstopil, Nemci pa so ga postavili za poveljnika organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva, ki je začelo organizirano delovati leta 1944. Maja 1945, po odstopu generala [[Ivan Prezelj|Ivana Prezlja-Andreja]], ga je [[Narodni odbor za Slovenijo]] povišal v brigadnega generala in postavil za poveljnika celotne Slovenske narodne vojske, v katero so združili tako pripadnike slovenskega domobranstva, kot pripadnike slovenskih četnikov in drugih protikomunističnih formacij. Po porazu v vojni je svoje enote vodil pri [[umik]]u na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], tam pa je sodeloval pri pogajanjih z britanskim poveljstvom o predaji. Med tem je bil povišan v divizijskega generala. Pri Angležih naj bi dosegel izpustitev kakih 700 pripadnikov [[plava garda|plave garde]], ostale protikomunistične borce pa je prepustil Angležem, ki so mu zagotovili, da jih bodo odpeljali v internacijo v Italijo. Po predaji svojih enot Angležem je Krenner pobegnil v Italijo, kjer je do oktobra 1947 živel v ilegali, nato pa je emigriral v [[Argentina|Argentino]]. Tam se je kot vratar zaposlil v nekem [[hotel]]u v [[Buenos Aires]]u<ref>{{navedi knjigo |title= Slovenija 1945 |last= Corsellis |first= John |last2= Ferrar |first2= Marcus |authorlink= John Corsellis | authorlink2= Marcus Ferrar |year= 2007 |publisher= Mladinska knjiga |location= Ljubljana|isbn= 978-86-11-17459-4}}</ref>, kjer je delal do upokojitve. ==Viri== <references/> ==Glej tudi== {{kategorija v Zbirki}} * [[Ernest Peterlin]] * [[Leon Rupnik]] {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krenner, Franc}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1973]] [[Kategorija:Slovenski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Slovenski domobranci]] [[Kategorija:Nacisti]] 1nzq067yp4lp5wu5ktszfumn2qzmdyu 6688709 6688705 2026-06-13T08:41:18Z MaksiKavsek 244409 alt ime 6688709 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franc'''('''e''') '''Bogomir Jože<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04126 {{!}} Preska {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/preska/04126/?pg=105|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-13}}</ref> Krener''' (tudi '''Krenar<ref name=":0" />''' in '''Krenner'''), [[slovenci|slovenski]] [[slovensko domobranstvo|domobranski]] [[general]], * [[18. april]] [[1898]], [[Medvode]] † [[17. marec]] [[1973]], [[Olivos]] ([[Argentina]]). Krener je najbolj znan kot general [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]] in slovenskega domobranstva. Kot vojak avstro-ogrske vojske se je udeležil [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po vojni pa je najprej zaključil šolanje na tehnični fakulteti v [[Praga|Pragi]], nato pa je vstopil v [[Vojska kraljevine Jugoslavije|Vojsko Kraljevine Jugoslavije]], kjer je dosegel [[vojaški čin|čin]] topniškega [[podpolkovnik]]a. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] Jugoslavije aprila 1941 se je vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano]], kmalu zatem pa je bil interniran v [[Italija|Italijo]]. Po vrnitvi iz internacije je aktivno sodeloval pri reorganizaciji [[Jugoslovanska vojska v domovini|Kraljeve vojske v Sloveniji]], kjer je deloval kot [[načelnik]] [[štab]]a. Iz JVvD je oktobra 1943 izstopil, Nemci pa so ga postavili za poveljnika organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva, ki je začelo organizirano delovati leta 1944. Maja 1945, po odstopu generala [[Ivan Prezelj|Ivana Prezlja - Andreja]], ga je [[Narodni odbor za Slovenijo]] povišal v brigadnega generala in postavil za poveljnika celotne Slovenske narodne vojske, v katero so združili tako pripadnike slovenskega domobranstva, kot pripadnike slovenskih četnikov in drugih protikomunističnih formacij. Po porazu v vojni je svoje enote vodil pri [[umik]]u na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], tam pa je sodeloval pri pogajanjih z britanskim poveljstvom o predaji. Med tem je bil povišan v divizijskega generala. Pri Angležih naj bi dosegel izpustitev kakih 700 pripadnikov [[plava garda|plave garde]], ostale protikomunistične borce pa je prepustil Angležem, ki so mu zagotovili, da jih bodo odpeljali v internacijo v Italijo. Po predaji svojih enot Angležem je Krenner pobegnil v Italijo, kjer je do oktobra 1947 živel v ilegali, nato pa je emigriral v [[Argentina|Argentino]]. Tam se je kot vratar zaposlil v nekem [[hotel]]u v [[Buenos Aires]]u<ref>{{navedi knjigo |title= Slovenija 1945 |last= Corsellis |first= John |last2= Ferrar |first2= Marcus |authorlink= John Corsellis | authorlink2= Marcus Ferrar |year= 2007 |publisher= Mladinska knjiga |location= Ljubljana|isbn= 978-86-11-17459-4}}</ref>, kjer je delal do upokojitve. ==Viri== <references/> ==Glej tudi== {{kategorija v Zbirki}} * [[Ernest Peterlin]] * [[Leon Rupnik]] {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krenner, Franc}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1973]] [[Kategorija:Slovenski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Slovenski domobranci]] [[Kategorija:Nacisti]] 1as2eubkxltm1ualnz07rmm2jpa4yfe 0 163421 6688484 6672496 2026-06-12T12:31:23Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688484 wikitext text/x-wiki {{lektura|datum=maj 2012}} {{Posodobi}} {{Infobox football biography | fullname = Lionel Andrés Messi | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 170 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[Inter Miami CF]] | clubnumber = 10 | youthyears1 = 1995–2000 | youthclubs1 = [[Newell's Old Boys]] | youthyears2 = 2000–2003 | youthclubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | years1 = 2003–2005 | clubs1 = [[FC Barcelona C|Barcelona C]] | caps1 = 10 | goals1 = 5 | years2 = 2004–2005 | clubs2 = [[FC Barcelona B|Barcelona B]] | caps2 = 22 | goals2 = 6 | years3 = 2005–2021 | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 520 | goals3 =474 | years4 = 2021–2023 | clubs4 = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] | caps4 = 58 | goals4 = 22 | years5 = 2023– | clubs5 = [[Inter Miami CF|Inter Miami]] | caps5 = 96 | goals5 = 83 | nationalyears1 = 2004–2005 | nationalteam1 = Argentina do 20 let | nationalcaps1 = 16 | nationalgoals1 = 11 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Argentina do 23 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2005– | nationalteam3 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps3 = 180 | nationalgoals3 = 106 | medaltemplates = {{MedalCountry|{{ARG}}}} {{MedalOlympic | nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}} {{Zlata medalja | [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2008|ekipno]]}} }} '''Lionel »Leo« Andrés Messi''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[24. junij]] [[1987]], [[Rosario]], [[Provinca Santa Fe]], [[Argentina]]. Messi igra za [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko nogometno reprezentanco]] in [[Inter Miami]]. Velja za enega najboljših nogometašev vseh časov, v očeh mnogih celo za najboljšega. Je igralec z največ [[FIFA Zlata žoga|zlatimi žogami]] (8), največ zlatimi nogometnimi čevlji (6), največ Pichiciji - najboljši strelec državnega prvenstva (7), nedavno pa je bil s strani največjega nogometnega inštituta [[IFFHS]] razglašen za najbolj kreativnega nogometaša vseh časov. Messi drži rekord z največ doseženimi goli v koledarskem letu, ko jih je leta 2012 dosegel kar 91. Že za 20 let igra nogomet na profesionalnem nivoju, večino teh let pa je igral v Evropi pri velikanih [[Paris Saint-Germain FC|PSG]] in [[FC Barcelona]] kjer je dosegel mnogo lovorik , med njimi tudi 3 naslove UEFA Lige prvakov (2009,2011,2015) in mnoge naslove državnega prvaka v Španiji in Franciji. == Kariera == === Začetki === Lionel Andres Messi se je rodil 24. junija 1987 v Rosariu v [[Argentina|Argentini]]. Je tretji od štirih otrok v družini. Njegov oče je Jorge Messi, ki je bil zaposlen kot direktor podjetja v Argentini. Njegova mama Celia Cuccittini je bila izdelovalka magnetov. Vsi člani družine so oboževali nogomet, zato je tudi Lionel že od otroštva neumorno brcal žogo. Nogomet je igral s starejšima bratoma Rodrigom in Matiasom ter z bratrancema Maximilianom in Emanuelom. Pri štirih letih je začel igrati nogomet pri domačem klubu Grandoli, kjer ga je treniral njegov oče. Pri nogometu ga je najbolj spodbujala in podpirala njegova babica Celia. Ta je malo pred njegovim 11. rojstnim dnem umrla. Njena smrt ga je zelo prizadela. Od tedaj vsak dosežen zadetek posveti babici in Bogu, kar je opazno med njegovim praznovanjem zadetka v igri. Pri šestih letih je začel trenirati pri nogometnem klubu Newell<nowiki>'s Old Boys. Med šestletnim igranjem pri klubu je dosegel skoraj 500 zadetkov in dobil naziv ''Machine of 87.''</nowiki> Njegova profesionalna kariera se je malo za tem stemnila, ko so mu pri 10. letih odkrili, da mu primanjkuje rastnega hormona. Družina je morala kljub zdravstvenemu zavarovanju plačevati še 925 evrov na mesec. Klub je sprva obljubil plačilo stroškov zdravljenja, vendar se pozneje tega ni držal. === FC Barcelona === Messijev neuradni derbi s [[Katalonija|katalonskim]] klubom je bil na tekmi proti [[FC Porto|FC Portu]] [[16. november|16. novembra]] leta [[2003]]. Manj kot leto za tem, pa je že nastopil na svoji prvi uradni tekmi za [[FC Barcelona|Barcelono]]. To je bilo na tekmi proti RCD Espanyol 16. oktobra leta 2004 in s tem postal eden najmlajših igralcev ki je zaigral za prej omenjen klub ter najmlajši, ki je zaigral za klub iz Katalonije in zaigral v [[La Liga|La Ligi]]. Ko je za svoj klub zadel svoj prvi gol proti klubu Albacete Balompié [[1. maj]]a [[2005]] je bil star komaj 17 let, 10 mesecev in 7 dni. S tem je postal najmlajši igralec, ki je kadarkoli zadel v [[La Liga|La Ligi]] ter igral za Barcelono. Barcelona mu je plačala zdravljenje, v zameno pa je bil Messi 21 let zvest Barceloni. === Paris Saint-Germain === Avgusta 2021 je moral Lionel Messi zapustiti Barcelono, kljub svojemu nasprotovanju. Klub je bil namreč v velikih finančnih težavah in zaradi omejitev Španske nogometne zveze Messija ne bi mogel registrirati niti, če bi igral zastonj. En teden po javni objavi svojega odhoda je podpisal dveletno pogodbo za Paris Saint-Germain. === Argentina U20 === Prvo priložnost za igranje za reprezentanco je dobil junija 2004 v Paragvaju. Leta 2005 je bil član reprezentance na U20 svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. Bil je izbran tudi za najboljšega igralca tega turnirja. === Državna reprezentanca === 4. avgusta 2005 je [[Jose Pekerman]] Messija vpoklical v [[Argentina|Argentinsko]] državno reprezentanco. Zanjo je debitiral 17. avgusta 2005 proti [[Madžarska|Madžarski]]. V igro je vstopil šele v 63. minuti, nato pa jo je spet zapustil. Prva tekma za reprezentanco v kateri je igral le na koncu je bila proti [[Paragvaj]]u, 3. septembra. Igral je le zadnjih 8 minut. Po tekmi je komentiral :"To je bil moj ponoven derbi. Prvi je bil malo krajši." === Sezona 2005/06 === 16. septembra je FC Barcelona posodobila pogodbo z Messijem. Tokrat so mu spremenili višino plače ter mu pogodbo podaljšali do leta 2014. Messi je dobil zraven Argentinskega še Špansko državljanstvo ter s tem pravico do nastopanja v Prvi španski ligi. Pred tem to ni bilo mogoče,ker bi Barcelona s tem imela preveč tujih igralcev - igralcev ki niso Evropejci. Messijev prvi derbi v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] je bil na tekmi proti italijanskem Udineseju. Odigrana je bila 25. septembra. Navdušil je z nekaj odličnimi podajami in s tehničnimi sposobnostimi in bil priča glasnim in navdušenim ovacijam na svoj račun s tribun Camp Nou-a. Decembra istega leta ga je Italijanska športna revija Tuttosport razglasila za "Golden Boy" (Zlatega dečka) in s tem je dobil nagrado za najboljšega nogometaša U20. Zmagal je pred Waynom Rooneyem, [[Lukas Podolski|Lukasom Podolskim]] in Christianom Ronaldom. Messi je zadel 6 golov v 17 nastopih v [[Španija|Španski]] ligi ter 1 zadetek v šestih nastopih v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Privadil se je na velik tempo z velikih tekem in to je Barceloni zelo pomagalo pri zmagah v gosteh proti Realu iz Madrida ter [[London]]skemu [[FC Chelsea|Chelseajem]] v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. S tem je dobil spoštovanje in zaupanje v samega sebe. Messijeva sezona se je predčasno, natančneje [[7. marec|7. marca]] 2006, končala, ko si je poškodoval mišico na povratni tekmi proti Chelseaju. Zaradi poškodbe ni bil zmožen igrati 2 [[mesec]]a po koncu sezone pa se je vrnil in odigral [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|Svetovno prvenstvo v nogometu 2006 v Nemčiji]]. Lionel je bil v [[reprezentanca|reprezentanco]] vpoklican [[15. maj]]a [[2006]]. Odigral je prijateljsko pripravljalno tekmo proti [[Argentina|Argentinski]] [[nogomet]]ni [[reprezentanca|reprezentanci]] do [[20 (število)|20]] let kjer je igral 15 minut ter prijateljsko [[tekma|tekmo]] proti [[Angola|Angoli]] kjer je igral od 64. minute . Bil je joker s klopi za zmago proti [[Slonokoščena obala|Slonokoščeni obali]]. Z naslednjo tekmo proti [[Srbija in Črna gora|Srbiji in Črni gori]] je postal najmlajši igralec, ki je zaigral za [[Argentina|Argentinsko]] reprezentanco na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnem prvenstvu]] ter zadel [[gol]] v igro je prišel v 74. minuti ko je zamenjal Maxa Rodrigueza. Bil je podajalec pri zadetku [[Hernan Crespo|Hernana Crespa]] samo minuto po svojem vstopu na igrišče. Zabil pa je tudi zadetek za končno zmago s 6:0 in to ga je postavilo za najmlajšega strelca turnirja. Messi je začel tekmo proti [[Nizozemska|Nizozemski]], ki se je končala s 0:0. V tekmi osmine finala je Messi prišel v igro v 84. minuti ko je bil izid 1:1. Argentina je za zmago potrebovala podaljške. Na zadnji tekmi Argentine na tem prvenstvu proti [[Nemčija|Nemčiji]] je Messi sedel na klopi. === Sezona 2006/07 === Konstantna visoka pripravljenost je kljubovala temu, da skoraj nobene tekme ni več začel na klopi ali na njej presedel vsotekmo. Zaradi poškodb nekaj napadalcev je imel Messi priložnost pokazati svojo dejansko pripravljenost, ki je bila zelo dobra na tekmi proti [[Real Madrid|Realu]] in [[FC Chelsea|Chelseaju]]. [[12. november|12. novembra]] [[2006]] se je poškodoval na tekmi proti [[Real Zaragoza|Realu Zaragozi]], ta poškodba ga je od nogometnih igrišč oddaljila za 3 mesece. V tem času so se zanj zanimali pri [[Internazionale Milano F.C.|Interju iz Milana]] vendar iz tega na koncu ni bilo nič. Na igrišče se je vrnil na tekmi proti [[Racing Santander]]ju [[11. februar]]ja v igro je prišel v drugem polčasu. [[Frank Riykaar|Riykaard]] je z njim delal zelo pazljivo in na začetku ni odigral v celoti. Čez en mesec pa jo je odigral vso. To je bilo na tekmi proti [[Real Madrid]]u. Ta [[El Clasico]] se je zgodil 10. marca. Spet je zaigral v slogu najboljših nogometašev med katere pravgotovo spada in zabil vse tri gole za svoj klub za končni izid 3:3. [[FC Barcelona|Barcelona]] je tekmo končala samo s 10 možmi na igrišču. Postal je prvi igralec po [[Ivan Zamornao|Ivanom Zamoranom]] za [[Real Madrid]] (sezona 1994-95) in po [[Romario|Romariu]] za [[FC Barcelona|FC Barcelono]] (sezona 1993-94), ki je na [[El Clasico|El Clasicu]] naredil [[hat-trick]]. Postal je tudi najmlajši, ki je zadel na tem derbiju v vsej [[zgodovina|zgodovini]]. S to tekmo je Messi začel svojo najboljšo formo v svojem klubu. Tudi večkrat je zadel natančneje 11 krat v 14 ligaških tekmah. Kljub vsemu temu pa [[FC Barcelona|Barcelona]] ni osvojila naslova Španskega prvaka. [[Slika:Lionel Messi goal 19abr2007.jpg|thumb|320px|Messi nekaj trenutkov pred zadetkom proti [[FC Getafe|Getafeju.]]]] Messi je dobil vzdevek "New Maradona" (novi Maradona) zaradi tega ker je Messi zadel dva zelo podobna gola kot [[Maradona]] – najbolj slavna gola vseh časov (oba proti [[Anglija|Angliji]] na Svetovnem prvenstvu leta 1986 v [[Mehika|Mehiki]]. Prvi izmed dveh Messijevih golov je bil na tekmi proti [[FC Getafe|Getafeju]], ki je bil zelo podoben [[Maradona|Maradoninem]] golu proti [[Anglija|Angliji]] poznan kot "Goal of the Century". Španci so Messiju nadali vzdevbek "Messidona". Gola sta bila zelo podobna oba sta pretekla približno 62 [[meter|metrov]], oba sta preigrala šest nasprotnih igralcev in še [[vratar (šport)|vratarja]] ter zadela iz zelo podobnega položaja. Drugi gol pa je gol z božjo roko ("Hand of God goal"), ki ga je Messi dosegel proti [[FC Espanyol|Espanyolu]], [[Diego Armando Maradona|Maradona]] pa seveda proti [[Anglija|Angliji]] === Copa America 2007 === Svojo prvo tekmo na Copa America je Messi odigral [[29. junij]]a [[2007]]. Na tej tekmi je [[Argentina]] premagala [[Združene države Amerike|ZDA]] s 4:1. Messi je pokazal svojo sposobnosti kot playmaker ali po naše graditelj igre. Bil je podajalec pri [[Hernan Crespo|Crespovem]] golu in tudi sam je sprožil nekaj res dobrih strelov na gol. [[Carlos Tevez|Tevez]] je zamenjal Messija v 79. [[minuta|minuti]] in dosegel gol minuto kasneje. Njegova druga tekma je bila proti [[Kolumbija|Kolumbiji]] na kateri je izsilil enajstmetrovko, ki jo je nato uspešno realiziral [[Hernan Crespo|Crespo]]. To je bil zadetek za 1:1. Delno je bil vpleten tudi v drugi gol [[Argentina|Argentine]], ki ga je zadel [[Juan Roman Riquelme]] iz [[prosti strel|prostega strela]] ter s tem [[Argentina|Argentino]] povedel v vodstvo s 3:1. Nato je [[Argentina]] zadela še četrtič in si zagotovila četrtfinale. Na tretji tekmi proti [[Paragvaj]]u je selektor Messija spočil, saj je [[Argentina]] imela četrtfinale že zagotovljeno. V 64. minuti je s klopi zamenjal [[Estban Cambiasso|Estebana Cambiassa]]. V 79. minuti je pripravil zadetek za [[Javier Mascherano|Javierja Mascherana]]. V četrtfinalu je [[Argentina]] s 4:0 premagala [[Peru]]. [[Riquelme]] je podal do Messija, ta pa je dosegel drugi gol [[Argentina|Argentincev]] na tej tekmi. Na koncu je zmagala Argentina z rezultatom 4:0. V polfinalu je bila na vrsti [[Mehika]]. Messi je zadel gol po napaki mehiškega vratarja [[Oswaldo Sanchez|Oswalda Sancheza]]. Argentina je tekmo dobila z rezultatom 3:0. Spodletelo pa jim je v finalu. S slabšo igro so izgubili proti Braziliji s 3:0. Takrat je Argentina pokazala daleč najslabšo igro na prvenstvu. === Sezona 2007/08 === Messi je v enem tednu zadel 5 golov. Uspešno je nadomeščal poškodovanega Ronaldinha, in 22. septembra zabil 2 gola proti FC Savilli. Nekaj dni prej je v Ligi prvakov zadel za Barcelono proti Lyonu. Tako so zmagali s 3:0 na domačem igrišču. Messi je ponovno zadel. Tokrat na tekmi z Realom iz Zaragoze. Zmagovalci so bili FC Barcelona Izbran je bil v FIFPro World XI Player Award v kategorijo napadalcev. Bralci Španskega športnega časopisa Diario Marca so ga s 77% glasov razglasili za trenutno najboljšega igralca na svetu. Tudi časopisa El Mundo Deportivo in Sport sta ga predlagala za dobitnika Zlate žoge. Enako sta menila tudi [[Franz Beckenbauer]] in [[Johan Cruyff]]. Da je Messi najboljši nogometni igralec na zemlji so menili tudi [[Ronaldinho]], [[Samuel Eto'o]], [[Frank Rijkaard]], Víctor Fernández, Bernd Schuster, Guti, [[Raul]], Gianluca Zambrotta, [[Francesco Totti]], [[Diego Armando Maradona]] in mnogi drugi. === Sezona 2009-11 === V sezoni 2009-11 je bil Messi nenadomestljiv člen Barcelone, saj je dosegel 38 golov na 51 ligaških obračunih in v vseh tekmovanji kar 100 zadetkov, s čimer je podrl klubski rekord. V prvi sezoni pod vodstvom Pepa Guardiole je Messi igral v glavnem na položaju desnega krilnega napadalca. Na El Clasicu pa je zaigral na pozicija, na kateri je osrednji napadalec pomaknjen za oba krilna napadalca( ,,False 9<nowiki>''</nowiki>). Na tisti tekmi je dosegel 2 zadetka, s čimer je Barceloni pripomogel do zmage s kar 6:2. To je bila do tedaj največja zmaga Barcelona proti Real Madridu na stadionu Santiago Bernabeu. 13. maja je Barcelona osvojila pokal Cope del Rey. V finalu je ugnala Athletic Bilbao s kar 4-1( na tekmi je Messi dosegel 2 zadetka in 2 asistenci). V Ligi prvakov je dosegel 9 golov in postal najmlajši igralec tega elitnega tekmovanja, ki je zadel gol. V četrt finalu Lige prvakov je Barcelona ugnala Bayern iz Münicha. Messi je dosegel 2 zadetka in prispeval dve podaji za zadetek. S tem uspehom so Messiju ponudili novo pogodbo z Barcelono, ki je bila podpisana 18. septembra in velja do leta 2016. Pogodba pa ima tudi klavzulo, s čimer bi Messi moral plačati 250 milijonov evrov prestopne kazni. Pri 22 letih je Messi prejel prestižno nagrado Ballon d'Or in vključen je bil v postavo leta, v kateri je tudi sam zmagal. === 2012: Rekordno leto === 7. marca, dva tedna kasneje, ko je zadel 4 zadetke v LaLigi proti Valencii, je zadel 5 zadetkov v Ligi prvakov proti ekipi Bayer Leverkusen in se zapisal v zgodovino tekmovanja kot edini igralec, ki mu je to uspelo. V tej sezoni je zadel 14 zadetkov (Liga prvakov) in vpisal 5 asistenc s čimer je izenačil rekord z José Altafinisa iz sezone 1962-63. Ravno tako je postal edini igralec, po Gerd Müllerju, ki je bil najboljši strelec v štirih tekmovanjih. Še dva tedna kasneje, 20. marca, po hat-tricku proti Granadi, je postal najboljši strelec Barcelone pri samo 24-ih letih z 232 goli. Do tedaj je 57 let rekord pripadal César Rodríguezu. Vendar kljub Messijevem uspehu, se je zlata doba Barcelone, ki jo je takrat vodil Pep Guardiola, po štirih letih končala. Čeprav je klub tistega leta osvojil Copo Del Rey, je špansko ligo izgubil proti Real Madridu in v Ligi Prvakov so bili v polfinalu premagani s strani Chelsea. Sezono je končal kot najboljši strelec Španije in celotne Evrope že drugič, s 50-imi goli v LaLigi (rekord) in 73-imi goli v vseh tekmovanjih. S tem, je premagal rekord Gerd Müllerja (67 golov) iz sezone 1972-73 in postal edini nogometaš v nogometni zgodovini Evropskih klubov s tako visokim številom zadetkov. Pod vodstvom Tita Villanove, ki je Messija treniral že pri 14-ih letih, je Messi pomagal Barceloni z začetkom najboljše sezone v klubu. Na polovici sezone so imeli že 55 točk kar je tudi rekord v Prvi Španski ligi. Ko je 9. decembra zadel dva gola proti Real Betisu, je podrl še dva rekorda. Premagal je rekord César Rodrígueza v zadetih golih (190 zadetkov) in tako postal najboljši strelec LaLige in še rekord Gerd Müllerja v zadetih golih v koledarskem letu. Do tedaj je bil rekord 85 golov iz sezone 1972, ki jo je Gerd igral za Bayern Munich in&nbsp;reprezentanco Nemčije. Messi je Müllerju poslal podpisan dres s številko 10 na katerem je pisalo 's spoštovanjem in občudovanjem', ko je premagal njegov rekord, ki je trajal kar 40 let. Pri koncu leta je Messi zadel že 91 golov v vseh tekmovanjih za Barcelono in Argentino. S tem dosežkom si je prislužil tudi mesto v Knjigi rekordov. Ker pa to ni bilo dovolj, je osvojil še četrto zlato žogo in s tem postal edini igralec na svetu, ki mu je to kdaj uspelo. == Statistika == === Učinkovitost pri Barceloni === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Sezona !colspan="2"|Liga !colspan="2"|Pokal<ref>Includes [[Copa del Rey]] and [[Supercopa de España]]</ref> !colspan="2"|[[UEFA|Evropa]]<ref>Includes [[UEFA Supercup]]</ref> !colspan="2"|Skupaj |- !Nastop !Goli !Nast !Goli !Nast !Goli !Nast !Goli |- |rowspan="4" valign="center"|[[FC Barcelona]] |[[La Liga season 2004/2005|2004-05]] |7||1||1||0||1||0||21||1 |- |[[La Liga season 2005/2006|2005-06]] |17||6||2||1||6||1||25||8 |- |[[La Liga season 2006/2007|2006-07]] |26||14||4||2||6||1||36||17 |- |[[La Liga 2007-08|2007-08]] |22||9||2||0||6||6||29||15 |- ! colspan="2" | Skupno v karieri !72!!30!!9!!3!!19!!8!!100!!41 |} nast=nastopi ==Priznanja== Z [[Argentina national football team|Argentino]]: * {{ikonazastave|Argentina}} [[FIFA U-20 Svetovno prvenstvo]]: [[2005 FIFA World Youth Championship|2005]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Copa América 2007]]: drugo mesto *FIFA Svetovno prvenstvo 2014: drugo mesto *Copa America 2015: drugo mesto *Copa America 2016: drugo mesto *Copa America 2019: tretje mesto *Copa America 2021: prvaki *FIFA Svetovno prvenstvo 2022: prvaki Z [[FC Barcelona|Barcelono]]: * {{ikonazastave|Španija}} [[La Liga]]: [[La Liga season 2004/2005|2004-05]], [[La Liga season 2005/2006|2005-06]], 2008-2009, 2009-2010, 2010-2011, 2012-2013, 2014-2015, 2015-2016, 2017-2018, 2018-2019 * {{ikonazastave|Španija}} [[Supercopa de España]]: 2005, 2006 * {{ikonazastave|Španija}} [[Uefa Champions League]]: 2005-2006, 2008-2009, 2010-2011, 2014-2015 Posamična priznanja: * Zlata žoga: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005 * Zlata kopačka: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005 * [[Tuttosport|Zlati deček]]: 2005 * [[Bravo Award]]: 2007<ref>[http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html Messi receives Bravo award] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110424181256/http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html |date=2011-04-24 }} Barcelona official site</ref> * [[World Soccer Magazine|Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006<ref>{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |title=World Soccer<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071028080313/http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |url-status=dead }}</ref>, 2007<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |title=Kaka wins World Soccer award - World Soccer News<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034623/http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |url-status=dead }}</ref> * [[Olimpia Award|Olimpia de Plata]]: Argentinski igralec leta: 2005 * [[FIFPro Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006 * [[FIFPro|FIFPro World XI]]: 2007 * [[EFE|EFE Trophy]]: Najboljši Američan v La Ligi: 2006-2007<ref>[http://es.wikipedia.org/wiki/Trofeo_EFE Trofeo EFE]</ref> * Najbolši v La Ligi: 2007<ref>[http://es.wikipedia.org/wiki/Premio_Don_Bal%C3%B3n Premio Don Balón]</ref> * Copa America Najboljši mladi igralec: [[Copa America 2007|2007]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |title=Copa America 2007 Pool |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071226204500/http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |url-status=dead }}</ref> * [[European Footballer of the Year|Zlata žoga]]: ** 3 mesto: 2007 * [[World Soccer Magazine|Igralec leta]]: ** 2 mesto: 2007<ref name="#1"/> * [[FIFA Naj igralec leta]]: ** 2 mesto: 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&idnoticia_PK=467534&idseccio_PK=803 |title=Messi viaja hoy a Zúrich para el FIFA World Player {{!}} SPORT {{!}} Barça<!-- Bot generated title --> |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080325211643/http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&idnoticia_PK=467534&idseccio_PK=803 |url-status=dead }}</ref> * [[Sports Illustrated|Najboljši Latinsko Ameriški športnik leta]]: 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |title=SI Latino's 2007 Sportsman of the Year |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080320003059/http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |url-status=dead }}</ref> * FIFA Nagrada Zlatega Roparja: 2023,2021,2019. == Reference == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Lionel Messi}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{FIFA Zlata žoga}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messi, Lionel}} [[Kategorija:Argentinski nogometaši]] [[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone C]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone B]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]] [[Kategorija:Nogometaši Interja Miami CF]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] i2l1djbdwcixuj20xiby1x4no5mtzrz 0 172036 6688486 5862819 2026-06-12T12:33:56Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]]; +[[Kategorija:Nogometaši AVS Futebola SAD]]; +[[Kategorija:Nogometaši AEL FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688486 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | fullname = Francisco Guillermo Ochoa Magaña | height = 185 cm | position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]] | currentclub = [[AEL Limassol]] | clubnumber = 13 | years1 = 2004–2011 | clubs1 = [[Club América|América]] | caps1 = 239 | goals1 = 0 | years2 = 2004 | clubs2 = → [[San Luis F.C.|San Luis]] (pos.) | caps2 = 1 | goals2 = 0 | years3 = 2011–2014 | clubs3 = [[AC Ajaccio|Ajaccio]] | caps3 = 112 | goals3 = 0 | years4 = 2014–2017 | clubs4 = [[Málaga CF|Málaga]] | caps4 = 11 | goals4 = 0 | years5 = 2016–2017 | clubs5 = → [[Granada CF|Granada]] (pos.) | caps5 = 38 | goals5 = 0 | years6 = 2017–2019 | clubs6 = [[Standard Liège]] | caps6 = 78 | goals6 = 0 | years7 = 2019–2022 | clubs7 = [[Club América|América]] | caps7 = 118 | goals7 = 0 | years8 = 2022–2024 | clubs8 = [[US Salernitana 1919|Salernitana]] | caps8 = 41 | goals8 = 0 | years9 = 2024–2025 | clubs9 = [[AVS Futebol SAD|AVS]] | caps9 = 23 | goals9 = 0 | years10 = 2025– | clubs10 = [[AEL Limassol]] | caps10 = | goals10 = | nationalyears1 = 2004–2008 | nationalyears2 = 2005– | nationalteam1 = Mehika U23 | nationalteam2 = [[Mehiška nogometna reprezentanca|Mehika]] | nationalcaps1 = 6 | nationalcaps2 = 134 | nationalgoals1 = 0 | nationalgoals2 = 0 }} '''Francisco Guillermo Ochoa Magaña''', [[Mehičani|mehiški]] [[nogometaš]], * [[13. julij]] [[1985]], [[Guadalajara, Jalisco|Guadalajara]], [[Mehika]]. Ochoa je član ciprskega kluba [[AEL Limassol|Limassola]], ob tem nastopa tudi za [[mehiška nogometna reprezentanca|mehiško reprezentanco]]. Igra na položaju vratarja. == Klubska kariera == Ochoa je za [[Club América]] debitiral pri 18 letih, tedaj je njegovo moštvo v sklopu tekmovanja Clausura 2004 igralo proti [[C.F. Monterrey|Monterreyu]]. Ochoa je hitro prikazal svoje vratarske sposobnosti in talent, tako da so mu v klubu zaupali mesto prvega vratarja, ki ga je zasedel po poškodbi veterana [[Adolfo Ríos|Adolfa Ríosa]]. Ob povratku sta si Ochoa in Ríos minutažo v vratih delila, dokler ni Ríos do začetka Aperture 2004 naznanil svojo upokojitev. Mnogi so prav mladega Ochoa videli kot njegovega naslednika, vendar sprva temu ni bilo tako. Novi trener moštva [[Oscar Ruggeri]] je namreč s seboj pripeljal nove vratarje, med njimi Argentinca [[Sebastián Saja|Sebastiána Sajo]]. Ruggeri je v zelo kratkem času napravil še nekaj kontroverznih in nepriljubljenih odločitev in vodstvo kluba ga je že po šestih tekmah odpustilo. Njegov naslednik [[Mario Carrillo]] je na mesto prvega vratarja moštva spet postavil Ochoa. Vse odtlej niti Ochoa niti njegov soigralec v reprezentanci [[José Antonio Castro]] nista izpustila nobene tekme za Club América, z izjemo bolniških odsotnosti zaradi poškodb in reprezentančnih akcij. Pod Carrillom je Ochoa tudi osvojil svoje prvo prvenstvo, Clausuro 2005. == Reprezentančna kariera == Ochoa je že pri 20 letih prejel vpoklic v reprezentanco, s strani tedanjega selektorja [[Ricardo Lavolpe|Ricarda Lavolpeja]]. Slednji je Ochoa uvrstil na seznam potnikov na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|Svetovno prvenstvo 2006]] in ga postavil na mesto tretjega vratarja. Lavolpejev naslednik na selektorskem stolčku [[Hugo Sánchez]] je nato Ochoa povišal v drugega vratarja Mehike oziroma prvo zamenjavo za [[Oswaldo Sánchez|Oswalda Sáncheza]]. Ochoa je tako ob Svetovnem prvenstvu sodeloval tudi na [[CONCACAF Gold Cup]]u 2007 in [[Copa América|Copi Américi]] 2007. Leta 2008 so ga celo imenovali za 11. najboljšega vratarja na svetu. V kvalifikacijah za [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]] je Ochoa debitiral 28. marca 2009 proti izbrani vrsti [[Kostariška nogometna reprezentanca|Kostariki]]. Svojo mrežo je ob mehiški zmagi z 2-0 ohranil nedotaknjeno in ta dosežek ponovil še na tekmi proti reprezentanci [[Nogometna reprezentanca Guadelopeja|Guadelopeja]]. Po burnem obdobju za mehiško reprezentanco, ki je v letih 2008 in 2009 imela kar štiri različne selektorje, med drugim tudi švedskega strokovnjaka [[Sven-Göran Eriksson|Svena Görana Erikssona]], je naposled selektorski stolček zasedel [[Javier Aguirre]]. Slednji je med potnike na Svetovno prvenstvo 2010 v JAR uvrstil tudi Ochoa, a le kot drugega vratarja oziroma prvo zamenjavo za [[Óscar Pérez Rojas|Óscarja Péreza]]. == Dosežki == === Moštveni dosežki === * {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Mehiška nogometna reprezentanca|Mehika]]''' :* [[CONCACAF Gold Cup]] ::* Zmagovalec: 2009 * {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Club América]]''' :* [[Primera División de México]] ::* 1. mesto: Clausura 2005 :* [[Campeón de Campeones]] ::* Zmagovalec: 2005 :* [[CONCACAF Champions' Cup]] ::* Zmagovalec: 2006 :* [[InterLiga]] ::* 1. mesto: 2008 === Posamični dosežki === * Najboljši vratar turnirja CONCACAF Gold Cup 2009 * Izbran v prvo enajsterico turnirja CONCACAF Gold Cup 2009 * Imenovan za 11. najboljšega vratarja sveta, 2008 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Navboxes colour |title=Postave mehiške nogometne reprezentance |bg = #016549 |fg = White |bordercolor =#CE1126 |list1= {{Mexico Squad 2004 Summer Olympics}} {{Mexico Squad 2006 World Cup}} {{Mexico Squad 2007 CONCACAF Gold Cup}} {{Mexico Squad 2007 Copa America}} {{Mexico Squad 2009 CONCACAF Gold Cup}} {{Mexico Squad 2010 World Cup}} }} {{DEFAULTSORT:Ochoa Guillermo}} [[Kategorija:Mehiški nogometaši]] [[Kategorija:Mehiški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Mehiko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba América]] [[Kategorija:Nogometaši AC Ajaccia]] [[Kategorija:Nogometaši San Luisa F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Málage CF]] [[Kategorija:Nogometaši Granade CF]] [[Kategorija:Nogometaši R. Standard de Liègea]] [[Kategorija:Nogometaši Salernitane]] [[Kategorija:Nogometaši AVS Futebola SAD]] [[Kategorija:Nogometaši AEL FC]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] g6j5ayutd6z0dznnsgs5p6e7lde6yd2 0 181836 6688740 6686885 2026-06-13T10:02:10Z Shabicht 3554 6688740 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | latin = Archparoecia Gonouicensis | image = | caption = župnišče (farof) | country = [[Slovenija]] | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = zpk Jožef Vogrin, [[arhidiakon]] | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | dean = Peter Leskovar | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] s [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128-1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: - [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], - [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), - [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: - [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), - [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) - [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), - [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: - '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) - [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), - [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), - [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: - [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz ...).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|Poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|280px|left|thumb|Trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v Šaleški dolini ter proti izviru Savinje je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}} {{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}, so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|Nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, t.j. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo jo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami ...; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|Odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Facebooku: [http://www.facebook.com/pages/Nad%C5%BEupnija-Slovenske-Konjice/148360485215383 Facebook.com] pridobljeno 27. avgust 2015 * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] f69gksjw22bvp8zswo0jkp6mvvjrmbp 6688741 6688740 2026-06-13T10:03:39Z Shabicht 3554 6688741 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | latin = Archparoecia Gonouicensis | image = | caption = župnišče (farof) | country = [[Slovenija]] | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[|Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = zpk Jožef Vogrin, [[arhidiakon]] | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | dean = Peter Leskovar | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] s [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128-1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: - [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], - [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), - [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: - [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), - [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) - [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), - [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: - '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) - [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), - [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), - [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: - [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz ...).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|Poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|280px|left|thumb|Trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v Šaleški dolini ter proti izviru Savinje je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}} {{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}, so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|Nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, t.j. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo jo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami ...; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|Odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Facebooku: [http://www.facebook.com/pages/Nad%C5%BEupnija-Slovenske-Konjice/148360485215383 Facebook.com] pridobljeno 27. avgust 2015 * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] mlcc0ul3y2hszgd37icbx0enbei1h3q 6688742 6688741 2026-06-13T10:04:20Z Shabicht 3554 6688742 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | latin = Archparoecia Gonouicensis | image = | caption = župnišče (farof) | country = [[Slovenija]] | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = zpk Jožef Vogrin, [[arhidiakon]] | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | dean = Peter Leskovar | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] s [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128-1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: - [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], - [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), - [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: - [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), - [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) - [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), - [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: - '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) - [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), - [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), - [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: - [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz ...).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|Poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|280px|left|thumb|Trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v Šaleški dolini ter proti izviru Savinje je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}} {{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}, so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|Nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, t.j. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo jo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami ...; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|Odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Facebooku: [http://www.facebook.com/pages/Nad%C5%BEupnija-Slovenske-Konjice/148360485215383 Facebook.com] pridobljeno 27. avgust 2015 * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] fl8dbx74wbh2d6tzz2pir48dwencjw0 6688748 6688742 2026-06-13T10:08:18Z Shabicht 3554 6688748 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | latin = Archparoecia Gonouicensis | image = | caption = župnišče (farof) | country = [[Slovenija]] | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = zpk Jožef Vogrin, [[arhidiakon]] | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | dean = Peter Leskovar | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] s [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128-1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: - [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], - [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), - [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: - [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), - [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) - [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), - [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: - '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) - [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), - [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), - [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: - [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz ...).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|Poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|280px|left|thumb|Trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v Šaleški dolini ter proti izviru Savinje je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}} {{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}, so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, t.j. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo jo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami ...; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Facebooku: [http://www.facebook.com/pages/Nad%C5%BEupnija-Slovenske-Konjice/148360485215383 Facebook.com] pridobljeno 27. avgust 2015 * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] 8skzu5j6u9w6ab8hnaq4lwkvcvlqx81 6688750 6688748 2026-06-13T10:09:27Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6688750 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | latin = Archparoecia Gonouicensis | image = | caption = župnišče (farof) | country = [[Slovenija]] | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = zpk Jožef Vogrin, [[arhidiakon]] | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | dean = Peter Leskovar | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] s [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128-1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: - [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], - [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), - [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: - [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), - [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) - [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), - [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: - '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) - [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), - [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), - [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: - [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz ...).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|280px|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v Šaleški dolini ter proti izviru Savinje je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}} {{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}, so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, t.j. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo jo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami ...; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Facebooku: [http://www.facebook.com/pages/Nad%C5%BEupnija-Slovenske-Konjice/148360485215383 Facebook.com] pridobljeno 27. avgust 2015 * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] ck755erx0h9xge3qyai0qm8jvz73aeh 6688752 6688750 2026-06-13T10:12:27Z Shabicht 3554 6688752 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Nadžupnija Slovenske Konjice | latin = Archparoecia Gonouicensis | image = | caption = župnišče (farof) | country = [[Slovenija]] | headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice | parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]] | dedication = [[sveti Jurij]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = pred [[1146]] | first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}} | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = zpk Jožef Vogrin, [[arhidiakon]] | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | dean = Peter Leskovar | shrine = | notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]] | neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]] | business_card = }} '''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128-1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: * 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: - [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], - [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), - [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta) * 10. stoletje: - [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), - [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) - [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), - [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več * 11. stoletje: - '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) - [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), - [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), - [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert) * 12. stoletje: - [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ). Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz ...).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]]. Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref> Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}} [[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]] [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|280px|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v Šaleški dolini ter proti izviru Savinje je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}} Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}} {{sfn|Höfler|2018|p=13}} Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]]. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref> Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}, so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref> Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref> === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]] * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref> * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa - dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q18515910|150px}} | [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}} |- | 2. | {{Slika d|Q12786834|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}} |- | 3. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}} | [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tepanje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]] | Župnišče v Slovenskih Konjicah | [[Slovenske Konjice]] |{{Cultural Heritage Slovenia|10232}} |- | 2. | [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]] | Župnijski dom (zgrajen 2008) | [[Slovenske Konjice]] |} === Župnišče=== [[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]] Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, t.j. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo jo močno utrdili. Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami ...; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih. == Pomembne osebnosti == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]] [[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]] === Valentin Fabri === V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika. Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} === Paolo Santonino === {{glavni|Paolo Santonino}} O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle, {{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref> ===Anton Brcko=== V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref> == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == [[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]] Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]]. ==Župnijske matične knjige== Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si]. == Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) == {{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}} == Župnijsko glasilo == Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}} == Glej tudi == * [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof * [[Tomaž Fantoni]] - slikar * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u * [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}} * Nadžupnija na Facebooku: [http://www.facebook.com/pages/Nad%C5%BEupnija-Slovenske-Konjice/148360485215383 Facebook.com] pridobljeno 27. avgust 2015 * Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015 {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] 48p0hl4ck6yak2a60258r83w8fpzisj 0 183644 6688640 6549469 2026-06-13T00:31:22Z ~2026-32552-67 260877 6688640 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Pisa | official_name = Comune di Pisa | native_name = | image_skyline = Pisa - veduta dall'aereo 4.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = Pogled iz zraka | image_shield = Pisa-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 43 |latm = 43 |lats = |latNS = N | longd = 10 |longm = 24 |longs = |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Toskana]] | province = [[Pisa (pokrajina)|Pisa]] (PI) | frazioni = Marina di Pisa, Tirrenia, Calambrone, Barbaricina, Riglione, Oratoio, Putignano, San Piero a Grado, Coltano, Sant'Ermete, Ospedaletto | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 185 | population_footnotes = | population_total = 91.141<ref>[http://demo.istat.it/bilmens2020gen/index.html | titolo = Bilancio Demografico e popolazione residente per sesso al 1º maggio 2020 | autore = ISTAT | accesso = 12 maggio 2020</ref> | population_as_of = 1. maj 2020 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Pisan ({{lang-it|Pisani}}) | elevation_footnotes = | elevation_m = 4 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Ranierij|sv. Ranierij]] | day = 17. junij | postal_code = 56100 | area_code = | website = {{official website|http://www.comune.pisa.it}} | footnotes = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Piazza dei Miracoli – trg pred stolnico v Pisi | designation1_date = 1987 <small>(11-to zasedanje)</small> | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/395 395] | designation1_criteria = i, ii, iv, vi | designation1_type = Kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{ITA}} | designation1_free2name = Območje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] }} }} '''Pisa''' je [[mesto]] v [[Toskana|Toskani]] (v srednji [[Italija|Italiji]]) na desnem bregu ustja reke [[Arno (reka)|Arno]] pred izlivom v [[Ligursko morje]] ter je glavno mesto istoimenske [[Pisa (pokrajina)|pokrajine]]. Četudi je Pisa svetovno znana predvsem po svojem slavnem [[Poševni stolp v Pisi|poševnem stolpu]], [[zvonik]]u [[stolnica v Pisi|stolnice]], je v mestu z okoli 90.000 prebivalci več kot dvajset starih in umetnostno pomembnih cerkva, več srednjeveških palač in različnih mostov čez reko Arno. [[Piazza del Duomo, Pisa|Piazza del Duomo]], trg znan tudi po bolj poetičnem opisu ''Piazza dei Miracoli (Trg čudežev'' ali ''Čudežni trg)'', je najpomembnejše umetniško in turistično središče Pise. Od leta 1987, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine, kjer lahko občudujemo mojstrovine evropske romanske arhitekture, spomenike, ki so središče mestnega verskega življenja: stolnica, krstilnica, pokopališče in zvonik.<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/395 Unesco]</ref> V mestu je tudi [[Univerza v Pisi]], ki ima svojo zgodovino že od 12. stoletja in tudi Scuola Normale Superiore di Pisa, ki jo je leta 1810 ustanovil [[Napoleon]], in njeno vejo, Šolo za visoke študije Sant'Anna, kot najbolj priznano podiplomsko šolo v Italiji. Letališče ''Galileo Galilei'' je največje v [[Toskana|Toskani]] in med vodilnimi v Italiji za nizkocenovna potovanja. Ima odlično železniško in avtobusno povezavo z ostalimi toskanskimi mesti, na primer z letališčem ''Firenze-Peretola''. == Zgodovina == {{Quote box | width = 17em | align = left | bgcolor = #B0C4DE | title = Zgodovinske pripadnosti | fontsize = 80% | quote = [[File:Consul et lictores.png|15px]] [[Rimska republika]] 180–27 pr. n. št. <br> [[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|15px]] [[Rimsko cesarstvo]] 27 pr. n. št.–285 n. št <br> [[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|15px]] [[Zahodno rimsko cesarstvo]] 285–476 <br> {{flagicon image|Odovacar Ravenna 477.jpg}} [[Odoaker|Kraljestvo Odoakerja]] 476–493 <br> {{flagicon image|Teodorico re dei Goti (493-526).png}} [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Ostrogotsko kraljestvo]] 493–553 <br> [[File:Simple Labarum.svg|12px]] [[Bizantinsko cesarstvo]] 553–603 <br> [[File:Lombard cross.svg|15px]] [[Kraljestvo Lombardija]] 603–773 <br> [[File:Charlemagne autograph.svg|15px]] [[Karolinško cesarstvo]] 774–812 <br> [[File:Shield and Coat of Arms of the Holy Roman Emperor %28c.1200-c.1300%29.svg|15px]] [[Toskanska marka]] 812–1000 <br> [[File:Flag of the Republic of Pisa.svg|15px|border]] [[Republika Pisa]] 1000–1406<br> [[File:Flag of Florence.svg|15px|border]] [[Florentinska republika]] 1406–1569<br> [[File:Bandiera del granducato di Toscana (1562-1737 ).png|15px|border]] [[Veliko vojvodstvo Toskana]] 1569–1801 <br> [[File:Etrurian Kingdom and War Flag with Great Royal Coat of Arms.svg|15px|border]] [[Kraljestvo Etrurija]] 1801–1807 <br> [[File:Flag of France.svg|15px|border]] [[Prvo Francosko cesarstvo]] 1807–1815 <br> [[File:Flag of the Grand Duchy of Tuscany (1840).svg|15px|border]] [[Veliko vojvodstvo Toskana]] 1815–1859 <br> [[File:Flag of Italy.svg|15px|border]] [[Zveza provinc srednje Italije]] 1859–1860 <br> [[File:Flag of Italy (1861-1946).svg|15px|border]] [[Kraljevina Italija]] 1861–1946 <br> [[File:Flag of Italy.svg|15px|border]] Republika [[Italija]] 1946–danes }} === Antično obdobje === Izvor imena Pisa je skrivnost. Medtem ko je izvor mesta ostal neznan stoletja, so bili [[Pelazgi]], [[Grki]], [[Etruščani]] in [[Liguri]] različno predlagani za ustanovitelje mesta (na primer kolonija starodavnega mesta Pisa v Grčiji). Arheološki ostanki iz 5. stoletja pred našim štetjem so potrjevali obstoj mesta ob morju in trgovali z Grki in [[Galci]]. Prisotnost etruščanske [[nekropola|nekropole]], odkrite med izkopavanji za večnamenski stadion ''Arena Garibaldi'' leta 1991, je potrdila njeno etruščansko poreklo. Starodavni rimski avtorji so Piso omenjali kot staro mesto. [[Strabon]] je izvor Pise povezal z mitskim Nestorjem, kraljem [[Pilos]]a, po padcu [[Troja|Troje]]. [[Vergilij]] v svoji ''[[Eneida|Eneidi]]'' trdi, da je bila Pisa že v opisanih časih veliko središče; naseljenci iz obale reke Alfeos naj bi bili zaslužni za ustanovitev mesta v 'etruščanskih deželah'. Vergilijski komentator Servij je zapisal, da so Tevti ali [[Pelops]], kralj Pisanov, mesto ustanovili 13 stoletij pred začetkom skupne dobe. Pisa naj bi bila ustanovljena na obali, toda zaradi naplavinskih sedimentov reke Arno in Serchio, katerih ustje leži približno 11&nbsp;km severno od Arnovega, se je obala premaknila proti zahodu. Strabon navaja, da je bilo mesto od obale oddaljeno 4,0&nbsp;km. Trenutno se nahaja 9,7&nbsp;km od obale. Vendar je bilo to pomorsko mesto z ladjami, ki so plule po Arnu. [5] V 90-ih letih je bil v mestu zgrajen kopališki kompleks. Pomorska vloga Pise bi morala že biti vidna, če bi ji starodavne oblasti pripisale izum pomorskega ovna. Pisa je izkoristila kot edino pristanišče ob zahodni obali med [[Genova|Genovo]] (takrat majhno vasico) in [[Ostia Antica|Ostijo]]. Pisa je služila kot osnova za rimske pomorske odprave proti Ligurom, Galcem in Kartažanom. Leta 180 pred našim štetjem je postala rimska kolonija po rimski zakonodaji, kot ''Portus Pisanus''. Leta 89 pred našim štetjem je Portus Pisanus postal ''[[municipij]]''. Cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je kolonijo utrdil v pomembno pristanišče in spremenil ime, ko je ''Colonia Iulia obsequens''. === Pozna antika in zgodnji srednji vek === [[File:Pisa Map V century a.C..jpg|thumb|right|300px|Hipotetični zemljevid Pise v 5. stoletju]] V zadnjih letih zahodnega rimskega cesarstva Pisa ni nazadovala toliko kot druga mesta v Italiji, verjetno zaradi zapletenosti rečnega sistema in posledične enostavnosti obrambe. V 7. stoletju je Pisa pomagala [[papež Gregor I.|papežu Gregorju I.]] z dobavo številnih ladij pri njegovi vojaški odpravi proti bizantincem iz Ravene: Pisa je bilo edino bizantinsko središče Tuscie, ki je mirno padla v lombardske roke, z asimilacijo s sosednjo regijo, kjer so bili njihovi trgovinski interesi prevladujoča. Pisa se je tako začela dvigovati do vloge glavnega pristanišča Zgornjega Tirenskega morja in postala glavno trgovsko središče med Toskano in Korziko, Sardinijo ter južnimi obalami Francije in Španije. Potem ko je [[Karel Veliki]] leta 774 premagal Langobarde pod poveljstvom [[Deziderij Langobardski|Desiderija]], je Pisa šla skozi krizo, a si je kmalu opomogla. Politično je postala del vojvodine [[Lucca]]. Leta 860 so Piso zajeli [[Vikingi]] pod vodstvom Björna Železnobokega (staronorveški: ''Bjǫrn Járnsíða''). Leta 930 je Pisa postala okrožno središče (status, ki ga je ohranila do prihoda [[Oton I. Veliki|Otona I.]]) pod oznako Tuscia. Lucca je bila glavno mesto, Pisa pa najpomembnejše mesto, saj je sredi 10. stoletja [[Cremona|cremonski]] škof Liutprand Cremonski imenoval Piso ''Tusciae provinciae caput'' ('glavno mesto province Tuscia'), stoletje kasneje pa so markiza iz Tuscie pogosto imenovali 'markiz iz Pise'. Leta 1003 je bila Pisa glavni junak prve skupne vojne v Italiji proti Lucci. S pomorskega vidika je od 9. stoletja pojav saracenskih piratov nagovarjal mesto, naj razširi svojo floto; v naslednjih letih je ta flota dala mestu priložnost za večjo širitev. Leta 828 so pisanske ladje napadle obalo severne Afrike. Leta 871 so sodelovali pri obrambi [[Salerno|Salerna]] pred [[Saraceni]]. Leta 970 so močno podprli odpravo Otona I. in premagali bizantinsko floto pred obalami [[Kalabrija|Kalabrije]]. === 11. stoletje === {{glavni| Republika Pisa}} [[File:Pisa Map XI century b.C..jpg|thumb|left|300px|Hipotetični zemljevid Pise v 11. st.]] Moč Pise kot pomorske države je začela rasti in dosegla vrh v 11. stoletju, ko je postala tradicionalna slava ene od štirih glavnih zgodovinskih [[Pomorske republike|pomorskih republik]] Italije (''Repubbliche Marinare''). Takrat je bilo mesto zelo pomembno trgovsko središče in je nadzorovalo pomembno sredozemsko trgovsko floto in mornarico. Svojo moč je leta 1005 razširila z obleganjem [[Reggio Calabria]] na jugu Italije. Pisa je bila v stalnem konfliktu z nekaterimi 'Saraceni' - srednjeveški izraz, ki se nanaša na arabske muslimane -, ki so imeli svoje baze na [[Korzika|Korziki]], zaradi nadzora nad Sredozemljem. Leta 1017 je Pisa v zavezništvu z Genovo vojaško podprla sardinskega Giudicatija, da bi premagal saracenskega kralja Mugahida, ki je leto prej naselil logistično bazo na severu [[Sardinija|Sardinije]]. Ta zmaga je Pisi dala premoč v [[Tirensko morje|Tirenskem morju]]. Ko so Pisani pozneje pregnali Genovežane iz Sardinije, se je med temi mogočnimi morskimi republikami rodil nov konflikt in rivalstvo. Med letoma 1030 in 1035 je Pisa premagala več rivalskih mest na Siciliji in osvojila [[Antična Kartagina|Kartagino]] v severni Afriki. V letih 1051–1052 je admiral Jacopo Ciurini osvojil Korziko in izzval več zamer Genovežanov. Leta 1063 je admiral Giovanni Orlandi, ki je priskočil na pomoč Normanu [[Rogerij I. Sicilski|Rogeriju I.]], odvzel Palermo saracenskim piratom. Zlati zaklad, odvzet Saracenom v Palermu, je Pisanom omogočil, da so začeli graditi svojo stolnico in druge spomenike, ki sestavljajo znameniti trg Piazza del Duomo. Leta 1060 je morala Pisa začeti svojo prvo bitko z Genovo. Zmaga Pise je pomagala utrditi njen položaj v Sredozemlju. [[Papež Gregor VII.]] je leta 1077 priznal nove ''zakone in običaje morja'', ki so jih uvedli Pisani; cesar [[Henrik IV. Nemški]] jim je podelil pravico, da imenujejo svoje konzule, kar jim je svetoval svet starešin. To je bila preprosto potrditev sedanjega položaja, kajti markiz je bil v teh letih že izključen iz oblasti. Leta 1092 je [[papež Urban II.]] Pisi podelil prevlado nad Korziko in Sardinijo, obenem pa je mesto povzdignil v rang [[nadškofija|nadškofije]]. Pisa je leta 1088 odtujila tunizijsko mesto [[Mahdia]]. Štiri leta kasneje so njihove in ladje Genovežanov pomagale [[Alfonz VI. Kastiljski|Alfonsu VI. Kastiljskem]], da je [[El Cid]]a izrinil iz [[Valencija|Valencije]]. V [[prva križarska vojna|prvem križarskem pohodu]] je sodelovala tudi pisanska flota s 120 ladjami, Pisani pa so bili pomembni pri zavzetju [[Jeruzalem]]a leta 1099. Na poti v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] ladje niso zamudile priložnosti, da bi opustošile nekatere bizantinske otoke; križarje iz Pise je vodil njihov nadškof Daibert, bodoči jeruzalemski patriarh. Pisa in druge ''Repubbliche Marinare'' so križarski pohod izkoristile za ustanovitev trgovskih postojank in kolonij v vzhodnih obalnih mestih [[Levant]]a. Pisani so zlasti ustanovili kolonije v [[Antiohija|Antiohiji]] ([[Akre, Izrael|Akre]], [[Jafa]], [[Tripoli]], [[Tir, Libanon|Tir]], [[Latakija]]). Imeli so tudi druge posesti v Jeruzalemu in [[Cezareja|Cezareji]] ter manjše kolonije (z manjšo avtonomijo) v [[Kairo|Kairu]], [[Aleksandrija|Aleksandriji]] in seveda v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], kjer jim je bizantinski cesar [[Aleksej I. Komnen]] podelil posebne pravice priveza in trgovanja. V vseh teh mestih so Pisani dobili privilegije in imuniteto pred obdavčitvijo, vendar so morali v primeru napada prispevati k obrambi. V 12. stoletju je četrt Pisanov v vzhodnem delu Konstantinopla narasla na 1000 ljudi. V nekaj letih tega stoletja je bila Pisa najvidnejši trgovec in vojaški zaveznik Bizantinskega cesarstva, ki je premagala same Benetke. === 12. stoletje === Leta 1113 sta Pisa in [[papež Pashal II.]] skupaj z grofom iz [[Barcelona|Barcelone]] in drugimi kontingenti iz [[Provansa|Provanse]] in Italije (brez Genovežanov) začeli vojno za osvoboditev [[Balearski otoki|Balearskih otokov]] pred [[Mavri]]; kraljica in kralj [[Majorka|Majorke]] sta bila v verigah pripeljana v Toskano. Čeprav so [[Almoravidi]] kmalu ponovno osvojili otok, je plen pomagal Pisanom pri njihovem čudovitem programu stavb, zlasti stolnice, Pisa pa je dobila prednost v zahodnem Sredozemlju. V naslednjih letih je mogočna pisanska flota, ki jo je vodil nadškof Pietro Moriconi, po divjih bojih pregnala Saracene. Čeprav je bil uspeh Pise v Španiji kratkotrajen, je povečal rivalstvo z Genovo. Trgovina Pise z [[Languedoc]]om in Provanso (Noli, [[Savona]], [[Fréjus]] in [[Montpellier]]) je ovirala genovske interese v mestih, kot so [[Hyères]], [[Fos-sur-Mer]], [[Antibes]] in [[Marseille]]. Vojna se je začela leta 1119, ko so Genovežani napadli več galej na poti do domovine in so trajali do leta 1133. Obe mesti sta se borili med seboj na kopnem in na morju, vendar so bile sovražnosti omejene na racije in piratske napade. Junija 1135 je [[Bernard iz Clairvauxa]] sodeloval na [[Pisanski koncil|koncilu v Pisi]] in uveljavil trditve [[papež Inocenc II.|papeža Inocenca II.]] proti [[protipapež Anaklet II.|protipapežu Anakletu II.]], ki je bil leta 1130 izvoljen za papeža z normansko podporo, vendar zunaj Rima ni bil priznan. Inocenc II. je rešil konflikt z Genovo in vzpostavil vplivno sfero Pise in Genove. Takrat bi lahko Pisa, neovirano s strani Genove, sodelovala v spopadu Inocenca II. proti sicilijskemu kralju [[Rogerij II. Sicilski|Rogeriju II.]]. [[Amalfi]], ena od morskih republik (čeprav je pod normansko vladavino že propadala), je bila osvojena 6. avgusta 1136; Pisani so uničili ladje v pristanišču, napadli gradove v okolici in odgnali vojsko, ki jo je Rogerij poslal iz Averse. Ta zmaga je Piso pripeljala do vrhunca moči in do položaja, enakega Benetkam. Dve leti kasneje so njeni vojaki opustošili [[Salerno]]. [[File:Pisa.Campo.wall.jpg|thumb|right| Novo mestno obzidje, ki ga je leta 1156 postavil konzul Cocco Griffi]] V naslednjih letih je bila Pisa ena najmočnejših zagovornic stranke [[gvelfi in gibelini|gibelinov]]. To je zelo cenil [[Friderik I. Barbarossa]]. V letih 1162 in 1165 je izdal dva pomembna dokumenta z naslednjimi ugodnostmi: Pisani so poleg jurisdikcije nad podeželjem Pise dobili svobodo trgovine v celotnem imperiju, obali od [[Civitavecchia|Civitavecchie]] do [[Portovenere]], polovica [[Palermo|Palerma]], [[Messina|Messine]], Salerna in [[Neapelj|Neaplja]], celotno [[Gaeta|o]], [[Mazara|Mazaro]] in [[Trapani]] ter ulico s hišami za svoje trgovce v vseh mestih [[kraljevina Sicilija|kraljevine Sicilije]]. Nekatere od teh ugodnosti so pozneje potrdili [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrik VI.]], [[Oton IV. Nemški|Otto IV.]] in [[Friderik II. Hohenstaufen|Frederick II.]] Označili so vrh moči Pise, spodbujali pa so tudi zamere mest, kot so Lucca, Massa, Volterra in Firence, ki so videle, da je njihov cilj širitve proti morju onemogočen. Spopad z Lucco se je nanašal tudi na posest gradu Montignoso in predvsem na nadzor ceste [[Via Francigena]], glavne trgovske poti med [[Rim]]om in [[Francija|Francijo]]. Nenazadnje pa lahko tako nenadno in močno povečanje moči Pise pripelje le do nove vojne z Genovo. Genova je pridobila pretežno prevladujoč položaj na trgih južne Francije. Vojna se je začela predvidoma leta 1165 na [[Rona|Roni]], ko napad na konvoj, usmerjen v nekatera pisanska trgovska središča na reki, s strani Genovežanov in njihovega zaveznika grofa Toulouškega ni uspel. Pisa pa je bila zaveznica Provansi. Vojna se je nadaljevala do leta 1175 brez pomembnih zmag. Druga točka slabitev je bila Sicilija, kjer sta obe mesti imeli privilegij, ki ju je podelil Henrik VI. Leta 1192 je Pisa uspela osvojiti Messino. Tej epizodi je sledila vrsta bitk, ki so se končale z genoveškim osvajanjem [[Sirakuze|Sirakuz]] leta 1204. Kasneje so bila trgovska mesta na Siciliji izgubljena, ko se je novi [[papež Inocenc III.]], čeprav je odstranil ekskomunikacijo, ki jo je nad Piso oddal njegov predhodnik [[papež Celestin III.]], sam pridružil gvelfom iz Toskane, ki so jih vodile Firence. Kmalu je sklenil tudi pakt z Genovo, s čimer je še bolj oslabil prisotnost Pise v južni Italiji. Da bi preprečila genoveško prevlado v južnem Tirenskem morju, je Pisa okrepila odnos s španskimi in francoskimi tradicionalnimi bazami (Marseille, Narbonne, Barcelona itd.) In poskušala kljubovati beneški vladavini v Jadranskem morju. Leta 1180 sta se mesti dogovorili za pogodbo o nenapadanju na Tirenskem morju in Jadranu, vendar je smrt cesarja [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]] v Konstantinoplui položaj spremenila. Kmalu so se začeli napadi na beneške konvoje. Pisa je podpisala trgovinske in politične pakte z [[Ancona|Ancono]], [[Pulj]]em, [[Zadar|Zadrom]], [[Split]]om in [[Brindisi]]jem; leta 1195 je pisanska flota prišla do Pole, da bi branila svojo neodvisnost od Benetk, vendar je Serenissimi kmalu uspelo ponovno osvojiti uporniško obmorsko mesto. {{wide image| Cathedral and Campanile - Pisa 2014 (2) crop.JPG|440px|align-cap=center|''Pogled na Piazza dei Miracoli''}} Leto kasneje sta mesti podpisali mirovno pogodbo, ki je imela za Piso ugodne pogoje, vendar so jo Pisani leta 1199 kršili z blokado pristanišča Brindisi v Apuliji. V naslednji pomorski bitki so jih Benetke premagale. Sledila je vojna, ki se je končala leta 1206 s pogodbo, v kateri se je Pisa odpovedala vsem upanjem na širitev na Jadranu, čeprav je ohranila trgovska mesta, ki jih je ustanovila na tem območju. Od takrat sta se mesti združili proti naraščajoči moči Genove in včasih sodelovali, da bi povečali trgovske koristi v Konstantinoplu. === 13. stoletje === [[File:Nuremberg chronicles f 45v 1.png|thumb|Idealiziran prikaz Pise iz ''Nürnberške kronike'' iz leta 1493.]] Leta 1209 sta bila v [[Lerici]]ju dva sveta za dokončno razrešitev rivalstva z Genovo. Podpisana je bila 20-letna mirovna pogodba. Ko pa je leta 1220 cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] potrdil svojo nadvlado nad Tirensko obalo od Civitavecchie do Portovenera, je genovska in toskanska zamera zoper Piso znova rasla. V naslednjih letih se je Pisa v Garfagnani spopadla z Lucco, Florentinci pa so jo porazili pri Castel del Bosco. Močan položaj gibelinov v Pisi je to mesto diametralno pripeljal do papeža, ki je bil v močnem sporu s cesarstvom, in res je papež skušal mestu odvzeti oblast nad severom Sardinije. Leta 1238 je [[papež Gregor IX.]] sklenil zavezništvo med Genovo in Benetkami proti cesarstvu in posledično tudi proti Pisi. Leto kasneje, leta 1241, je izobčil Friderika II. in sklical proticesarski koncil v Rimu. 3. maja 1241 je kombinirana flota pisanskih in sicilijanskih ladij pod vodstvom cesarjevega sina Enza napadla genoveški konvoj ob otoku Giglio (bitka pri Giglio) pred Toskano, ki je prevažal prelate iz severne Italije in Francije; Genovežani so izgubili 25 ladij, medtem ko je bilo približno tisoč mornarjev, dva kardinala in en škof ujetih. Po tej izjemni zmagi koncil v Rimu ni uspel, vendar je bila Pisa izobčena. Ta skrajni ukrep je bil odpravljen šele leta 1257. Kakor koli že, toskansko mesto je skušalo izkoristiti ugodne razmere za osvojitev korziškega mesta Aleria in leta 1243 celo oblegati Genovo. Ligurska republika Genova pa si je hitro opomogla od tega udarca in leta 1256 povrnila Lerici, ki so ga Pisanci osvojili nekaj let prej. Velika širitev v Sredozemlju in pomembnost trgovskega razreda sta zahtevala spremembo mestnih inštitucij. Sistem s konzuli je bil opuščen, novi mestni vladarji pa so leta 1230 za civilnega in vojaškega vodjo imenovali ''capitano del popolo'' ('ljudski glavar'). Kljub tem reformam je osvojeno deželo in samo mesto nadlegovalo rivalstvo med družinama Della Gherardesca in Visconti. Leta 1237 sta nadškof in cesar Friderik II. posredovala za uskladitev obeh tekmecev, vendar pritiski niso prenehali. Leta 1254 so se ljudje uprli in kot politične predstavnike v občini naložili 12 ''Anziani del Popolo'' ('Ljudske starešine'). Prav tako so dopolnili zakonodajne svete, sestavljene iz plemičev, z novimi ljudskimi sveti, ki so jih sestavljali glavni cehi in šefi Ljudskih družb. Ti so bili pooblaščeni za ratifikacijo zakonov Generalnega sveta in Senata. === Nazadovanje === [[File:Comune di Pisa 1875.jpg|thumb|Bonusno potrdilo iz Pise, izdano 19. julija 1875]] Propad naj bi se začel 6. avgusta 1284, ko je bila številčno nadrejena flota Pise pod poveljstvom Albertina Morosinija poražena s sijajno taktiko genoveške flote pod poveljstvom Benedetta Zaccarije in Oberta Dorije v dramatični pomorski bitki pri Melorii. Ta poraz je končal pomorsko moč Pise in mesto si ni nikoli več opomoglo; leta 1290 so Genovežani za vedno uničili Porto Pisano (pristanišče Pisa) in zemljo zasuli s soljo. Območje okoli Pise mestu ni dovolilo, da bi si opomoglo od izgube tisočev mornarjev iz Melorie, medtem ko je Ligurija Genovi zagotovila dovolj mornarjev. Vendar se je še naprej trgovalo z blagom, čeprav v manjši količini, a konec je prišel, ko je Arno začel spreminjati smer in preprečeval, da bi galeje prišle do mestnega pristanišča ob reki. Bližnje območje je verjetno okužila tudi malarija. Pravi konec se je zgodil leta 1324, ko se je Sardinija popolnoma izgubila v korist Aragoncev. Pisa, ki je bila vedno gibelinska, je v 14. stoletju poskušala zgraditi svojo moč in celo uspela premagati Firence v bitki pri Montecatiniju (1315) pod poveljstvom Uguccione della Faggiuola. Po daljšem obleganju so Piso leta 1405 zasedle Firence. Florentinci so poškodovali ''capitano del popolo'' ('ljudskega glavarja') Giovannija Gambacorto, ki je ponoči odprl mestna vrata San Marca. Vojska ni nikoli osvojila Pise. Leta 1409 je bil v Pisi sedež sveta, ki je poskušal zastaviti vprašanje [[zahodni razkol|velikega razkola]]. V 15. stoletju je bil dostop do morja otežen, saj je pristanišče zasipalo in je bilo od morja odrezano. Ko je leta 1494 [[Karel VIII. Francoski]] napadel italijanske države, da bi zahteval neapeljsko kraljestvo, je Pisa ponovno postala neodvisna kot druga Republika Pisa. Nova svoboda ni trajala dolgo; narejenih je bilo 15 let bitk in obleganj florentinskih čet, ki so jih vodili Antonio da Filicaja, Averardo Salviati in Niccolò Capponi, vendar mesta nikoli niso uspeli osvojiti. Vitellozzo Vitelli s svojim bratom Paolom je bil edini, ki mu je dejansko uspelo prebiti močno obrambo Pise in narediti preboj v bastijonu Stampace na jugozahodnem delu obzidja, vendar v mesto ni vstopil. Zaradi tega so bili osumljeni izdaje in Paola so usmrtili. Vendar pa so se sredstva v Pisi zmanjševala in na koncu je bilo mesto prodano družini Visconti iz Milana in sčasoma spet Firencam. Vloga glavnega pristanišča Toskane je pripadla Livornu. Pisa je pridobila predvsem kulturno vlogo, ki jo je spodbudila prisotnost [[Univerza v Pisi|Univerze v Pisi]], ustanovljene leta 1343, ki jo je kasneje okrepila Scuola Normale Superiore di Pisa (1810) in Scuola Superiore di Studi Universitari e di Perfezionamento Sant'Anna (1987). Pisa je bila rojstno mesto pomembnega fizika [[Galileo Galilei]]a. Še vedno je sedež nadškofije. Poleg svojih izobraževalnih ustanov je postalo središče lahke industrije in železniško vozlišče. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat uničena. Od zgodnjih 1950-ih ameriška vojska vzdržuje kamp Darby tik ob Pisi, ki ga veliko ameriško vojaško osebje uporablja kot bazo za počitnice na tem območju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.usag.livorno.army.mil/OutAbout.asp |title=Darby Military Community, Camp Darby, Italy, Top Picks |publisher=Usag.livorno.army.mil |date=1945-04-30 |accessdate=2013-03-12 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130202055352/http://www.usag.livorno.army.mil/OutAbout.asp |archivedate=February 2, 2013 }}</ref> == Geografija == Mesto se nahaja nekaj kilometrov od ustja reke Arno, na ravnem območju, imenovanem spodnje Valdarno, ki ga na severu zapirajo gore Monte Pisani. Pisa je bila epicenter dveh [[potres]]nih dogodkov, potresa 10. januarja 1168 in drugega potresa, ki se je zgodil leta 1322: oba potresna dogodka sta imela moč okoli 4,6 stopnje po Richterjevi lestvici in dosegla stopnjo V-VI Mercallijeve lestvice. Pisa ima sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Csa''). Za mesto so značilne hladne blage zime in vroča poletja. To prehodno podnebje omogoča Pisi, da uživa v poletju, skorajda brez dežja, značilnem za osrednjo in južno Italijo, saj so poleti (najbolj suha sezona) padavine občasne. Padavine dosežejo vrh jeseni. == Izvor imena == Izvor toponima ''Pisa'' je popolnoma negotov. Brez kakršne koli zgodovinske podlage <ref>''Dizionario di toponomastica'', UTET, Torino, 1990, str. 588–589</ref> je zgodba o ustanovitvi Pise s strani ahajskih bojevnikov, kot so poročali nekateri antični zgodovinarji. Izvor mesta je zelo starodaven, naselje sega v [[Villanovska kultura|vilanovsko]] dobo.<ref name="Paribeni">Enrico Paribeni, ''La necropoli villanoviana di Pisa, Porta a Lucca/via Marche'', in ''Cavalieri etruschi dalle valli al Po. Tra Reno e Panaro, la valle del Samoggia nell'VIII e VII secolo a.C.'', catalogo della mostra di di Bazzano, Edizioni Aspasia, Bologna 2010, pp. 258-263.</ref> V rimskih časih je mesto po socialni vojni postalo [[municipij]] in kolonija z imenom ''Colonia Opsequens Iulia Pisana''. V zvezi s toponimom sta bili postavljeni dve hipotezi, ki ju je treba preučiti, čeprav brez prevelikih dokazov: prva se nanaša na izraz, ki pomeni 'izliv' v zvezi z izlivom Arna, druga pa na predlatinsko osnovo ( ), morda oddaljeno povezano z grško πῖσος ''pîsos'', 'namakano mesto'.<ref>Cherpillod André, ''Dictionnaire étymologique des noms géographiques'', Masson, Paris, 1986, str. 369</ref><ref>Alessio Giovanni, Maria De Giovanni, ''Preistoria e protostoria linguistica dell'Abruzzo'', Itinerari, Lanciano, 1983, str. 73</ref> == Glavne znamenitosti == [[File:The Leaning Tower of Pisa SB.jpeg|thumb|150px|Poševni stolp v Pisi.]] [[File:Pisa-Camposanto.jpg|thumb|Camposanto Monumentale na Piazza del Duomo]] [[File:Santa maria della spina 101.JPG|thumb|Fasada Santa Maria della Spina.]] [[File:Pisa-san francesco.jpg|thumb|Cerkev sv. Frančiška]] [[File:Pisa.Palazzo dei Cavalieri01.jpg|thumb|Palazzo della Carovana ali dei Cavalieri.]] [[File:Pisa Cittadella 04.JPG|thumb|Cittadella vecchia.]] [[File:S03 06 01 001 image 291.jpg|thumb|Samostan, Pisa, 1895. Brooklyn Museum Archives, Goodyear Archival Collection (S03_06_01_001 image 291).]] [[File:Lungarno, Pisa.jpg|thumb|{{lang|it|Lungarno di Pisa}}.]] Medtem ko je zvonik stolnice znan kot '''[[Poševni stolp v Pisi]]''', najbolj znana podoba mesta, je to ena izmed številnih umetniških in arhitekturnih del na mestnem trgu '''[[Piazza del Duomo, Pisa|Piazza del Duomo]]''', od 20. stoletja znano tudi kot ''Piazza dei Miracoli'' (Trg čudežev), severno od starega mestnega jedra. Na trgu ''Piazza del Duomo'' so tudi '''[[Stolnica v Pisi|Duomo]]''' (stolnica), '''[[Krstilnica v Pisi|krstilnica]]''' in '''[[Camposanto Monumentale]]''' (pokopališče). Srednjeveški kompleks vključuje zgoraj omenjene štiri svete stavbe, bolnišnico in nekaj palač. Za ves kompleks skrbi ''Opera (fabrica ecclesiae) della Primaziale Pisana'', stara neprofitna fundacija, ki deluje že od nastanka stolnice (1063) do vzdrževanja svetih stavb. Območje je uokvirjeno s srednjeveškim obzidjem, za katerega skrbi občinska uprava. Druge znamenitosti so: * '''[[Piazza dei Cavalieri, Pisa|Piazza dei Cavalieri]]''' ('''Viteški trg'''), kjer je mogoče videti ''Palazzo della Carovana'' z impresivno fasado, ki jo je zasnoval [[Giorgio Vasari]]. Stoji na trgu. * '''[[Santo Stefano dei Cavalieri, Pisa|Santo Stefano dei Cavalieri]]''', cerkev na Piazza dei Cavalieri, ki jo je tudi zasnoval Vasari. Prvotno je bila enoladijska; v 17. stoletju sta bili dodani še dve. V njej je doprsni kip [[Donatello|Donatella]] in slike Vasarija, Jacopa Ligozzija, Alessandra Feija in [[Pontormo|Pontorma]]. Vsebuje tudi plen iz številnih pomorskih bitk med cavalieri (vitezi sv. Štefana) in Turki med 16. in 18. stoletjem, vključno s turško bojno zastavo, ki jo je leta 1571 v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] nosila vodilna ladja Müezzinzade Ali Paše. * '''Sveti Sikst'''. Ta majhna cerkev, posvečena leta 1133, je prav tako blizu Piazza dei Cavalieri. Uporabljali so ga kot sedež najpomembnejših notarskih listin v mestu, kjer je gostil tudi Svet starešin. Danes je ena najbolje ohranjenih zgodnje [[romanska arhitektura|romanskih]] stavb v mestu. * '''Sveti Frančišek'''. Cerkev San Francesco je morda zasnoval Giovanni di Simone, zgrajena po letu 1276. Leta 1343 so bile dozidane nove kapele in cerkev povišana. Je enoladijska in opazen zvonik ter [[križni hodnik]] iz 15. stoletja. V njem so dela Jacopa da Empolija, Taddea Gaddija in Santija di Tita. V Gherardescovi kapeli so pokopani Ugolino della Gherardesca in njegovi sinovi. * '''San Frediano'''. Ta cerkev, zgrajena leta 1061, ima notranjost [[bazilika (zgradba)|bazilike]] s tremi ladjami, z [[razpelo]]m iz 12. stoletja. Med obnovo so bile dodane slike iz 16. stoletja, vključno z deli Venture Salimbenija, Domenica Passignana, Aurelia Lomija in Rutilia Manettija. * '''San Nicola'''. To srednjeveško cerkev, zgrajeno do leta 1097, so med letoma 1297 in 1313 povečali [[avguštinci]], morda po načrtu Giovannija Pisana. Osmerokotni zvonik je iz druge polovice 13. stoletja. Na slikah sta ''Madona z otrokom'' Francesca Trainija (14. stoletje) in ''Sv. Nikolaj reši Piso'' od kuge (15. stoletje). Omeniti velja tudi lesene skulpture Giovannija in Nina Pisana ter ''Oznanjenje'' Francesca di Valdambrina. * '''Santa Maria della Spina'''. Majhna cerkev iz belega marmorja ob Arnu, ki jo pripisujejo Lupu di Francescu (1230), je še ena odlična gotska stavba. * '''San Paolo in Ripa d'Arno'''. Cerkev je bila ustanovljena okoli leta 952 in je bila sredi 12. stoletja razširjena na podoben način kot stolnica. Prigrajeno ima romansko kapelo svete Agate z nenavadnim piramidalnim vrhom. *'''San Pietro in Vinculis''. Znana kot ''San Pierino'', je cerkev iz 11. stoletja s kripto in [[kozmatsko delo|kozmatskim]] mozaikom na tleh glavne ladje. * ''Borgo Stretto'' - ta srednjeveška ''borgo'' ali soseska vsebuje sprehajalne arkade in ulice Lungarno ob reki Arno. Vključuje gotsko-romansko cerkev ''San Michele in Borgo'' (990). V mestu sta še najmanj dva nagnjena stolpa, eden na južnem koncu osrednje ulice Via Santa Maria, drugi na polovici poti ob reki Piagge. * ''Medičejska palača'' - palača je bila nekoč v lasti družine Appiano, ki je vladala Pisi v letih 1392–1398. Leta 1400 so jo pridobili [[Medičejci]]; [[Lorenzo Medičejski Veličastni|Lorenzo de' Medici]] je tu bival. * '''Orto botanico di Pisa''' – '''[[Botanični vrt univerze v Pisi]]''' je najstarejši evropski univerzitetni [[botanični vrt]]. * ''Palazzo Reale''. ('Kraljevska palača') je nekoč pripadala patricijski družini Caetani. Tu je Galileo Galilei velikemu vojvodi Toskane pokazal planete, ki jih je odkril s svojim teleskopom. Zgradbo je leta 1559 postavil Baccio Bandinelli za [[Cosimo I. Medičejski|Cosima I. de' Medici]], kasneje pa jo je razširil z drugimi palačami. Palača je danes muzej. * ''Palazzo Gambacorti'' - ta palača je gotska stavba iz 14. stoletja, v njej pa so zdaj pisarne občine. Notranjost prikazuje freske, ki se ponašajo z pomorskimi zmagami Pise. * ''Palazzo Agostini'' - je gotska stavba, znana tudi kot ''Palazzo dell'Ussero'', s fasado iz 15. stoletja in ostanki starodavnega mestnega obzidja iz leta 1155. Ime stavbe izvira od kavarne ''Caffè dell'Ussero'', zgodovinskega zbirališče, ustanovljena 1. septembra 1775. * Mural ''Tuttomondo''. Sodobna freska, zadnje javno delo Keitha Haringa, na zadnji steni samostana cerkve Sant'Antonio, poslikana junija 1989 === Muzeji === * ''Museo dell'Opera del Duomo'': med drugim razstava izvirnih skulptur [[Nicola Pisano|Nicole Pisana]] in [[Giovanni Pisano|Giovannija Pisana]] ter zakladi stolnice. * ''Museo delle Sinopie'': prikaz sinopij iz Camposanta, monumentalnega pokopališča. Gre za rdeče oker podrisne za freske, narejene z rdečkasto, zelenkasto ali rjavkasto zemeljsko barvo z vodo. * ''Museo Nazionale di San Matteo'': razstava skulptur in slik iz 12. do 15. stoletja, med njimi mojstrovine Giovannija in Andree Pisana, Mojstra San Martina, [[Simone Martini]]ja, Nina Pisana in [[Masaccio|Masaccia]]. * ''Museo Nazionale di Palazzo Reale'': razstava stvari družin, ki so živele v palači: slike, kipi, oklepi itd. * ''Museo Nazionale degli Strumenti per il Calcolo'': razstava zbirke instrumentov, ki se uporabljajo v znanosti, med katerimi je [[Pieter van Musschenbroek|Van Musschenbroekov]] pnevmatski stroj in kompas, ki je verjetno pripadal Galileu Galileii. * ''Museo di storia naturale dell'Università di Pisa'' (Naravoslovni muzej Univerze v Pisi), ki se nahaja v Certosa di Calci, zunaj mesta. V njem je ena največjih zbirk okostja kitov in skeletov v Evropi. * ''Palazzo Blu'': center za začasne razstave in kulturne dejavnosti, ki se nahaja v Lungarnu, v središču starega mestnega jedra. Palača je lahko prepoznavna, saj je edina modra stavba. * ''Cantiere delle Navi di Pisa'' - Arheološko območje antičnih ladij v Pisi: muzej s 10.650 kvadratnimi metri, ki se ga lahko obišče z vodenim ogledom. [11 Razstava "Le Navi Antiche di Pisa" gostuje v sobah in prehodih ''Arsenali Medicei'' (Medičejski arzenali) v Pisi. Razdeljena je na osem odsekov:<ref>{{Navedi splet |url=https://www.navidipisa.it/en/display/ |title=Le Navi Antiche di Pisa |accessdate=2020-11-06 |archive-date=2020-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025000627/https://www.navidipisa.it/en/display/ |url-status=dead }}</ref> ** Prva soba muzeja je osredotočena na zgodovino mesta Pisa med arheologijo in legendo. Ukvarja se z razvojem do etruščanskega in rimskega obdobja, nato pa do prihoda Langobardov. ** Sledi odnos mesta do ozemlja in vode: poplave, organizacija regije med kanali in centurizacijami, pristanišče Pisa, kamnolomi in lončarske delavnice, ribištvo, kmetijstvo, les in kako je ta intenzivna proizvodna dejavnost vplivala na ozemlje, kar je povzročilo , še v starih časih, njegova hidrogeološka nestabilnost. Izjemno odkritje leta 1998, mesto izkopavanja in restavriranja rimskih ladij v Pisi. ** Pisaško ravnico so skozi stoletja večkrat prizadele katastrofalne poplave: arheološka izkopavanja so omogočila podrobno rekonstrukcijo stoletne zgodovine, sestavljene iz ladij, najdb in življenjskih zgodb. Posebna pozornost je namenjena načinu arheoloških izkopavanj v mokrem okolju. Na mestu izkopavanja so našli znatne dele jader, ki omogočajo zanesljivo rekonstrukcijo kompleksnega sistema, na katerem je temeljila struktura jader. ** Razstava ladij in njihovih tovorov ter opreme, ki zavzema dva prehoda arzenala, je razdeljena na dva dela: prvi prehod se osredotoča na globokomorske ladje, drugi pa na čolne po celinskih plovnih poteh. Tu so na eni steni še vse amfore, znane v Pisi: oblike, vsebina in izvor. === Palače, stolpi in vile === * Palazzo del Collegio Puteano * Palazzo della Carovana * Palazzo delle Vedove * Torre dei Gualandi * Villa di Corliano * [[Poševni stolp v Pisi]] == Pomembni ljudje povezani s Piso == * [[Giosuè Carducci]], pesnik in dobitnik Nobelove nagrade * Massimo Carmassi, arhitekt * Carlo Azeglio Ciampi in Giovanni Gronchi, politika, nekdanja predsednika republike Italije * Maria Luisa Cicci, pesnica * Alessio Corti, matematik * Rustichello da Pisa, pisatelj * [[Enrico Fermi]] in [[Carlo Rubbia]], fizika in dobitnika Nobelove nagrade * Leonardo Fibonacci, matematik * [[Galileo Galilei]], fizik * Giovanni Gentile, filozof in politik * [[Orazio Gentileschi]], slikar * Ugolino della Gherardesca, grof (glej tudi [[Dante Alighieri]]) * Giacomo Leopardi, pesnik in filozof * [[Andrea Pisano]], kiparka * Bruno Pontecorvo, fizik ==Pobratena mesta== Pisa je pobratena z:<ref name="Pisa">{{navedi splet|url=http://www.comune.pisa.it/english/doc/gemhome.htm|title=''Pisa – Official Sister Cities''|publisher=[[copyright|©]] Comune di Pisa, Via degli Uffizi, 1 – 56100 Pisa centralino: +39 050 910111|accessdate=2016-01-11|archive-date=2012-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20120416193130/http://www.comune.pisa.it/english/doc/gemhome.htm|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|BRA}} Corumbá, Corumbá *{{flagicon|ISR}} Acre, Izrael *{{flagicon|DEN}} Kolding, Danska, od 2007 *{{flagicon|ESP}} [[Santiago de Compostela]], od 2010 *{{flagicon|FRA}} Angers]], Francija, od 1982 *{{flagicon|PLE}} [[Jeriho]], Palestina, os 2000 *{{flagicon|USA}} Niles, Illinois, ZDA, od 1991 *{{flagicon|USA}} Coral Gables, Florida, ZDA *{{flagicon|GER}} Unna, Nemčija, od 1996<ref name="RuhrTwins2010">{{navedi splet |url=http://www.twins2010.com/fileadmin/user_upload/pic/Dokumente/List_of_Twin_Towns_01.pdf?PHPSESSID=2edd34819db21e450d3bb625549ce4fd |title=List of Twin Towns in the Ruhr District |accessdate=2009-10-28 |url-status=dead |archiveurl=https://www.webcitation.org/5lctsW5KG?url=http://www.twins2010.com/fileadmin/user_upload/pic/Dokumente/List_of_Twin_Towns_01.pdf?PHPSESSID=2edd34819db21e450d3bb625549ce4fd |archivedate=2009-11-28 }}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Cagliari]], Italija *{{flagicon|USA}} Ocala, Florida, ZDA, od 2004<ref>{{navedi splet|publisher=Thoroughbred Times|url=http://www.thoroughbredtimes.com/international-news/2004/April/20/San-Rossore-officially-sister-city-to-Ocala.aspx|title=San Rossore Officially Sister City To Ocala|quote="This event is just the beginning of a nice relationship between the city of Ocala and the city of Pisa and San Rossore," Fontanelli said in Italian during the ceremony.|accessdate=2007-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420175308/http://thoroughbredtimes.com/international-news/2004/April/20/San-Rossore-officially-sister-city-to-Ocala.aspx/|archive-date=2016-04-20|url-status=dead}}</ref> |} == Glej tudi == * [[Pomorske republike]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Renouard, Yves (1969). Les Villes d'Italie de la fin du Xe siècle au début du XIVe siècle (in French). *Official Abitants statistics *Pisa Metropolitan Area == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pisa}} * [http://www.comune.pisa.it Uradna spletna stran občine] * [http://www.stilepisano.it/ Pisan history portal] * [http://www.pisaunicaterra.it/en/ Official site of the Pisa Tourist Board] * [http://www.comune.pisa.it Official site of the Municipality of Pisa, including webcams] * [http://www.ratsass.tv/pisa Moving Postcards of Pisa] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20160523215158/http://www.ratsass.tv/pisa |date=2016-05-23 }} * [http://www.pisaweb.info Pisa Guide] * [https://www.italyscapes.com/location/tuscany/pisa/ A comprehensive guide of Pisa] {{Svetovna dediščina v Italiji}} {{Province of Pisa}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Pisa| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Mesta v Toskani]] 9sat1w9dempap58cqfjdopwmsuwqz8u 0 195965 6688582 6688371 2026-06-12T16:15:35Z A09 188929 1980 po https://arhitekturizem.blogspot.com/2013/12/novi-trg-skozi-cas.html, abc, -podvojen 6688582 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto porušitve/propada !Opis !Vir |- |{{slika d|Q139943202}} |[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[Narteks|narteksom]], privzdignjenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{slika d|Q139944883}} |[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |{{slika d|Q140007943}} |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{slika d|Q140007952}} |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristranski prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |{{Hs|1943-12-31}} 1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- | |[[kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiteri, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu druge svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- | |[[kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]] |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[Škver|škvera]]. | |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč pod Mirno goro]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]] |[[Novo mesto]] |1883 |Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. | |- |{{slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]] |{{Hs|1806}} 1806 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- |[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]] |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. |<ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q139844530}} |[[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{Slika d|Q140148659}} |[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]] |[[Zidani Most]] |{{Hs|1811}}1811 |Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Imela je tri oltarje: Egidijev, Pavlov in Marijin in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirala, ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]]. |<ref>{{cite book|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje|Kozice]] |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev se datira v sredo 17. stoletja. Tekom druge svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}} |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |<ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | |[[kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz druge polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |{{slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz l. 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po drugi svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}} 1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- |{{slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |{{slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{slika d|Q140042919}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{slika d|Q140065523}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetemu Imenu Jezusovemu, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranjščina je izginula. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- | |[[cerkev Imena Jezusovega, Svetli Potok|Ime Jezusovo]] |Kumrov vrh, [[Svetli Potok]] | |Tekom turških vpadov je verjetno služila kot [[taborska cerkev]]. Prvič je omenjena leta 1753, leta 1798 je bila prezidana. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref> |- |{{slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] | |podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |{{slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladje, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | |v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]] |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |71 |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] | |cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | |cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum|Kumu]] (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]] |1942 |Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]] |[[Novo mesto]] |1980 |Temeljni kamen [[kapucinski samostan Novo mesto|samostanske kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]] |[[Globočice pri Kostanjevici]] |1778 |Cistercijani so zgradili novo baročno in trenutno [[cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]]. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]] |[[Novo mesto]] |{{hs|1790}}po 1790 |O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] |[[Ortnek]] | | | |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] | |Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | |[[cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]] |[[Novo mesto]] |1794 |Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|knjižnice Mirana Jarca]]. | |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |druga svetovna vojna |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Obstreljevana in težko poškodovana med drugo svetovno vojno, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- | |[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] |[[Ljubljana]] |1895 |Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q140051735}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjana leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{slika d|Q130565121}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristranski prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po drugi svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] |[[Ljubljana]] |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |stoji zvonik in obod cerkve | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | |[[kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]] |[[Novo mesto]] |1925 |Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 zgradil jo je Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno. | |- | |[[cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh|Križ]] |[[Stražnji Vrh]] | |Poznogotska cerkev v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina|Col]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |jožefinske reforme |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok|Trava]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] | |nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | |[[cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | |nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |17. stoletje, pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |105 |- | |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje|Koče]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{slika d|Q140066486}} |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) |[[Kunšperk]] | | | |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] |po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- |{{slika d|Q140042762}} |[[cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev sega v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |108 |- | |[[cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]] |[[Novo mesto]] |{{Hs|1779}}po 1779 |Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil zasebno hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin|Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}152 |- | |[[cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |Ptuj|{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |86 |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Drama, Šentjernej|Drama]] | |nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven |<ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1950. |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |{{slika d|Q140066650}} |[[cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]] |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan|Stopno]] | |zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] |[[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | |[[kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristran prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom druge svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}} |- |{{slika d|Q140066532}} |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica ribniške pražupnije. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila samostojna župnija. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omeni Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana {{c.}} 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med drugo svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{slika d|Q140042998}} |[[cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- | |[[cerkev sv. Trojice, Ponikve pod Mirno goro|Trojica]] |[[Ponikve pod Mirno goro]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]] |[[Rajndol]] |1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |{{slika d|Q140043080}} |[[cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenjal Valvasor v Slavi vojvodini Kranjske, arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- |{{slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz druge polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) |{{Hs|1782}}opuščena 1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]] |[[Mavrc]] |19. stoletje |Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02786}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}} |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" ! width="3%" |Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]] (Govče) |{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 |rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] loghd6w5iycftsp7100ixb3p88an9hp 0 211724 6688624 6330848 2026-06-12T21:18:02Z Urharec 76649 6688624 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=[[File:Vinko Rode.png|thumb|Vinko Rode (2023)]]}} '''Vinko Rode''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[filozof]] in [[pedagog]], * [[24. julij]] [[1932]], [[Rodica, Domžale|Rodica]]. Vinko Rode, brat [[kardinal]]a [[Franc Rode|Franca Rodeta]], je leta 1960 [[diploma|diplomiral]] iz filozofije in pedagogike na [[jezuiti|jezuitski]] [[univerza|univerzi]] ''El Salvador'' v [[Buenos Aires]]u. Sprva je poučeval filozofijo na srednji šoli, nato pa na državni univerzi v General Picu, od leta 1979 do 1991 je bil ravnatelj srednje šole v ''Slovenski vasi'' v Lanusu. Rode je 1965 skupaj s [[Tine Debeljak (mlajši)|T. Debeljakom]] izdal pesniško zbirko ''Pesmi iz pampe'', leta 1987 samostojno zbirko ''Nekje je stvarnost prozorna'', 1993 pa v samozaložbi zbirko ''Soles y soledades''. Poleg pesmi piše tudi [[esej]]e, kritike, potopise in [[Črtica (književnost)|črtice]]. Vinko živi zdaj na Ezeizi. Imel je pet otrok z Jano Hirschegger: Daniela, Tomás, Martín, Sergio in Marcos. Med prostim časom bere knjige, ukvarja se s svojimi čebelami in dela na vrtu. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rode, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] bwcjxxv97zhs7bd8uv88z7a7ajid6to 6688690 6688624 2026-06-13T07:24:32Z Sporti 5955 slika z WD 6688690 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Rode''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[filozof]] in [[pedagog]], * [[24. julij]] [[1932]], [[Rodica, Domžale|Rodica]]. Vinko Rode, brat [[kardinal]]a [[Franc Rode|Franca Rodeta]], je leta 1960 [[diploma|diplomiral]] iz filozofije in pedagogike na [[jezuiti|jezuitski]] [[univerza|univerzi]] ''El Salvador'' v [[Buenos Aires]]u. Sprva je poučeval filozofijo na srednji šoli, nato pa na državni univerzi v General Picu, od leta 1979 do 1991 je bil ravnatelj srednje šole v ''Slovenski vasi'' v Lanusu. Rode je 1965 skupaj s [[Tine Debeljak (mlajši)|T. Debeljakom]] izdal pesniško zbirko ''Pesmi iz pampe'', leta 1987 samostojno zbirko ''Nekje je stvarnost prozorna'', 1993 pa v samozaložbi zbirko ''Soles y soledades''. Poleg pesmi piše tudi [[esej]]e, kritike, potopise in [[Črtica (književnost)|črtice]]. Vinko živi zdaj na Ezeizi. Imel je pet otrok z Jano Hirschegger: Daniela, Tomás, Martín, Sergio in Marcos. Med prostim časom bere knjige, ukvarja se s svojimi čebelami in dela na vrtu. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rode, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] eelx98kjlzr04kr0blp58j1og7wpoc7 0 211847 6688736 6584733 2026-06-13T09:50:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688736 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | logo = [[Slika:ForumsMasthead.png|200px]] | screenshot = [[Slika:buryicon.jpg|200px]] | name = Findagrave.com | headquarters = [[Santa Monica, Kalifornija]] | commercial = DA | type = Spletna baza podatkov | registration = Poljubna | owner = Jim Tipton | author = Jim Tipton | language = [[angleščina]] | launch date = {{start date|1995}} | current status = Aktivna | url = [http://www.findagrave.com www.findagrave.com] }} '''Find A Grave''' ([[slovenščina|slovensko]] '''Najdi grob''') je [[spletna stran]], ki nudi dostop do spletne [[podatkovna zbirka|baze podatkov]] o pokopališčih. == Zgodovina == Po besedah ustanovitelja, prebivalca [[Salt Lake City]]ja Jima Tiptona,<ref name="Jim">{{navedi splet | date=2007 | url=http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=mr&MRid=1 | title=Find A Grave Ustanovitelj: Jim Tipton | work=Find A Grave | accessdate=2008-12-28}} {{ikona en}}</ref> so spletno stran razvili leta 1995, da bi zadostili potrebi ljudi, ki za hobi obiskujejo grobove slavnih ljudi. Potreba je nastala predvsem zaradi pomanjkanja spletnih strani, ki bi nudile podatke o grobovih slavnih ljudi. Čez nekaj časa so na strani ustvarili še spletni forum.<ref>{{navedi splet | url=http://www.citypages.com/2000-02-16/books/grave-matters/ | title=Mestne strani - Grobovi so pomembni | accessdate=2008-03-27}} {{ikona en}}</ref> Od aprila 2009 upravitelji spletne strani trdijo, da gostijo 32 milijonov vnosov o nahajališčih grobov pomembnih ljudi.<ref>{{navedi splet | url=http://www.findagrave.com/ | title=Find A Grave |accessdate=2009-04-15}} {{ikona en}}</ref> == Vsebina == FAQ na strani trdi, da si stran prizadeva za obširno popisovanje pokopališč vseh ljudi.<ref name="FAQ">{{navedi splet | date=2007 | url=http://www.findagrave.com/cgi-bin/faq.cgi?faqMode=non#1 | title=Find A Grave FAQ | work=Find A Grave | accessdate=2008-12-28 | archive-date=2008-12-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081221213829/http://www.findagrave.com/cgi-bin/faq.cgi?faqMode=non#1 | url-status=dead |language=en}}</ref> Spletna stran vsebuje sezname pokopališč in grobov vsepovsod po svetu. Ameriška pokopališča so razvrščena po zvezni državi in okrožju, mnoga pokopališča vsebujejo zemljevide [[Google Maps]] (z [[GPS]] koordinatami, ki so jih prispevali sodelavci in Ameriška geološka raziskava) in fotografije. Vnosi o posameznih grobovih vsebujejo nekaj ali vse od naštetih podatkovnih polj: datumi in kraji rojstva in smrti, biografske podatke, podatke in zasnovo pokopališča, fotografije in podatke sodelavcev. Članom je dovoljeno namestiti spletno obeležje za sorodnike in prijatelje brezplačno. Uporabniki dobivajo urejevalske privilegije. Člani lahko tudi zaprosijo za slike grobov, ki jih lahko prostovoljci strani Find A Grave priskrbijo. == Glej tudi == * [[Poets' Graves]] * [[Grobovni turizem]] == Sklici == {{sklici}} == Opombe == {{Refbegin}} * Colker, David, [http://nl.newsbank.com/nl-search/we/Archives?p_product=MWSB&p_theme=mwsb&p_action=search&p_maxdocs=200&p_topdoc=1&p_text_direct-0=0EB82ADCB84FB85C&p_field_direct-0=document_id&p_perpage=10&p_sort=YMD_date:D&s_trackval=GooglePM {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809032714/http://nl.newsbank.com/nl-search/we/Archives?p_product=MWSB&p_theme=mwsb&p_action=search&p_maxdocs=200&p_topdoc=1&p_text_direct-0=0EB82ADCB84FB85C&p_field_direct-0=document_id&p_perpage=10&p_sort=YMD_date:D&s_trackval=GooglePM |date=2011-08-09 }} Spletna stran odgovarja na grobovne pomisleke o zvezdah, ''[[Los Angeles Times]]'', 26. avgust 1997 {{ikona en}} * Johnstone, Nick, [http://www.guardian.co.uk/theguardian/2004/jul/14/features11.g2 Zakaj ljubim ... findagrave.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809032714/http://nl.newsbank.com/nl-search/we/Archives?p_product=MWSB&p_theme=mwsb&p_action=search&p_maxdocs=200&p_topdoc=1&p_text_direct-0=0EB82ADCB84FB85C&p_field_direct-0=document_id&p_perpage=10&p_sort=YMD_date:D&s_trackval=GooglePM |date=2011-08-09 }}, ''[[The Guardian]]'', 14. julij 2004 {{ikona en}} * Knight-Ridder/Tribune News Service, [https://archive.today/20121208124228/www.accessmylibrary.com/coms2/summary_0286-8326287_ITM Spletna stran privlači milijone iskalcev grobov], ''[[The Orlando Sentinel]]'', 12. julij 2001 {{ikona en}} * Knight-Ridder/Tribune News Service, [https://archive.today/20121209140151/www.accessmylibrary.com/coms2/summary_0286-9535304_ITM Najdi VIPe (in ostale), ki počivajo preko spletnega pokopališča], ''[[The Philadelphia Inquirer]]'', 1. avgust 2005 {{ikona en}} {{Refend}} == Zunanje povezave == * [http://www.findagrave.com/ Uradna spletna stran] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1995]] [[Kategorija:Spletne strani]] [[Kategorija:Spletne baze podatkov]] bvcbzsf06tswrs2lb01tiywprdbt9uf 0 213530 6688685 6669416 2026-06-13T07:06:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688685 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | Name = Emily Osment | Background = person | Birth_name = Emily Jordan Osment | Instrument = [[Vokal]], [[akustična kitara]] | Associated_acts = [[Miley Cyrus]]<br /> [[Mitchell Musso]]<br /> [[Haley Joel Osment]]<br /> [[Michael Eugene Osment]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[alternativni rock]], [[indie rock]] | Occupation = <!-- WD --> | Years_active = 1999–danes | Label = Hatchery<br /> [[Walt Disney Records]]<br /> [[Wind-up Records]]<ref>{{navedi splet |title=Windup Records Artist E-News Signup|url=http://fans.winduplist.com/MinorSignup.aspx?artistname=Emily%20Osment|accessdate=2009-04-15}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Wind-up Records - Official Website|url=http://www.winduprecords.com|accessdate=2009-04-15}}</ref> }} '''Emily Jordan Osment''', [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]], [[pevka]] ter [[tekstopiska]], * [[10. marec]] [[1992]], [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]].<ref name="TV Guide">{{navedi splet | url=http://www.tvguide.com/celebrities/emily-osment/bio/235034|title=Emily Osment | accessdate=2009-08-01 | author= | date= | work=TV Guide}}</ref> Po mnogih filmskih in televizijskih projetkih, katerih članica je bila v otroštvu, je Emily Osment dobila vlogo v [[film]]ih ''[[Mali vohuni 2 - otok izgubljenih sanj]]'' in ''[[Mali vohuni 3-D: Konec igre]]'', kjer je igrala Gerti Giggles. S tema filmoma je doživela preboj in bila nominirana za mnoge nagrade. Imela je stransko vlogo v z [[Emmy]]jem nagrajeni<ref>{{navedi splet|title=The 59th Primetime Emmy Awards and Creative Arts Emmy Awards Nominees|publisher=Academy of Television Arts & Sciences|url=http://www.emmys.org/awards/2007pt/|accessdate=2007-07-31|archive-date=2007-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927001940/http://www.emmys.org/awards/2007pt/|url-status=dead}}</ref> [[Walt Disney Studios|Disneyjevi]] [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''[[Hannah Montana (serija)|Hannah Montana]]'', kjer je igrala [[Lilly Truscott]]. Po seriji so posneli tudi [[televizijski film]], ''[[Hannah Montana (film)|Hannah Montana: The Movie]]'', v katerem je igrala tudi ona.<ref>{{navedi novice|title=States fight for ''Hannah Montana'' movie|publisher=CNN|date=November 23, 2007|url=http://edition.cnn.com/2007/SHOWBIZ/Movies/11/23/hannahmontana.movie.ap/index.html|accessdate=2007-12-11|archive-date=2007-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20071126022956/http://edition.cnn.com/2007/SHOWBIZ/Movies/11/23/hannahmontana.movie.ap/index.html|url-status=dead}}</ref> Kot Cassie je igrala tudi v [[R. L. Stine]]ovem filmu ''The Haunting Hour Volume One: Don't Think About It'' in igrala glavno vlogo, vlogo Melisse Morris v televizijskem filmu ''[[Ugrabljen očka]]''. Emily Osment se je s pesmimi "[[I Don't Think About It]]," "[[If I Didn't Have You]]" (ki jo je zapela skupaj s svojim sodelavcem iz televizijske serije ''Hannah Montana'', [[Mitchell Musso|Mitchellom Mussom]]) in "[[Once Upon a Dream]]" uveljavila tudi v glasbeni industriji. Njene zvrsti so predvsem [[alternativni rock|alternativni]] in [[indie rock]] ter [[pop glasba|pop]]. Trenutno snema svoj prvi [[glasbeni album]], ki bo vseboval tudi nekaj pesmi, ki jih je napisala sama,<ref name="emstudalbum">{{navedi splet|url=http://www.zimbio.com/Pop+music/articles/124/Emily+Osment+dishes+New+Album+Not+Liking+Jonas Emily Osment dishes on her New Album|title=Emily Osment dishes on her New Album and Not Liking Jonas Brothers music!!!|date=2009-04-21|publisher=Zimbio|accessdate=2009-06-09}}</ref> izid albuma pa je načrtovan v marcu [[2010]].<ref>[http://www.usatoday.com/life/music/news/2009-07-09-emily-osment_N.htm USA TODAY - Emily]</ref> Izdala ga bo založba [[Wind-up Records]].<ref name="Wind-up Records">[http://www.winduprecords.com Wind-up Records]</ref> Med delanjem albuma je Emily Osment sodelovala s Tomom Higgensonom iz [[Plain White T's]] in Maxom Collinsom ter Tonyjem Fagensonom iz [[Eve 6]]. Prvi [[singl]] iz albuma, "All the Way Up," je izšel [[14. avgust]]a [[2009]] na [[Radio Disney]]ju.<ref name="allthewaypremiere" /> == Zgodnje življenje == Emily Jordan Osment se je rodila [[10. marec|10. marca]] [[1992]] v [[Los Angeles]]u, [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]]<ref name="TV Guide"/> očetu [[igralec (umetnik)|igralcu]] [[Michael Eugene Osment|Michaelu Eugeneu Osmentu]] in mami Theresi Osment (roj. Seifert), ki je po poklicu učiteljica [[angleščina|angleščine]].<ref>{{navedi splet | author= | title=Haley Joel Osment's Biography| url=http://www.nndb.com/people/886/000025811/ | publisher=Notable Names Database| date=2007 | accessdate=2007-08-07}}</ref><ref>[http://www.nndb.com/people/657/000129270/ title= Emily Osment's Biography] Names Database (2007) Retrieved on 2007-08-07</ref> Njen oče je igral v filmu ''Soccer Mom'', s katerim je zaslovela Emily. Njen starejši brat je z [[Oskar (nagrada)|Oskarjem]] nominiran igralec [[Haley Joel Osment]]. Emily so vzgajali v duhu [[Katoličani|katoliške]] vere.<ref name="variety">{{navedi novice|last=Duke|first=Paul F.|title=Osment, Dafoe honing 'Edges'|pages=|publisher=Variety.com|date=April 25, 2000|url=http://www.variety.com/article/VR1117780884.html?categoryid=13&cs=1|accessdate=2007-12-10}}</ref> Šolala se je na šoli Flintridge Preparatory School v [[La Cañada Flintridge, Kalifornija|La Cañada]], [[Kalifornija]], trenutno pa obiskuje privatnega mentorja.<ref>[http://entertainment1.sympatico.msn.ca/Hannah+Montana+star+Emily+Osment+opens+up/TV_Guide/Interviews/Insider/Articles/070731_emily_osmont_MH.htm?isfa=1 Hannah Montana star Emily Osment opens up]. ''[[TV Guide]]''</ref> == Kariera == === Zgodnja leta === Emily Osment se je s filmsko industrijo prvič srečala leta [[1998]], ko je igrala v reklami za podjetje [[Florists' Transworld Delivery|FTD]], ki dostavlja rože.<ref name=emilybio>{{navedi splet|title=Emily Osment Biography|url=http://sg.movies.yahoo.com/Emily+Osment/biography/145148/biography/|accessdate=2007-10-16|archive-date=2012-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20120312231313/http://sg.movies.yahoo.com/Emily+Osment/biography/145148/biography/|url-status=dead}}</ref> Od takrat dalje je igrala še v mnogih drugih reklamah, potem pa je leta [[1999]] posnela svoj prvi [[film]], ''The Secret Life of Girls'', v katerem je igrala z [[Eugene Levy|Eugeneom Levyjem]] in [[Linda Hamilton|Lindo Hamliton]]. V istem letu je poleg [[Glenn Close|Glenna Closea]] igrala v [[Hallmark]]ovemu filmu ''Sarah, Plain and Tall: Winter's End'', s katerim si je prislužila prvo nominacijo za nagrado [[Young Artist Award]].<ref name=emilybio/> Od takrat je dobila še mnogo drugih filmskih vlog in se pojavila v [[televizijska serija|televizijskih serijah]], kot so ''[[Prijatelji]]'', ''[[Tretji kamen od sonca]]'' in ''[[Dotik angela]]''. === 2002–2006 === Leta [[2002]] je Emily Osment dobila vlogo Gerti Giggles v [[film]]u ''[[Mali vohuni - otok izgubljenih sanj]]'', ki je skupno zaslužil več kot 119 milijonov [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] in zaradi katerega je Emily Osment dobila svojo prvo nagrado Young Artist Award v kategoriji za "najboljši nastop v filmu".<ref>{{navedi splet|title=Young Osment kicks the big screen|url=http://www.splicedonline.com/02reviews/spykids2.html|accessdate=2007-10-16|archive-date=2011-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110811070019/http://splicedwire.com/02reviews/spykids2.html|url-status=dead}}</ref> Leta [[2003]] je svojo vlogo ponovno odigrala v tretjem in zadnjem delu franšize ''Mali vohuni'', v filmu ''[[Mali vohuni 3-D: Konec igre]]'', ki je zaslužil več kot 197 milijonov dolarjev.<ref>{{navedi splet|publisher= Box Office Mojo|title= Spy Kids 2 Box office collections|url= http://boxofficemojo.com/movies/?id=spykids2.htm| accessdate = 2008-05-11}}</ref><ref>{{navedi splet|publisher= Box Office Mojo|title= Spy Kids 3 Box office collections|url= http://boxofficemojo.com/movies/?id=spykids3.htm| accessdate = 2008-05-11}}</ref> Leta 2006 je Emily Osment dobila vlogo [[Lilly Truscott]] v Disneyjevi [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''[[Hannah Montana (serija)|Hannah Montana]]''. Serija je doživela rekordno premiero [[Disney Channel]]a, saj jo je, ko se je prvič predvajala, gledalo kar 5.4 milijonov gledalcev. Po mnenju vodje založbe Disney Channel Entertainment je odziv "presegal naša najbolj divja pričakovanja".<ref name="tweens">{{navedi novice|author=Jacques Steinberg|title=Hannah Montana : A Tale of Two Tweens|publisher=[[The New York Times]]|date=April 20, 2006|url = http://www.nytimes.com/2006/04/20/arts/television/20cyru.html?ei=5088&en=ce83bf6f2ce0ed7d&ex=1303185600|accessdate=2006-10-07}}</ref><ref>[http://www.freep.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20071106/YAK01/711060421/1073/FEATURES Meet 'Hannah' star Emily Osment] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160110144058/http://www.freep.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20071106%2FYAK01%2F711060421%2F1073%2FFEATURES |date=2016-01-10 }} ''retrieved on November 6, 2007,Detroit Free Press,''</ref> Leta [[2007]] je serija Emily Osment prislužila nominacijo za nagrado [[Young Artist Award]] v kategoriji za "najboljši nastop v dramatični ali komični televizijski seriji". Pojavila se je tudi v promociji serije, "Hannah Montana's Backstage Secrets," kjer je igrala Lolo. Poleg tega je Emily Osment pomagala oblikovati nekaj kosov oblačil iz kolekcije oblačil ''Hannah Montana'', ki je kasneje izšla [[poletje|poleti]] leta 2006.<ref>[http://www.kansascity.com/238/story/205997.html Style: Company targets tweens with 'Hannah Montana' clothes]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[25. december|25. decembra]] [[2006]] je Emily Osment gostila [[Walt Disney World Christmas Day Parade]] skupaj s sodelavcem iz televizijske serije ''Hannah Montana'', [[Mitchell Musso|Mitchelom Mussom]]. Na paradi so nastopili zvezdniki, kot so [[Miley Cyrus]] in igralska ekipa filma ''[[Srednješolski muzikal]]''. Musso in Osmentova sta tudi nastopila s [[skeč]]em, ki je temeljil na epizodi serije ''Hannah Montana''. Emily Osment je imela tudi glasovno vlogo v [[animacija|animiranem filmu]]''Holidaze: The Christmas That Almost Didn't Happen'', v katerem so igrale tudi Disneyjeve zvezde, kot so [[Brenda Song]] ter [[Dylan in Cole Sprouse]].<ref name="holidaze">{{navedi splet | title="Holidaze" Trailer | work=Dylan Sprouse and Cole Sprouse a Brenda Song and Emily Osment "Holidaze" Trailer | url=http://www.dylan-sprouse.org/ | accessdate=November 30, 2006 | archive-date=2008-07-31 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080731132147/http://www.dylan-sprouse.org/ | url-status=dead }}</ref><ref>[http://one.revver.com/watch/?id=99082 title= Osment, Sprouse and Song star in holidaze] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150609193719/http://one.revver.com/watch/?id=99082 |date=2015-06-09 }} Accessed 2007-06-18</ref><ref>{{navedi splet|title=Emily Osment Biography|url=http://www.kidzworld.com/article/7212-emily-osment-biography|accessdate=2007-10-15|archive-date=2012-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20120712170747/http://www.kidzworld.com/article/7212-emily-osment-biography|url-status=dead}}</ref> Za film je Emily Osment med drugim zapela tudi pesmi "Don't Ya Just Love Christmas" in "One Day." === 2007–danes === [[Slika:Emily Osment and Jason Earles.jpg|thumb|left|200px|Emily Osment s sodelavcem iz televizijske serije ''Hannah Montana'', [[Jason Earles|Jasonom Earlesom]] v letu [[2009]]]] Emily Osment je imela manjšo glasovno vlogo v Disneyjevem [[televizijski film|televizijskemu filmu]] ''Lilo & Stitch 2: Stitch Has a Glitch'' in v filmu ''Edward Fubbwupper Fibbed Big''. Igrala je tudi v filmu [[R. L. Stine]]a z naslovom ''The Haunting Hour Volume One: Don't Think About It''.<ref>[http://abcnews.go.com/2020/story?id=3722144&page=1 15-Year-Old Emily Osment Not Following in the Footsteps of Other Child Stars] ''By Chris Connelly Oct. 12, 2007 ABC news''</ref><ref>[http://www.entertainmenttoday.net/content/view/381/10008/ Hannah Montana's singing stars] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120306195752/http://www.entertainmenttoday.net/content/view/381/10008/ |date=2012-03-06 }} ''Written by Frank Barron Thursday, October 18, 2007 Entertainment Tonight''</ref><ref>[http://www.msnbc.msn.com/id/21368037/ Emily Osment 'haunted' by scary movies] ''The Associated Press updated 7:06 p.m. ET Oct. 18, 2007''</ref><ref>{{navedi splet|url=http://movies.aol.com/celebrity/emily-osment/328463/main?sem=1&ncid=AOLMOV00170000000009|title=Emily Osment Moviefone|accessdate=2007-08-27|archive-date=2022-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20220623060924/https://www.moviefone.com/?sem=1|url-status=dead}}</ref><ref>[http://canadianpress.google.com/article/ALeqM5gOEec2O9SruZmoStvkXQInf2PX9w Emily Osment stars in 'R.L. Stine's The Haunting Hour: Don't Think About It'] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071104142917/http://canadianpress.google.com/article/ALeqM5gOEec2O9SruZmoStvkXQInf2PX9w |date=2007-11-04 }} ''retrieved on Oct 18, 2007 The Canadian Press''</ref><ref>[http://www.buddytv.com/articles/hannah-montana/hannah-montana-stars-have-spoo-8109.aspx 'Hannah Montana' Stars Have Spooky Movie Coming to DVD in September] ''Buddytv.com''</ref><ref>[http://www.movieweb.com/dvd/news/42/20742.php R. L. Stine's the Haunting Hour: Don't Think About It Gets Spooky on DVD September 4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080216162215/http://www.movieweb.com/dvd/news/42/20742.php |date=2008-02-16 }} ''Source: Universal Studios Home Video'' retrieved on June 26, 2007''</ref> (v katerem je igral tudi njen soigralec iz televizijske serije ''Hannah Montana'', [[Cody Linley]]). S filmom si je prislužila še eno nominacijo za nagrado [[Young Artist Award]], tokrat v kategoriji za "najboljši nastop glavne igralke v televizijskem filmu ali miniseriji". Leta [[2007]] se je kot Kelly in visoko dekle pojavila v televizijski seriji ''Shorty McShorts' Shorts''. Sodeč po intervjuju, ki so ga izvedli v zaodrju podelitve nagrad [[Grammy]], je Emily Osment leta [[2008]] začela s snemanjem filma ''Soccer Mom''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.emilyosment.us/ |title={{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200730172319/http://emilyosment.us/ |date=2020-07-30 }} EMILY OSMENT &#91;dot&#93; US - Emily Osment World - #1 Source!<!-- Bot generated title --> |accessdate=2010-03-06 |archive-date=2020-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200730172319/http://emilyosment.us/ |url-status=dead }}</ref> V aprilu tistega leta sta jo reviji ''[[Parade (revija)|Parade]]'' in ''[[Forbes]]'' postavili na prvo mesto njunega seznama ''Najboljših otroških zvezd, vrednih ogleda''.<ref>[http://www.forbes.com/media/2008/04/09/entertainment-disney-lovato-biz-media-cx_lr_0409kidstars_slide_8.html?thisSpeed=15000 In Pictures: Eight Hot Kid Stars To Watch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080810152943/http://www.forbes.com/media/2008/04/09/entertainment-disney-lovato-biz-media-cx_lr_0409kidstars_slide_8.html?thisSpeed=15000 |date=2008-08-10 }} [[Forbes]]</ref> Emily Osment je igrala tudi v Disneyjevem filmu ''[[Ugrabljen očka]]'', ki je premiero doživel v februarju [[2009]]. Leta 2009 je Emily Osment posnela film ''[[Hannah Montana (film)|Hannah Montana: The Movie]]'', ki je temeljil na televizijski seriji ''Hannah Montana''. Trenutno snema četrto in hkrati tudi zadnjo sezono televizijske serije ''Hannah Montana'', ki se na [[Disney Channel]]u predvaja od [[18. januar]]ja [[2010]] dalje. == Glasbena kariera == [[Slika:Emily Osment at Festival of Ballooning.jpg|thumb|right|Emily Osment med nastopom na festivalu Festival of Ballooning v [[New Jersey]]ju julija 2010]] Emily Osment je pela v ozadju za [[skladba|pesem]] "[[You've Got a Friend]]" [[Billy Ray Cyrus|Billyja Rayja Cyrusa]] iz njegovega [[glasbeni album|glasbenega albuma]] ''[[Home at Last (album, Billy Ray Cyrus)|Home at Last]]'', ki je izšel leta [[2007]]. Posnela je tudi [[singl]] "I Don't Think About It" za album ''The Haunting Hour Volume One'', ki ga je izdala založba ''Hatchery''. Za pesem so posneli tudi [[videospot]]. Skupaj z [[Mitchell Musso|Mitchelom Mussom]] je posnela pesem "[[If I Didn't Have You]]", ki je bila izdana v albumu ''[[DisneyMania 6]]''. Pesem je produciral [[Bryan Todd]], Musso in Osmentova pa sta zanjo posnela tudi videospot.<ref>[http://www.amazon.com/Disneymania-Vol-6-Various-Artists/dp/B0015HZAPC/ Amazon.com: Disneymania, Vol. 6: Various Artists: Music]</ref> Kasneje je Emily Osment posnela pesem skupaj z "The Disney Channel Circle Of Stars", ki je izšla leta [[2008]]. Posnela je tudi pesem "Once Upon a Dream", ki je [[12. september|12. septembra]] 2008 izšla na [[Disney Channel]]u.<ref name="emstudalbum"/> Za film ''[[Ugrabljen očka]]'' je posnela pesem "Hero in Me", ki je kasneje, [[9. junij]]a [[2009]], izšla tudi na [[Disney Channel Playlist]]. Sodeč po intervjuju z Emily v zaodrju na podelitvi [[Grammy]]jev leta [[2008]] je takrat snemala pesem skupaj z glasbeno skupino [[Eve 6]].<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=zNYyq2IuNw8&feature=related Audio interview at the Grammys]</ref> Leta 2008 je v intervjuju z Half Taft Blue dejala, da dela na EP-ju, ki ga je poimenovala ''[[All the Right Wrongs (EP)|All the Right Wrongs]]'' in da je zvrst na njem popolnoma drugačna od [[pop glasba|pop]]a na Disneyju. V glavnem je vseboval [[indie rock]] in EP je [[27. oktober|27. oktobra]] [[2009]] izdala založba [[Wind-up Records]].<ref name="Wind-up Records"/> Emily Osment je svojo glasbo opisala kot "zagotovo [[pop glasba|pop]], vendar s pridihom [[alternativni rock|alternativnega rocka]]. Sodelovala je z glasbenimi ustvarjalci, kot so [[Tom Higgenson]], [[Max Collins]] in [[Tony Fagenson]].<ref name="USA TODAY">{{navedi novice|title=Miley's pal Osment finds her own voice|publisher=USA TODAY|date=July 9, 2009 |url=http://www.usatoday.com/life/music/news/2009-07-09-emily-osment_N.htm|accessdate= 2009-07-10}}</ref> [[18. september|18. septembra]] 2009 je Emily Osment potrdila, da bo njen [[All the Right Wrongs (EP)|EP]] predstavljen prek njene strani na [[Twitter]]ju.<ref>{{navedi splet | url=http://twitter.com/EmilyOsment/status/4089571831 | title= Osment Tweet page | accessdate=2009-09-18}}</ref> === I Don't Think About It === Pesem ''I Don't Think About'' je bila posneta v sodelovanju z [[RL Stine]]om za film ''The Haunting Hour: Don't Think About It'' in postala uspešnica [[Radio Disney|Radia Disney]] v juliju [[2009]].<ref>[http://radio.disney.go.com/music/top3.html Radio Disney Music | Dot Com Top 3]</ref> Osmentova je za pesem posnela tudi [[videospot]], ki je izšel na [[DVD]]-ju ''The Haunting Hour: Don't Think About It''. Videospot pokaže tudi Emily Osment, kako snema pesem v snemalnem studiu. Med videospotom so tudi scene, kjer Emily poje z odštekanimi animacijami v ozadju. Nekaj ostalih prizorov pokaže odlomke iz filma ''The Haunting Hour: Don't Think About It''. Videospot pokaže tudi del snemanja filma in nekatere videe, ki so jih posneli na domu Emily Osment. == Dobrodelna dela == Emily Osment je podpisala pogodbo z ''[[CosmoGIRL!]]'' za voditeljico dobrodelne dražbe.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.charityfolks.com/cfauctions/auction_bid.asp?auctionid=10153&catname=TV+Memorabilia&mcid=12748&scid=12750 |title=CosmoGIRL! Shirt Signed by Emily Osment |accessdate=2010-03-06 |archive-date=2009-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090605143116/http://www.charityfolks.com/cfauctions/auction_bid.asp?auctionid=10153&catname=TV+Memorabilia&mcid=12748&scid=12750 |url-status=dead }}</ref> Leta [[2007]] je oblikovala linijo majic za 2lovecollection.com, katere dobiček je odšel v [[Make-a-Wish Foundation]], v dobrodelne namene.<ref name=shirt>[http://www.ok-magazine.com/posts/view/4716/ Teen Stars T-Shirt Hits Cyberspace] ''Ok Magazine.com''</ref> Zgodaj leta 2008 je Emily Osment sodelovala z Disneyjevo prireditvijo "Earth Day," kjer je skupaj z ostalimi zvezdami Disney Channela in člani TreePeople otroke poskušala poučiti, kako varovati okolje z majhnimi spremembami načina življenja.<ref>[http://kidstvmovies.about.com/b/2008/04/05/disney-channel-celebrates-earth-day.htm Disney Channel Celebrates Earth Day] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111025004300/http://kidstvmovies.about.com/b/2008/04/05/disney-channel-celebrates-earth-day.htm |date=2011-10-25 }} ''About.com''</ref> == Podjetništvo == Istega leta je Emily Osment podpisala pogodbo, v kateri je obljubljala, da se bo pojavila na kampanji "Smart Girls Rock" za brand Vanilla Star. "To je nova linija oblačil za dekleta, v kateri so dekliška oblačila iz jeansa s pridihom punka."<ref name="b">[http://www.wwd.com/notavailable/archive?target=/sportswear/article/119795&articleId=119795&articleType=A&industryKw=sportswear&industryKw2=sportsweararticle Osment Tapped For Vanilla Star] ''retrieved on Friday, November 09, 2007 By Julee Greenberg WWD.com''</ref> Na kampanji je nastopala s svojo pesmijo "I Don't Think About It", ki jo je zapela tudi v reklami za linijo. Kasneje tistega poletja je izšla kolekcija oblačil, imenovana ''Hannah Montana''. Osmentova je pomagala oblikovati nekatere dele kolekcije. Na nekaterih delih kolekcije je bila tudi njena slika, tako kot na ostalih promocijskih predmetih za serijo ''Hannah Montana''.<ref>{{navedi splet |author=Samantha Critchell |date=June 20, 2007 |url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/06/20/AR2007062001741.html |title=Style: Company targets tweens with 'Hannah Montana' clothes |publisher=The Washington Post |accessdate=2008-04-30}}</ref> == Zasebno življenje == Emily Osment je zelo dobra prijateljica s sodelavcema iz televizijske serije ''Hannah Montana'', [[Mitchell Musso|Mitchellom Mussom]] in [[Miley Cyrus]].<ref name="tweens"/> Med intervjujem na televizijski oddaji ''[[The View (serija)|The View]]'' je omenila, da so njeni najljubši romani romani iz serije ''[[Somrak (serija)|Somrak]]'' [[pisatelj]]ice [[Stephenie Meyer]]. Skupaj s svojim bratom je sodelovala pri deseti obletnici prireditve Annual [[Michael Douglas]] & Friends Celebrity Golf Event. Sama pravi, da se zgleduje po [[Audrey Hepburn]] in da je velika oboževalka filma ''Breakfast at Tiffany's'', v intervjuju z Eggplante.com pa je potrdila, da kljub temu, da je velika oboževalka Audrey Hepburn, še nikoli ni videla nobenega njenega filma, razen ''Breakfast at Tiffany's''.<ref name="Eggplante.com">{{navedi splet |author=Eggplante.com |date=November 7, 2009 |url=http://eggplante.com/2009/11/08/emily-osment-interview/ |title=Emily Osment Interview |publisher=Eggplante.com |accessdate=2009-11-07}}</ref> V istem intervjuju je povedala tudi, da je imela kar nekaj let dolgoročno in zapleteno razmerje z nekom, ki jo je navdihnil za pisanje več pesmi, med drugim tudi za "You Are the Only One" iz njenega EP-ja [[All the Right Wrongs]].<ref name="Eggplante.com"/> Emily Osment je zapustila javno šolo in si najela privatnega [[mentor]]ja.<ref>[http://abcnews.go.com/2020/story?id=3722144&page=1 Too Young for Hollywood?] [[ABC News]]</ref> == Filmografija == {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 90%;" |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! colspan="4" style="background: LightSteelBlue;"|Filmi |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! align="center"| Leto ! width="170"| Naslov ! width="150"| Vloga ! Opombe |- | rowspan="3"|[[2009]] | ''[[Hannah Montana (film)|Hannah Montana: The Movie]]'' || [[Lilly Truscott]] | Glavna vloga |- | ''Soccer Mom'' | Becca | Glavna vloga |- | ''[[Ugrabljen očka]]'' | Melissa Morris | Televizijski film, glavna vloga |- | [[2007]] | ''The Haunting Hour Volume One: Don't Think About It'' | Cassie Keller | Televizijski film, glavna vloga |- | [[2006]] | ''Holidaze: The Christmas That <br /> Almost Didn't Happen'' |Trick (glas) | |- | [[2005]] | ''Lilo & Stitch 2: Stitch Has a Glitch'' | Glasovi |rowspan="6"|Film |- | [[2003]] | ''[[Mali vohuni 3-D: Konec igre]]'' | Gerti Giggles |- | [[2002]] | ''[[Mali vohuni - otok izgubljenih sanj]]'' | Gerti Giggles |- | [[2000]] | ''Edward Fubbwupper Fibbed Big'' | Glas |- | rowspan="2" | [[1999]] | ''Sarah, Plain and Tall: Winter's End'' | Cassie Witting |- | ''The Secret Life of Girls'' | Miranda Aiken |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! colspan="4" style="background: LightSteelBlue;"|Televizija |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Opombe |- | align="center" rowspan="1" | [[2006]] - [[2010]] | ''[[Hannah Montana (serija)|Hannah Montana]]'' ||[[Lilly Truscott]]/Lola Luftnangle || Glavna vloga/serija se predvaja od [[24. marec|24. marca]] [[2006]] |- |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! colspan="4" style="background: LightSteelBlue;"| Stranski televizijski pojavi |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Opombe |- | rowspan="1" | 2009 || ''[[Paglavca na krovu]]'' || [[Lilly Truscott|Lola Luftnagle]] || |- | rowspan="1" | [[2006]] || ''SoapTalk'' || Ona || Gost |- | [[2001]] || ''[[Prijatelji]]'' || Lelani Mayolanofavich || ''The One with the Halloween Party'' |- | [[2000]] || ''[[Dotik angela]]'' || Alyssa || ''With God as My Witness'' |- | rowspan="2" | [[1999]] || ''[[Tretji kamen od sonca]]'' || Dahlia || ''Dick, Who's Coming to Dinner'' |- | ''Cast and Crew''|| Ona || |} == Diskografija == === Glasbeni albumi === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! Leto ! Detajli |- | [[2010]] | align="left"| ''TBA''<ref name="emstudalbum" /> * <small>Izid: 9. marec 2010 (pogojno)</small> * <small>Založba: [[Wind-up Records]]</small> |- |} === EP-ji === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! Leto ! Detajli |- | [[2009]] | align="left"| ''[[All the Right Wrongs (EP)|All the Right Wrongs]]'' * <small>Izid: [[27. oktober]] [[2009]]</small> * <small>Založba: [[Wind-up Records]]</small> |- |} === Singli === {| class="wikitable" ! rowspan="2"| Leto ! rowspan="2" |Pesem ! colspan="2" |Dosežki ! rowspan="2" |Album |- ! width="45"|<small>[[Billboard Hot 100|US Hot]] ! width="45"|<small>[[Canadian Hot 100|CA]] |- | [[2009]] | "All the Way Up" |align="center"| — |align="center"| 76 |align="center" rowspan=2| ''All the Right Wrongs'' |- | [[2010]] | "You Are The Only One" |align="center"| — |align="center"| — |- ! colspan="5"|Promocijski singli |- | [[2007]] | "[[I Don't Think About It]]" |align="center"| — |align="center"| — |align="center" rowspan=1|''[[Radio Disney Jams, Vol. 10]]'' |- | [[2008]] | "[[If I Didn't Have You]]" <small>(skupaj z [[Mitchell Musso|Mitchellom Mussom]])</small> |align="center"|110 |align="center"| — |align="center" rowspan=1| ''[[DisneyMania 6]]'' |- | [[2009]] | "Run Rudolph, Run" |align="center"| — |align="center"| — |align="center" rowspan=1| |- | align="center" colspan="20" style="font-size:8pt"| " — " pomeni, da se singl sploh ni uvrstil na lestvico |- |} == Videospoti == {| class="wikitable" !Leto !Naslov !Album |- | [[2007]] |"[[I Don't Think About It]]" |''The Haunting Hour Volume One: Don't Think About It'' |- |rowspan="2"| [[2008]] |"If I Didn't Have You" <small>(skupaj z [[Mitchell Musso|Mitchellom Mussom]])</small> |''[[DisneyMania 6]]'' |- |"[[Once Upon a Dream]]" |''[[Princess DisneyMania]]'' |- |rowspan="3"| [[2009]] |"Hero In Me" |''[[Disney Channel Playlist]]'' |- |"All the Way Up"<ref>http://www.youtube.com/watch?v=m2PixDLduts</ref> |''[[All the Right Wrongs]]'' |- |"[[Midnight Romeo]]"<ref>http://www.youtube.com/watch?v=xKxr3YEa8WQ</ref> |''[[Midnight Romeo (album)|Midnight Romeo]]'' |- |} == Nagrade in nominacije == {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 90%;" |- bgcolor="#B0C4DE" align="center" ! style="background-color: #BCBCBC"|Leto ! style="background-color: #BCBCBC"|Rezultat ! style="background-color: #BCBCBC"|Nagrada ! style="background-color: #BCBCBC"|Kategorija ! width="120" style="background-color: #BCBCBC"|Delo |- |[[1999]] |rowspan="6"|'''Nominirana''' |rowspan="5"| [[Young Artist Award]] |Najboljši nastop v televizijskemu filmu - mlada igralka v starosti deset let ali manj |''Sarah, Plain and Tall: Winter's End'' |- |rowspan="2"|[[2003]] |Najboljši nastop v filmu - mlada igralka v starosti deset let ali manj |rowspan="2"|''[[Mali vohuni 2 - otok izgubljenih sanj]] |- |Najboljša mlada igralska ekipa v filmu |- |rowspan="2"|[[2008]] |Najboljša mlada igralska ekipa v televizijskis seriji |''[[Hannah Montana (serija)|Hannah Montana]]'' |- |Najboljši nastop glavne igralke v televizijskem filmu ali miniseriji |''The Haunting Hour: Don't Think About It'' |- |rowspan="2"|[[2009]] |rowspan="2"|[[Teen Choice Awards]] |Najboljši novi filmski obraz |''[[Hannah Montana (film)|Hannah Montana: The Movie]]'' |- |'''''Dobila''''' | |''[[Hannah Montana (serija)|Hannah Montana]]'' |- |[[2010]] |''Nominirana'' |[[People's Choice Award]] |Najboljši preboj filmske igralke | |- |} == Glej tudi == *[[Seznam ameriških igralcev (O)]] == Literatura == {{seznam_referenc|2}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.officialemilyosment.com/}} * [http://www.tv.com/person/41278/summary.html Emily Osment] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100409054936/http://www.tv.com/person/41278/summary.html |date=2010-04-09 }} na [http://www.tv.com/ TV.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190520230801/http://www.tv.com/ |date=2019-05-20 }} * {{imdb name|name=Emily Osment|id=0652089}} {{Emily Osment}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:OSMENT, Emily}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški tekstopisci]] [[Kategorija:Ameriški pevci]] dpd47mgzdj5k4o6lnb4mptw03ze5e9r 0 219430 6688633 6638533 2026-06-12T22:52:45Z JozefD 5744 6688633 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Vlatko Vuković Kosača | title = knez (knjaz) iz [[Rudine (župa)|Rudin]], <br> bosanski vojvoda | image = | caption = | alt = | CoA = [[File: Vukovići.png|140px]] | more = no | succession = vojvoda Humski | reign = | reign-type = | predecessor = [[Vuk Kosača]] | successor = [[Sandalj Hranić Kosača]] | suc-type = | spouse = | spouse-type = | issue = | issue-link = | issue-pipe = | full name = Vlatko Vuković Kosača | native_name = | styles = | other_titles = | noble family = [[File:Kosačegrb.png|18px]] [[Rodbina Kosača]] | house-type = | father = [[Vuk Kosača]] | mother = | birth_name = | birth_date = neznano<!-- {{Birth date and age|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | birth_place = [[Rudine (župa)|Rudine]] | christening_date = | christening_place = | death_date =med avgustom 1392 in avgustom 1393{{sfn|Kurtović|2009|pp=20-26}}<!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | death_place = [[Rudine (župa)|Rudine]] | burial_date = | burial_place = [[stećak]] pokopališče blizu vasi Boljuni, pri kraju [[Stolac]] {{sfn|Kurtović|2009|p=21|ps=: footnote 47}} | religion = [[srbska pravoslavna cerkev]] | occupation = vojak, vojskovodja | memorials = | website = <!-- {{{URL|example.com}} --> | module = }} [[Slika:Boljuni 4 , Stolac, Bosnia and Herzegovina.jpg|right|thumb|260px|Nekropola [[Boljuni]], kjer se nahaja grob Vlatka Vukovića]] '''Vlatko Vuković Kosača''' ([[srbščina|srbsko]]: Влатко Вуковић Косача), † [[1392]], je bil srednjeveški bosanski plemič, ki je vladal v [[Bosna in Hercegovina|Bosni]] kot [[vojvoda|veliki vojvoda]] Huma. Bil je sin [[Vuk Kosača|Vuka Kosače]], člana srednjeveške bosanske plemiške družine [[Rodbina Kosača|Kosača]]. Družina je vladala pokrajini [[Humska dežela|Hum]], ki je bila del Bosanskega kraljestva. Bosna je med vladanjem kralja [[Tvrtko I. Kotromanić|Tvrtka I. Kotromanića]] uživala obdobje miru in razcveta, dokler se na vzhodu niso pojavili [[Osmansko cesarstvo|Turki]] in začeli ogrožati sosednje [[Srbija|Srbije]]. [[27. avgust]]a [[1388]] je vojvoda Vlatko v [[bitka pri Bileći|bitki pri Bileći]] porazil osmansko vojsko, ki je napadla Hum in je štela kakšnih 18.000 vojakov. Spopad je odločila bosanska težka [[konjenica]], ki je razbila osmanske čete in jih prisilila k umiku. Kasneje se je govorilo, da je ''"osmanskemu poveljniku [[Lala Şâhin paša|Şâhin paši]] z manjšo skupino vojakov komaj uspelo pobegniti"''.<ref>V. Čorović, »Historija Bosne«, str. 325</ref> Leta [[1389]] se je na strani srbskega [[knez]]a [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]] udeležil [[Bitka na Kosovskem polju|bitke na Kosovskem polju]]. Bil je eden redkih krščanskih poveljnikov, ki so bitko preživeli. Na kosovsko bitko se danes gleda kot na popoln poraz in konec srbske neodvisnosti, takrat pa so nanjo gledali drugače. Vuković je poročal o zmagovitem koncu bitke, ker so Osmani pretpeli velike izgube in so bili prisiljeni k umiku. Vlatko Vuković je umrl leta 1392. Pokopan je pri vasi Boljuni v bližini Stolca v Bosni in Hercegovini. Nagrobni napis o njem pravi:<ref>Jezik boljunskih natpisa http://www.post.ba/download/boljuni.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120222102405/http://www.post.ba/download/boljuni.pdf |date=2012-02-22 }}</ref> :''"Tukaj leži dobri človek Vlatko Vuković. Vojvoda Vlatko je premagal Turke pri Bileći 27. avgusta 1388."'' {{start box}} {{Succession box |before=[[Vuk Kosača]] |title=[[Vojvoda|Veliki vojvoda]] [[Humska dežela|Huma]] |years=–1392 |after= [[Sandalj Hranić]] }} {{end box}} == Reference == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Vuković Kosača, Vlatko}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Umrli leta 1392]] [[Kategorija:Zgodovina Bosne in Hercegovine]] 2q4k7skb1hs2akt01twrjybixxk0uom 6688634 6688633 2026-06-12T22:57:35Z JozefD 5744 6688634 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Vlatko Vuković Kosača | title = knez (knjaz) iz [[Rudine (župa)|Rudin]], <br> bosanski vojvoda | image = | caption = | alt = | CoA = [[File: Vukovići.png|140px]] | more = no | succession = vojvoda Humski | reign = | reign-type = | predecessor = [[Vuk Kosača]] | successor = [[Sandalj Hranić Kosača]] | suc-type = | spouse = | spouse-type = | issue = | issue-link = | issue-pipe = | full name = Vlatko Vuković Kosača | native_name = | styles = | other_titles = | noble family = [[File:Kosačegrb.png|18px]] [[Rodbina Kosača]] | house-type = | father = [[Vuk Kosača]] | mother = | birth_name = | birth_date = neznano<!-- {{Birth date and age|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | birth_place = [[Rudine (župa)|Rudine]] | christening_date = | christening_place = | death_date =med avgustom 1392 in avgustom 1393{{sfn|Kurtović|2009|pp=20-26}}<!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | death_place = [[Rudine (župa)|Rudine]] | burial_date = | burial_place = [[stećak]] pokopališče blizu vasi Boljuni, pri kraju [[Stolac]] {{sfn|Kurtović|2009|p=21|ps=: footnote 47}} | religion = [[srbska pravoslavna cerkev]] | occupation = vojak, vojskovodja | memorials = | website = <!-- {{{URL|example.com}} --> | module = }} [[Slika:Boljuni 4 , Stolac, Bosnia and Herzegovina.jpg|right|thumb|260px|Nekropola [[Boljuni]], kjer se nahaja grob Vlatka Vukovića]] '''Vlatko Vuković Kosača''' ([[srbščina|srbsko]]: Влатко Вуковић Косача), † [[1392]], je bil srednjeveški bosanski plemič, ki je vladal v [[Bosna in Hercegovina|Bosni]] kot [[vojvoda|veliki vojvoda]] Huma. Bil je sin [[Vuk Kosača|Vuka Kosače]], člana srednjeveške bosanske plemiške družine [[Rodbina Kosača|Kosača]]. Družina je vladala pokrajini [[Humska dežela|Hum]], ki je bila del Bosanskega kraljestva. Bosna je med vladanjem kralja [[Tvrtko I. Kotromanić|Tvrtka I. Kotromanića]] uživala obdobje miru in razcveta, dokler se na vzhodu niso pojavili [[Osmansko cesarstvo|Turki]] in začeli ogrožati sosednje [[Srbija|Srbije]]. [[27. avgust]]a [[1388]] je vojvoda Vlatko v [[bitka pri Bileći|bitki pri Bileći]] porazil osmansko vojsko, ki je napadla Hum in je štela kakšnih 18.000 vojakov. Spopad je odločila bosanska težka [[konjenica]], ki je razbila osmanske čete in jih prisilila k umiku. Kasneje se je govorilo, da je ''"osmanskemu poveljniku [[Lala Şâhin paša|Şâhin paši]] z manjšo skupino vojakov komaj uspelo pobegniti"''.<ref>V. Čorović, »Historija Bosne«, str. 325</ref> Leta [[1389]] se je na strani srbskega [[knez]]a [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]] udeležil [[Bitka na Kosovskem polju|bitke na Kosovskem polju]]. Bil je eden redkih krščanskih poveljnikov, ki so bitko preživeli. Na kosovsko bitko se danes gleda kot na popoln poraz in konec srbske neodvisnosti, takrat pa so nanjo gledali drugače. Vuković je poročal o zmagovitem koncu bitke, ker so Osmani pretpeli velike izgube in so bili prisiljeni k umiku. Vlatko Vuković je umrl leta 1392. Pokopan je pri vasi Boljuni v bližini Stolca v Bosni in Hercegovini. Nagrobni napis o njem pravi:<ref>Jezik boljunskih natpisa http://www.post.ba/download/boljuni.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120222102405/http://www.post.ba/download/boljuni.pdf |date=2012-02-22 }}</ref> :''"Tukaj leži dobri človek Vlatko Vuković. Vojvoda Vlatko je premagal Turke pri Bileći 27. avgusta 1388."'' {{start box}} {{Succession box |before=[[Vuk Kosača]] |title=[[Vojvoda|Veliki vojvoda]] [[Humska dežela|Huma]] |years=–1392 |after= [[Sandalj Hranić Kosača]] }} {{end box}} == Reference == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Vuković Kosača, Vlatko}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Umrli leta 1392]] [[Kategorija:Zgodovina Bosne in Hercegovine]] qdjs356ubgz9y3u3o6xxsd236x4mqla 0 219947 6688747 6244501 2026-06-13T10:07:15Z Stephan1000000 180309 2012 6688747 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | name = Chace Crawford | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | birthname = Christopher Chace Crawford | yearsactive = 2006 - danes | occupation = <!-- Wikidata --> | homepage = }} '''Christopher Chace Crawford''', [[Američani|ameriški]] [[televizijski igralec|televizijski]] in [[filmski igralec]]<ref>{{navedi splet|url=http://abcnews.go.com/Entertainment/story?id=3628866&page=1 |title=''Gossip Girl'' Triumphs Over ''O.C.,'' Say New York Preppies |last=James |first=Susan Donaldson |publisher=ABC News |date=September 20, 2007 |accessdate=2008-12-21}}</ref>, *[[18. julij]] [[1985]], [[Lubbock, Teksas]], [[Združene države Amerike]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/name/nm2003700/bio |title=Chace Crawford - Biography |publisher=[[Internet Movie Database]] |accessdate=2008-12-21}}</ref> == Zgodnje življenje == [[Slika:Chace Crawford.jpg|thumb|left|Chace Crawford leta [[2007]]]] Christopher Chace Crawford se je rodil [[18. julij]]a 1985 v [[Lubbock, Teksas|Lubbocku]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike]], vzgojen pa je bil v [[Plano, Teksas|Planu]]. Njegov oče, Chris, je [[dermatolog]], njegova mama, Dana, pa [[učitelj]]ica.<ref>{{navedi novice |url=http://www.thestar.com/printArticle/257545 |last=Bawden |first=Jim |title=Chace Crawford next teen sensation |date=September 18, 2007 |accessdate=2008-12-21 |work=[[Toronto Star]] |archive-date=2012-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121024201651/http://www.thestar.com/printArticle/257545 |url-status=dead }}</ref> Ima tudi mlajšo sestro, [[Candice Crawford]], ki je leta [[2008]] dobila naslov ''[[Miss Missouri ZDA]] 2008''.<ref>{{navedi novice |last=Raubolt |first=Jordan N |url=http://www.columbiatribune.com/2007/nov/20071116News006.asp |title=Crowning achievement |date=November 16, 2007 |accessdate=2008-12-21 |work=[[Columbia Daily Tribune]] |archive-date=2008-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081201102301/http://www.columbiatribune.com/2007/Nov/20071116News006.asp |url-status=dead }}</ref> Trenutno že štiri leta živi v [[Bloomington, Minnesota|Bloomingtonu, Minnesota]]. Po končani srednji šoli se je preselil v [[Malibu, Kalifornija|Malibu]], da je na šoli ''Pepperdine University'' lahko nadaljeval študij. == Kariera == Chace Crawford je svojo igralsko kariero začel leta [[2006]] v [[televizijski film|televizijskem filmu]] ''Long Lost Son'', še istega leta malo pozneje pa se pojavi v [[film]]u ''The Covenant''. Leta 2007 začne snemati [[televizijska serija|serijo]] ''[[Opravljivka (serija)|Opravljivka]], ki jo snema še danes. Leta 2008 se pojavi v filmih ''Loaded'' in ''The Haunting of Molly Hartley'', seriji ''Family Guy'' (s to glasovno vlogo je prenehal letos). Letos se je pojavil v [[videospot]]u [[Leona Lewis|Leone Lewis]], kjer je uprizoril Leoninega fanta. Videospot je izšel letos januarja, posnet pa je bil za pesem »''I Will Be''«.<ref name="Garcia">{{navedi novice|last=Garcia |first=Jennifer |url=http://www.people.com/people/article/0,,20248374,00.html |title=Chace Crawford Pairs Up with Leona Lewis |work=[[People (magazine)|People]] |accessdate=2008-12-21 |date=December 20, 2008}}</ref> Trenutno snema filma ''Twelve''<ref>{{navedi splet |url=http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_272625592.shtml |title=Gossip Girl's Ed Westwick Gets Chunky, Chace Crawford Slims Down |author=Angela Carson |publisher=The National Ledger |date=April 9, 2009 |accessdate=2009-06-04 |archive-date=2009-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090424020940/http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_272625592.shtml |url-status=dead }}</ref> in ''Footloose''<ref>{{navedi splet|url=http://movies.yahoo.com/feature/us-magazine-chace-crawford-footloose.html |title=Chace Crawford to Star in ''Footloose'' |publisher=US Magazine |date=May 19, 2009 |accessdate=2009-06-04}}</ref>, oba pa prideta na velika filmska platna naslednjega leta ([[2010]]). Leta [[2009]] mu je revija ''People'' dodelila naslov »''Hottest Bachelor''«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20285376,00.html |title=arhivska kopija |accessdate=2009-08-14 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304054043/http://www.people.com/people/article/0,,20285376,00.html |url-status=dead }}</ref> == Filmografija == [[Slika:Chace Crawford at CW Upfront 2009.jpg|thumb|Chace Crawford leta 2009]] {|class="wikitable" style="font-size: 90%;" border="2" cellpadding="4" background: #f9f9f9; |- align="center" ! colspan=4 style="background:#B0C4DE;" | Filmi |- align="center" ! style="background: #CCCCCC;" | Leto ! style="background: #CCCCCC;" | Film ! style="background: #CCCCCC;" | Vloga ! style="background: #CCCCCC;" | Opombe |- | rowspan="2" | 2006 || ''[[Izgubljeni sin]]'' || Matthew Williams / Mark Halloran || Televizijski film |- | ''The Covenant'' || Tyler Simms || |- | rowspan="2" | 2008 || ''Loaded'' || Hayden Price || |- | ''The Haunting of Molly Hartley'' || Joseph Young || |- | rowspan="2" | 2010 || ''Twelve'' || White Mike || ''[[post-produkcija]]'' |- | ''Footloose'' || Ren McCormack || ''[[pre-produkcija]]'' |- align="center" ! colspan=4 style="background:#B0C4DE;" | Televizija |- align="center" ! style="background: #CCCCCC;" | Leto ! style="background: #CCCCCC;" | Naslov ! style="background: #CCCCCC;" | Vloga ! style="background: #CCCCCC;" | Opombe |- | 2008–2009 || ''Family Guy'' || ''various'' || Glasovna vloga, dve epizodi |- | 2007–2012 || ''[[Opravljivka (serija)|Opravljivka]]'' || [[Nate Archibald]] || 47 epizod<br />Dobil - Teen Choice Award for Choice Breakout Star Male<br />Dobil - Teen Choice Award for Choice TV Actor in a Drama |- bgcolor="#B0C4DE" align="center" | - align="center" ! colspan=4 style="background:#B0C4DE;" | Videospoti |- ! style="background: #CCCCCC;" | Leto ! style="background: #CCCCCC;" | Naslov pesmi ! style="background: #CCCCCC;" | Vloga ! style="background: #CCCCCC;" | Ustvarjalec |- | 2009 || »I Will Be«<ref name="Garcia" /> || Fant || [[Leona Lewis]] |} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{commonscat}} * {{IMDb Name|2003700}} * [http://www.tv.com/person/525285/summary.html Chace Crawford] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110628221427/http://www.tv.com/person/525285/summary.html |date=2011-06-28 }} na [http://www.tv.com/ TV.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190520230801/http://www.tv.com/ |date=2019-05-20 }} * [http://men.style.com/details/blogs/thegadabout/2008/09/omfg-its-the-go.html ''Details'' magazine profil Chaca Crawforda] * [http://cwtv.com/shows/gossip-girl/cast/chace-crawford Chace Crawford cast bio] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100619032052/http://www.cwtv.com/shows/gossip-girl/cast/chace-crawford |date=2010-06-19 }} na [http://cwtv.com/ CW TV] * [http://chaceconline.com/ Chace Crawford] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Crawford, Chace}} [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] rgifobasvggxqau2y1hy2ynceh01jvn 0 227002 6688625 6562844 2026-06-12T21:26:03Z Cveto ME 211329 /* Zunanje povezave */ 6688625 wikitext text/x-wiki [[Slika:Logo-1-.jpg|thumb|right|250px|Logotip fakultete]] '''Fakulteta za uporabne družbene študije v [[Nova Gorica|Novi Gorici]]''' ('''FUDŠ''') je samostojen visokošolski zavod<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/visoko_solstvo/dejavnost_visokega_solstva/seznam_visokosolskih_zavodov/|title=Seznam visokošolskih zavodov |publisher=Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo|accessdate=2019-01-21}}</ref> ustanovljen 13. junija 2006.'''<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://krog.sta.si/2273572/fakulteta-za-uporabne-druzbene-studije-praznuje-deseto-obletnico-delovanja|title=Fakulteta za uporabne družbene študije praznuje deseto obletnico delovanja|date=2016-06-13|accessdate=2019-01-21|website=krog.sta.si|language=sl}}</ref>''' FUDŠ je zasebna fakulteta<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/113163/studenti-po-tekocem-traku/|title=Študenti po tekočem traku|accessdate=2019-01-21|website=Mladina.si}}</ref> in ena izmed najmlajših visokošolskih ustanov v [[Slovenija|Sloveniji]].{{Navedi vir}} Fakulteta obratuje na treh lokacijah – v Novi Gorici,<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://siol.net/fakulteta-za-uporabne-druzbene-studije-ostaja-v-novi-gorici-221498|title=Fakulteta za uporabne družbene Å¡tudije ostaja v Novi Gorici|accessdate=2019-01-21|website=siol.net|language=sl}}</ref>'''<ref name=":0" />''' Ljubljani in Novem mestu'''<ref name=":0" />''' – in izvaja dodiplomski, podiplomski in doktorski študijski program.<ref name=":0" />'''<ref name=":1" />''' == Zgodovina == FUDŠ je bila ena izmed treh ustanovitvenih fakultet ''Nove univerze'',<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zasebna-fakulteta-zeli-na-primorsko-univerzo.html|title=Zasebna fakulteta želi na primorsko univerzo|date=2009-11-16|accessdate=2019-01-21|website=www.delo.si|last=Salamon|first=Jasna Kontler –|language=sl-si}}</ref> akreditirane leta 2008.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/179296/univerza-na-silo/|title=Univerza na silo|accessdate=2019-01-21|website=Mladina.si}}</ref> FUDŠ je leta 2009 zaprosila za vključitev v Univerzo na Primorskem,<ref name=":1" /> kar je zamrznilo projekt ''Nove univerze'',<ref name=":2" /> a do združitve zaradi neznanih razlogov ni prišlo.<ref name=":3" /> == Študijski programi == === Dodiplomski študij === * '''Uporabne družbene študije'''<ref name=":0" /> * '''Socialni menedžment<ref name=":1" />''' * '''Psihosocialna pomoč<ref name=":0" />''' === Magistrski študij === * '''Medkulturni menedžment<ref name=":1" /><ref name=":0" />''' * '''Psihosocialna pomoč<ref name=":0" />''' === Doktorski študij === * '''[[Sociologija]]<ref name=":1" /><ref name=":0" />''' Šolnina enega letnika psihosocialne pomoči – fakultetinega najbolj popularnega programa – znaša okoli 3.000€.'''<ref name=":0" />''' == Organiziranost == Leta 2016 je FUDŠ zaposloval 25 oseb (od teh 16 visokošolskih učiteljev) ter še dodatnih 54 zunanjih pogodbenih sodelavcev, na fakulteti pa je študiralo 298 študentov.'''<ref name=":0" />''' Knjižnica FUDŠ se nahaja na treh lokacijah, in sicer v Novi Gorici, Ljubljani in v Novem mestu. Zbirka v knjižnici obsega okoli 6.000 enot knjižničnega gradiva. Poleg knjig nudijo tudi oddaljeni dostop do podatkovnih baz, člankov, povzetkov in drugih besedil v polnem formatu.{{Navedi vir}} Raziskovalno delo fakultete poteka v okviru Inštituta za družbene transformacije, Inštituta za globalni in regionalni razvoj, Inštituta za politične raziskave in Nacionalnega inštituta za psihoterapijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fuds.si/sl/katalog-informacij-javnega-znacaja-fakultete-za-uporabne-druzbene-studije-v-novi-gorici|title=Katalog informacij javnega značaja fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici {{!}} Fakulteta za uporabne družbene študije|accessdate=2019-01-21|website=www.fuds.si|archive-date=2019-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190121203656/http://www.fuds.si/sl/katalog-informacij-javnega-znacaja-fakultete-za-uporabne-druzbene-studije-v-novi-gorici|url-status=dead}}</ref> Pod okriljem FUDŠ izhaja znanstvena revija (''Research in social change'')<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fuds.si/sl/research-social-change|title=Research in Social Change {{!}} Fakulteta za uporabne družbene študije|accessdate=2019-01-21|website=www.fuds.si|archive-date=2019-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190121180637/http://www.fuds.si/sl/research-social-change|url-status=dead}}</ref> in številne znanstvene monografije.{{Navedi vir}} ==Zunanje povezave== *{{official|https://www.fuds.si/}} == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Fakultete v Novi Gorici]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2006]] [[Kategorija:Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici| ]] [[Kategorija:Članice Univerze v Novi Gorici]] {{normativna kontrola}} py4k3lsyhqenpyrb41bkr3cwj7fn1y3 0 231958 6688646 6179889 2026-06-13T00:58:52Z Geoffroi 178401 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Belu ruta bel denar.JPG]] → [[File:Bela ruta, bel denar.jpg]] [[c:COM:FR#FR3|Criterion 3]] (obvious error) 6688646 wikitext text/x-wiki [[slika:Bela ruta, bel denar.jpg|thumb|250px|Začetek besedila ''Bela ruta, bel denar'', objavljen v ''Slovenskem narodu'' leta 1874]] '''Bela ruta, bel denar''' je krajše prozno besedilo [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]]. Delo je izšlo v dveh delih v [[časopis]]u ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]'' dne 19. julija in 21. julija leta 1874. == Vsebina == Štirje prijatelji so se s [[čoln]]om peljali na [[Blejski otok]]. Eden izmed njih je imel s seboj svojo srčno izbranko, Jovanko, o kateri je pravil le najboljše stvari. Na poti nazaj jih na jezeru ujame manjše neurje in deklica v vodo vrže bel robec. Čolnar ob tem reče »Bela ruta, bel denar«, a pripovedovalcu, enemu izmed prijateljev, ne uspe izvedeti, kaj naj bi to pomenilo. Čez nekaj let se je zaljubljeni mladenič povsem spremenil - postal je čemeren in nezaupljiv do žensk, z Jovanko sta se razšla. Pripovedovalec in nesrečni zaljubljenec sta se znova sešla na [[Bled]]u. Tam je pripovedovalec slišal za zanimivo vražo - deklica, ki se je z [[duhovnik]]om spečala, se ne sme po blejskem jezeru voziti, saj to postane nemirno. Lahko se reši le, če v vodo vrže belo ruto ali bel denar. Kasneje povpraša prijatelja in izve resnico - da je imela Jovanka tako veliko srce, da je bilo v njem prostora tudi za mladega [[kaplan]]a, h kateremu je na skrivaj hodila. Kljub vsemu hudemu skleneta, da je dan lep in življenje lepo, pripovedovalec pa zapoje »Po jezeru bliz' Triglava«. == Ozadje nastanka dela == Jurčič je ta krajši podlistek zapisal v času tako imenovanega »[[Kulturni boj|kulturnega boja]]«, obdobja hudih nesoglasij med liberalno in konservativno usmerjenimi [[Slovenci]]. Jurčič se je kot predstavnik mladoslovenskih liberalcev tako posmehnil duhovnikom, ki so pripadali predvsem konservativnemu krogu. Pisatelj je podobno zgodbo pripravil že v dijaških letih, zapiski za ''Belo ruto, bel denar'' pa se pojavljajo v njegovi beležnici v letu 1872. Bled je najverjetneje obiskal s [[Fran Levec|Franom Levcem]] in njegovo nevesto. == Viri == {{wikivir}} * Josip Jurčič: ''Zbrano delo'', 5. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1967. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Josipa Jurčiča]] [[Kategorija:Dela leta 1874]] ikhjclax018dshupjiyca2idszxr1pm 0 243099 6688522 6248471 2026-06-12T13:18:28Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688522 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = <!--WD--> | fullname = Jesús Navas González | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | height = 172 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 1998–2000 | youthclubs1 = [[UD Los Palacios|Los Palacios]] | youthyears2 = 2000–2003 | youthclubs2 = [[Sevilla FC|Sevilla]] | years1 = 2003–2004 | clubs1 = [[Sevilla Atlético|Sevilla B]] | caps1 = 33 | goals1 = 3 | years2 = 2003–2013 | clubs2 = [[Sevilla FC|Sevilla]] | caps2 = 280 | goals2 = 23 | years3 = 2013–2017 | clubs3 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | caps3 = 123 | goals3 = 4 | years4 = 2017–2024 | clubs4 = [[Sevilla FC|Sevilla]] | caps4 = 231 | goals4 = 3 | totalcaps = 672 | totalgoals = 33 | nationalyears1 = 2004–2005 | nationalteam1 = Španija do 21 let | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2009–2024 | nationalteam2 = [[Španska nogometna reprezentanca|Španija]] | nationalcaps2 = 56 | nationalgoals2 = 5 }} '''Jesús Navas González''' [xeˈsuz ˈnaβas], [[Španci|španski]] [[nogometaš]], * [[21. november]] [[1985]], [[Los Palacios y Villafranca|Los Palacios]], [[Španija]]. Navas je nekdanji desni krilni vezist, ki je lahko igral tudi na levem krilu. Njegovi prepoznavni značilnosti sta bili hitro preigravanje in utekanje v nasprotnikovo obrambo. V svojo karieri je igral za [[Sevilla FC|Sevillo]] in [[Manchester City F.C.|Manchester City]], med letoma 2009 in 2024 je bil občasen član [[španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]]. == Klubska kariera == Navas se je mladinskemu pogonu [[Sevilla FC|Seville]] pridružil že pri 15 letih. V sezoni 2003/04 je debitiral v prvi ekipi Seville (in tudi v španskem prvenstvu) - 23. novembra 2003 je odigral 12 minut tekme proti [[RCD Espanyol|Espanyolu]], ki jo je Sevilla izgubila z 0-1. <ref name="Navas">{{citenews |title=Duhovi Jesusa Navasa |url=http://www.elmundo.es/papel/2006/09/16/deportes/2024985_impresora.html|publisher=[[El Mundo]]|date=16. september 2006}} {{ikona es}}</ref> Do konca sezone je zbral še štiri nastope za člansko ekipo Seville, a nobenkrat ni odigral celih 90 minut. V sezoni 2004/05 se je dokončno uveljavil v vrstah članskega moštva Seville in na 22 tekmah dosegel 2 zadetka. 4. maja 2005 je sodelovanje s klubom podaljšal do leta 2010, v tistem času je prvič nastopil tudi za špansko izbrano vrsto do 21 let (U-21). V sezoni 2005/06 je Navas znova blestel in je odigral pomembno vlogo pri slavju Andaluzijcev v [[Pokal UEFA|UEFA pokalu]]. Nastopil je namreč na vseh 12 srečanjih Seville v tem evropskem tekmovanju, tudi na finalni tekmi, ki jo je Sevilla dobila s 4-0. Avgusta 2006 je bilo vse že urejeno za prestop v londonski [[Chelsea F.C.|Chelsea]], a je Navas ponudbo zavrnil in kot vzrok navedel domotožje. V španskem prvenstvu se je redno uvrščal na sezname najboljših igralcev lige in revija ''[[Don Balón]]'' ga je vsako leto od 2005 dalje uvrstila na seznam najboljših 50 igralcev La Lige. <ref>{{navedi splet|url=http://www.donbalon.com/front/default.asp?OPT=RER&RERID=2246|title=Lestvica DB 2005/2006|publisher=[[Don Balón]]|language=es|accessdate=1. maj 2007}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.donbalon.com/front/default.asp?OPT=RER&RERID=1964|title=Lestvica DB 2006/2007|publisher=Don Balón|language=es|accessdate=1. maj 2007}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.donbalon.com/front/default.asp?OPT=RER&RERID=2005|title=Lestvica DB 2007/2008|publisher=Don Balón|language=es|accessdate=1. maj 2007}}</ref> Navas je naslednje tri sezone redno nastopal za Sevillo in se vselej zasidral prav na vrh moštvene lestvice podajalcev, temu je pridal še 9 zadetkov. Moštvu je pomagal do slavja v pokalnem tekmovanju 2007/08 in do 3. mesta v La Ligi v sezoni 2008/09. V sezoni 2009/10 je bil nepogrešljiv del ekipe Seville in odigral več kot 50 uradnih tekem. V kategoriji zadnjih podaj je osvojil prvo mesto v španskem prvenstvu in dodal levji delež k zmagi Seville v zadnjem krogu proti [[UD Almería|Almeríi]], z zmago 3-2 je Sevilla namreč [[RCD Mallorca|Mallorci]] odščipnila končno 4. mesto na lestvici. 19. maja 2010 je potrdil zmago Seville v finalu pokalnega tekmovanja [[Copa del Rey]], v 91. minuti je dosegel drugi gol za zmago 2-0 proti madridskemu [[Atlético Madrid|Atléticu]]. == Reprezentančna kariera == Navas je po preboju v Sevillino prvo moštvo septembra 2004 debitiral v španski izbrani vrsti U-21. Mnogi so ga po dobrih predstavah v klubskem in reprezentančnem dresu označili za bodočo zvezdo, a so ga težave z anksioznostjo prisilile v začasen konec reprezentančne kariere. Avgusta 2009 je naznanil svojo željo, da bi to omejitev premagal in si zagotovil svoje mesto v selekciji Španije na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|Svetovnem prvenstvu 2010]]. Svojo odločitev, da je pripravljen zaigrati v dresu z državnim grbom je pokomentiral z besedami: »Igrati za svojo državo je največja čast in upam, da bom zmogel. Biti moram miren in se odločiti. Še naprej moram jemati prave korake.« <ref>[http://goal.com/en/news/1863/world-cup-2010/2009/08/26/1462127/navas-hopes-to-overcome-anxiety-to-play-in-world-cup Navas hopes to overcome anxiety to play in the World Cup] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090830111148/http://www.goal.com/en/news/1863/world-cup-2010/2009/08/26/1462127/navas-hopes-to-overcome-anxiety-to-play-in-world-cup |date=2009-08-30 }}; [[Goal.com]], 26 August 2009</ref> 9. novembra 2009 je selektor [[Vicente del Bosque]] vpoklical Navasa za prijateljski tekmi proti [[argentinska nogometna reprezentanca|Argentini]] in [[avstrijska nogometna reprezentanca|Avstriji]]. <ref>{{citenews|title=Navas handed Spain call-up|url=http://www.fifa.com/worldcup/news/newsid=1130937.html|publisher=[[FIFA|FIFA.com]]|date=9 November 2009|accessdate=2010-06-20|archive-date=2009-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20091112201022/http://www.fifa.com/worldcup/news/newsid=1130937.html|url-status=dead}}</ref> V reprezentančnem dresu je tako Navas res debitiral proti Argentincem 14. novembra, tedaj je ob zmagi Špancev z 2-1 odigral zadnjih 10 minut srečanja v [[Madrid]]u kot zamenjava za [[Andrés Iniesta|Andrésa Iniesto]]. Štiri dni kasneje je na [[Dunaj]]u odigral že celotni drugi polčas tekme proti Avstriji, ki jo je furija dobila s 5-1. Selektor del Bosque ga je maja 2010 res uvrstil med potnike na Svetovno prvenstvo v JAR in Navas je na eni od prijateljskih tekem, 3. junija 2010 proti [[Južnokorejska nogometna reprezentanca|Južni Koreji]], dosegel svoj prvi gol v reprezentančnem dresu. == Dosežki == * {{ikonazastave|Španija}} '''[[Sevilla FC|Sevilla]]''' :* [[Pokal UEFA]]: ::* 2005/06, 2006/07 :* [[Evropski Superpokal]]: ::* 2006 :* [[Copa del Rey|Španski pokal]]: ::* 2006/07, 2009/10 :* [[Španski Superpokal]]: ::* 2007 == Statistika == === Klubska statistika === <!-- OPOMBA: ko posodabljate statistiko, jo posodobite tudi v infopolju! --> :''Od 20. februarja 2010'' {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Sezona !colspan="2"|Liga !colspan="2"|Pokal !colspan="2"|[[UEFA|Evropa]] !colspan="2"|Skupaj |- !Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli |- |rowspan="7" valign="center"|'''[[Sevilla FC|Sevilla]]''' |2003/04 |7||0||0||0||–||–||7||0 |- |2004/05 |13||0||0||0||4||0||17||0 |- |2005/06 |35||2||0||0||12||0||47||2 |- |2006/07 |29||1||4||1||8||0||41||2 |- |2007/08 |36||4||0||0||10||0||46||4 |- |2008/09 |35||4||6||1||6||0||47||5 |- |2009/10 |34||4||8||4||6||2||48||12 |- !colspan="2" | Skupaj !188!!16!!18!!6!!46!!2!!253!!25 |} === Reprezentančni zadetki === {| class="wikitable" ! # !! Datum !! Prizorišče !! Nasprotnik !! Zadel za !! Končni izid !! Tekmovanje |- | 1 || 3. junij 2010 || [[Innsbruck]], [[Avstrija]] || {{fb|Južna Koreja}} || 1–0 || 1–0 || prijateljska tekma |- |} == Zasebno življenje == Navasov starejši brat [[Marco Navas González|Marco]] je po poklicu ravno tako nogometaš in ravno tako igra v vezni vrsti. Marco je prav tako produkt Sevilline mladinske šole in je za prvo ekipo Seville v preteklosti že igral, a je zbral le tri nastope. Večino časa je namreč igral v drugi španski diviziji in do sedaj še ni imel tako uspešne nogometne kariere kot Jesús. Jesús trpi za kroničnim [[domotožje]]m<ref>[http://www.mirror.co.uk/sport/football/tm_headline=wenger-may-gamble-on-nervy-navas-&method=full&objectid=18129258&siteid=94762-name_page.html Wenger may gamble on nervy Navas]; Mirror Football, 21 November 2006</ref>, ki je tako resno, da je nekoč odkorakal s trening kampa v tujini, ker naj bi ležalo predaleč od rodne Seville. Jesús trpi tudi za napadi [[anksioznost]]i in [[epileptični napad|epileptičnimi napadi]]. Navas sprva ni hotel potovati v ZDA pred začetkom igralne sezone na predpriprave zavoljo svojega domotožja. Kasneje je svojo odločitev spremenil in se odločil za potovanje z upanjem, da se bo tako rešil ali vsaj omilil to svojo omejitev. <ref name="Navas" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Spain Squad 2010 World Cup}} {{DEFAULTSORT:Navas, Jesus}} [[Kategorija:Španski nogometaši]] [[Kategorija:Španski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Sevilla Atlética]] [[Kategorija:Nogometaši Seville]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]] iezpoqfk917yqduimh75htjdwd556r8 0 243374 6688551 6637275 2026-06-12T14:04:59Z ~2026-34656-95 261541 /* */ 6688551 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Zidar''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojništvo|strojni]] [[inženir]] in [[gradbeništvo|gradbeni]] [[podjetnik]], filantrop, dobrotnik, apostol * [[30. oktober]] [[1938]], [[Škrabče]], † [[12. junij]] [[2021]]. == Življenjepis == Po [[diploma|diplomi]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za strojništvo]] (1968) se je zaposlil v podjetju Slovenija ceste v Ljubljani, sprva kot projektant, od 1971 je bil tu direktor Mehaničnih obratov, ki so postali največji proizvajalec opreme in naprav za predelovanje [[kamnina|kamnin]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], leta 1974 pa je bil imenovan za direktorja podjetja Slovenija ceste, istočasno pa je vodil Poslovno združenje gradbenih podjetij za izgradnjo [[avtocesta|avtocest]] in [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]] (GAST) v katero so bila združena podjetja Primorje Ajdovščina, Gradis in Slovenija ceste. V letu 1978 je prejel najvišje priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije – gospodarstvenik leta, nemška gospodarska zbornica pa mu je leta 1982 podelila posebno priznanje za zasluge pri krepitvi gospodarskih odnosov med obema državama. Prejel je tudi več visokih državnih odličij, med drugim je prvi v Sloveniji prejel nagrado PIARC za izjemne dosežke pri razvoju slovenske cestne stroke. Po uspešni izvedbi integracijskih procesov, ko se je več podjetij združilo v podjetje [[SCT]] (Slovenija ceste Tehnika) je postal njegov glavni direktor (1980) in tako vzpostavil gradbeni sistem.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Po prvi skupščini delničarjev v juliju 1999 je nadzorni svet Ivana Zidarja imenoval za predsednika uprave delniške družbe SCT, nadzorni svet delniške družbe SCT pa je julija 2004 sprejel sklep o ponovnem imenovanju Ivana Zidarja za predsednika uprave družbe do leta 2009. Za [[SCT]] so bili v osemdesetih letih 20. stoletja značilni pomembni in veliki projekti, ki jih je 11.000 delavcev SCT-ja uresničilo doma in v tujini, predvsem v [[Irak]]u in [[Libija|Libiji]]. Podjetje je preživelo celo obdobje kot največje gradbeno podjetje v prostoru, čeprav je v obdobju po letu 1990 zaradi pogojev poslovanja in krize investiranja v Sloveniji in svetu zmanjšalo obseg poslovanja ter zaposlenih. Nov zagon je bil v podjetju prisoten od leta 1994 zaradi novega začetka izgradnje [[Slovensko avtocestno omrežje|slovenskega avtocestnega križa]]. V navedenem projektu je bil SCT največji in vodilni izvajalec del. === Afere === Leta 2008 je bila proti njemu in vodstvenim delavcem drugih gradbenih podjetij sprožena preiskava zaradi suma kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala in kartelnega dogovarjanja (tako imenovana [[afera Čista lopata]]).<ref>{{navedi novice|title=V zadnjih letih kar nekaj večjih preiskav |url=http://24ur.com/novice/gospodarstvo/v-zadnjih-letih-kar-nekaj-vecjih-preiskav.html |work=[[24ur.com]] |date=30.9.2009 |accessdate=22.3.2013}}</ref> Neslavni konec »gradbenega barona«, kot so ga poimenovali mediji, je pomenil začetek stečajnega postopka podjetja SCT v letu 2011 in sodni pregon zaradi očitanih goljufij. Višje sodišče je marca 2013 zavrnilo pritožbe nad razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je spoznalo Zidarja in še sedem soobtoženih za krive nepravilnosti v postopku javnega naročila za gradnjo novega centra za kontrolo zračnega prometa na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|brniškem letališču]] in jim dosodilo zaporne kazni. Sodba je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi novice |author1=Furlan Rus, Mojca |author2=Marot, Mojca |title=Bridko zadoščenje za brezposelne in opeharjene |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |date=22.3.2013 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=22.3.2013 |archive-date=2013-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130423111435/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Zidar, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] porsp7w805jkf7kmy41hek5swlzotlz 6688552 6688551 2026-06-12T14:05:44Z ~2026-34656-95 261541 /* */ 6688552 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Zidar''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojništvo|strojni]] [[inženir]] in [[gradbeništvo|gradbeni]] [[podjetnik]], filantrop, dobrotnik, apostol, * [[30. oktober]] [[1938]], [[Škrabče]], † [[12. junij]] [[2021]]. == Življenjepis == Po [[diploma|diplomi]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za strojništvo]] (1968) se je zaposlil v podjetju Slovenija ceste v Ljubljani, sprva kot projektant, od 1971 je bil tu direktor Mehaničnih obratov, ki so postali največji proizvajalec opreme in naprav za predelovanje [[kamnina|kamnin]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], leta 1974 pa je bil imenovan za direktorja podjetja Slovenija ceste, istočasno pa je vodil Poslovno združenje gradbenih podjetij za izgradnjo [[avtocesta|avtocest]] in [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]] (GAST) v katero so bila združena podjetja Primorje Ajdovščina, Gradis in Slovenija ceste. V letu 1978 je prejel najvišje priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije – gospodarstvenik leta, nemška gospodarska zbornica pa mu je leta 1982 podelila posebno priznanje za zasluge pri krepitvi gospodarskih odnosov med obema državama. Prejel je tudi več visokih državnih odličij, med drugim je prvi v Sloveniji prejel nagrado PIARC za izjemne dosežke pri razvoju slovenske cestne stroke. Po uspešni izvedbi integracijskih procesov, ko se je več podjetij združilo v podjetje [[SCT]] (Slovenija ceste Tehnika) je postal njegov glavni direktor (1980) in tako vzpostavil gradbeni sistem.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Po prvi skupščini delničarjev v juliju 1999 je nadzorni svet Ivana Zidarja imenoval za predsednika uprave delniške družbe SCT, nadzorni svet delniške družbe SCT pa je julija 2004 sprejel sklep o ponovnem imenovanju Ivana Zidarja za predsednika uprave družbe do leta 2009. Za [[SCT]] so bili v osemdesetih letih 20. stoletja značilni pomembni in veliki projekti, ki jih je 11.000 delavcev SCT-ja uresničilo doma in v tujini, predvsem v [[Irak]]u in [[Libija|Libiji]]. Podjetje je preživelo celo obdobje kot največje gradbeno podjetje v prostoru, čeprav je v obdobju po letu 1990 zaradi pogojev poslovanja in krize investiranja v Sloveniji in svetu zmanjšalo obseg poslovanja ter zaposlenih. Nov zagon je bil v podjetju prisoten od leta 1994 zaradi novega začetka izgradnje [[Slovensko avtocestno omrežje|slovenskega avtocestnega križa]]. V navedenem projektu je bil SCT največji in vodilni izvajalec del. === Afere === Leta 2008 je bila proti njemu in vodstvenim delavcem drugih gradbenih podjetij sprožena preiskava zaradi suma kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala in kartelnega dogovarjanja (tako imenovana [[afera Čista lopata]]).<ref>{{navedi novice|title=V zadnjih letih kar nekaj večjih preiskav |url=http://24ur.com/novice/gospodarstvo/v-zadnjih-letih-kar-nekaj-vecjih-preiskav.html |work=[[24ur.com]] |date=30.9.2009 |accessdate=22.3.2013}}</ref> Neslavni konec »gradbenega barona«, kot so ga poimenovali mediji, je pomenil začetek stečajnega postopka podjetja SCT v letu 2011 in sodni pregon zaradi očitanih goljufij. Višje sodišče je marca 2013 zavrnilo pritožbe nad razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je spoznalo Zidarja in še sedem soobtoženih za krive nepravilnosti v postopku javnega naročila za gradnjo novega centra za kontrolo zračnega prometa na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|brniškem letališču]] in jim dosodilo zaporne kazni. Sodba je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi novice |author1=Furlan Rus, Mojca |author2=Marot, Mojca |title=Bridko zadoščenje za brezposelne in opeharjene |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |date=22.3.2013 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=22.3.2013 |archive-date=2013-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130423111435/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Zidar, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] r64tplu3rnn8y76k1bcyfjccjqjjdq0 6688563 6688552 2026-06-12T14:49:10Z A09 188929 Restored revision 6637275 by [[Special:Contributions/InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] ([[User talk:InternetArchiveBot|talk]]): Rvv članek ne nakazuje na nič od tega? (TwinkleGlobal) 6688563 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Zidar''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojništvo|strojni]] [[inženir]] in [[gradbeništvo|gradbeni]] [[podjetnik]], * [[30. oktober]] [[1938]], [[Škrabče]], † [[12. junij]] [[2021]]. == Življenjepis == Po [[diploma|diplomi]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za strojništvo]] (1968) se je zaposlil v podjetju Slovenija ceste v Ljubljani, sprva kot projektant, od 1971 je bil tu direktor Mehaničnih obratov, ki so postali največji proizvajalec opreme in naprav za predelovanje [[kamnina|kamnin]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], leta 1974 pa je bil imenovan za direktorja podjetja Slovenija ceste, istočasno pa je vodil Poslovno združenje gradbenih podjetij za izgradnjo [[avtocesta|avtocest]] in [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]] (GAST) v katero so bila združena podjetja Primorje Ajdovščina, Gradis in Slovenija ceste. V letu 1978 je prejel najvišje priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije – gospodarstvenik leta, nemška gospodarska zbornica pa mu je leta 1982 podelila posebno priznanje za zasluge pri krepitvi gospodarskih odnosov med obema državama. Prejel je tudi več visokih državnih odličij, med drugim je prvi v Sloveniji prejel nagrado PIARC za izjemne dosežke pri razvoju slovenske cestne stroke. Po uspešni izvedbi integracijskih procesov, ko se je več podjetij združilo v podjetje [[SCT]] (Slovenija ceste Tehnika) je postal njegov glavni direktor (1980) in tako vzpostavil gradbeni sistem.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Po prvi skupščini delničarjev v juliju 1999 je nadzorni svet Ivana Zidarja imenoval za predsednika uprave delniške družbe SCT, nadzorni svet delniške družbe SCT pa je julija 2004 sprejel sklep o ponovnem imenovanju Ivana Zidarja za predsednika uprave družbe do leta 2009. Za [[SCT]] so bili v osemdesetih letih 20. stoletja značilni pomembni in veliki projekti, ki jih je 11.000 delavcev SCT-ja uresničilo doma in v tujini, predvsem v [[Irak]]u in [[Libija|Libiji]]. Podjetje je preživelo celo obdobje kot največje gradbeno podjetje v prostoru, čeprav je v obdobju po letu 1990 zaradi pogojev poslovanja in krize investiranja v Sloveniji in svetu zmanjšalo obseg poslovanja ter zaposlenih. Nov zagon je bil v podjetju prisoten od leta 1994 zaradi novega začetka izgradnje [[Slovensko avtocestno omrežje|slovenskega avtocestnega križa]]. V navedenem projektu je bil SCT največji in vodilni izvajalec del. === Afere === Leta 2008 je bila proti njemu in vodstvenim delavcem drugih gradbenih podjetij sprožena preiskava zaradi suma kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala in kartelnega dogovarjanja (tako imenovana [[afera Čista lopata]]).<ref>{{navedi novice|title=V zadnjih letih kar nekaj večjih preiskav |url=http://24ur.com/novice/gospodarstvo/v-zadnjih-letih-kar-nekaj-vecjih-preiskav.html |work=[[24ur.com]] |date=30.9.2009 |accessdate=22.3.2013}}</ref> Neslavni konec »gradbenega barona«, kot so ga poimenovali mediji, je pomenil začetek stečajnega postopka podjetja SCT v letu 2011 in sodni pregon zaradi očitanih goljufij. Višje sodišče je marca 2013 zavrnilo pritožbe nad razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je spoznalo Zidarja in še sedem soobtoženih za krive nepravilnosti v postopku javnega naročila za gradnjo novega centra za kontrolo zračnega prometa na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|brniškem letališču]] in jim dosodilo zaporne kazni. Sodba je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi novice |author1=Furlan Rus, Mojca |author2=Marot, Mojca |title=Bridko zadoščenje za brezposelne in opeharjene |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |date=22.3.2013 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=22.3.2013 |archive-date=2013-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130423111435/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Zidar, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] ih0s6k7plpe1e7gqop68q88t29m3fur 0 263946 6688569 6688414 2026-06-12T14:58:23Z A09 188929 pp v disambig 6688569 wikitext text/x-wiki '''CRM''' je [[kratica]] z več pomeni: *[[upravljanje odnosov s strankami]] *[[upravljanje s posadko]] v letalstvu {{kratice}} {{razločitev}} h4l6ys160ztk5z3netqx9ls9xa5oytt 0 268382 6688487 6513040 2026-06-12T12:35:13Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688487 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |image = <!-- WD --> | image_size = 270 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 174 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | currentclub = [[AC Milan]] | clubnumber = 14 | youthyears1 = 1996–2001 | youthyears2 = 2001–2003 | youthclubs1 = [[NK Zadar|Zadar]] | youthclubs2 = [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | years1 = 2003–2008 | clubs1 = [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | caps1 = 94 | goals1 = 39 | years2 = 2003–2004 | clubs2 = → [[HŠK Zrinjski Mostar|Zrinjski]] (pos.) | caps2 = 22 | goals2 = 8 | years3 = 2004–2005 | clubs3 = → [[NK Inter Zaprešić|Inter Zaprešić]] (pos.) | caps3 = 18 | goals3 = 4 | years4 = 2008–2012 | clubs4 = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]] | caps4 = 127 | goals4 = 13 | years5 = 2012–2025 | clubs5 = [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] | caps5 = 394 | goals5 = 30 | years6 = 2025– | clubs6 = [[AC Milan]] | caps6 = | goals6 = | nationalyears1 = 2001 | nationalyears2 = 2001 | nationalyears3 = 2003 | nationalyears4 = 2003–2004 | nationalyears5 = 2004–2005 | nationalyears6 = 2006– | nationalteam1 = Hrvaška U15 | nationalteam2 = Hrvaška U17 | nationalteam3 = Hrvaška U18 | nationalteam4 = Hrvaška U19 | nationalteam5 = Hrvaška U21 | nationalteam6 = [[Hrvaška nogometna reprezentanca|Hrvaška]] | nationalcaps1 = 2 | nationalcaps2 = 2 | nationalcaps3 = 7 | nationalcaps4 = 11 | nationalcaps5 = 15 | nationalcaps6 = 190 | nationalgoals1 = 0 | nationalgoals2 = 0 | nationalgoals3 = 0 | nationalgoals4 = 2 | nationalgoals5 = 2 | nationalgoals6 = 28 }} '''Luka Modrić''', [[Hrvati|hrvaški]] [[nogometaš]], * [[9. september]] [[1985]], [[Zadar]], [[SFRJ|Hrvaška]]. Trenutno igra za italijanski klub [[AC Milan]], pred tem je bil dolgoletni član [[Real Madrid]]a, v katerega je prestopil avgusta 2012 iz [[Tottenham Hotspur|Tottenhama]] za 35 milijonov €. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{AC Milan Squad}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Modrić, Luka}} [[Kategorija:Hrvaški nogometaši]] [[Kategorija:Hrvaški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši HŠK Zrinjskega Mostarja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interja Zaprešić]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Zagreb]] [[Kategorija:Nogometaši Tottenham Hotspurja]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši A.C. Milana]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2008]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] 7nvmnyu8fzq6i65bz2s7kn4m6x0btir 0 268569 6688489 6286209 2026-06-12T12:38:04Z Sporti 5955 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688489 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |birth_date = |birth_place = |height = 193 cm |position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[FC Schalke 04|Schalke 04]] | clubnumber = 10 |youthyears1 = 1996–2003 |youthclubs1 = [[FK Željezničar Sarajevo|Željezničar Sarajevo]] |years1 = 2003–2005 |clubs1 = [[FK Željezničar Sarajevo|Željezničar Sarajevo]] |caps1 = 40 |goals1 = 5 |years2 = 2005–2007 |clubs2 = [[FK Teplice|Teplice]] |caps2 = 45 |goals2 = 16 |years3 = 2005 |clubs3 = → [[FK Ústí nad Labem|Ústí nad Labem]] (pos.) |caps3 = 15 |goals3 = 6 |years4 = 2007–2011 |clubs4 = [[VfL Wolfsburg]] |caps4 = 142 |goals4 = 85 |years5 = 2011–2016 |clubs5 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] |caps5 = 189 |goals5 = 72 |years6 = 2015–2016 |clubs6 = → [[A.S. Roma|Roma]] (pos.) |caps6 = 31 |goals6 = 8 | years7 = 2016–2021 | clubs7 = [[A.S. Roma|Roma]] | caps7 = 168 | goals7 = 77 | years8 = 2021–2023 | clubs8 = [[Inter Milan]] | caps8 = 69 | goals8 = 22 | years9 = 2023–2025 | clubs9 = [[Fenerbahçe S.K. (football)|Fenerbahçe]] | caps9 = 71 | goals9 = 35 | years10 = 2025–2026 | clubs10 = [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] | caps10 = 11 | goals10 = 0 | years11 = 2026– | clubs11 = [[FC Schalke 04|Schalke 04]] | caps11 = | goals11 = |nationalyears1 = 2003–2004 |nationalteam1 = Bosna in Hercegovina do 19 let |nationalcaps1 = 5 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2006–2007 |nationalteam2 = Bosna in Hercegovina do 21 let |nationalcaps2 = 5 |nationalgoals2 = 1 |nationalyears3 = 2007– |nationalteam3 = [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|Bosna in Hercegovina]] |nationalcaps3 = 126 |nationalgoals3 = 64 }} '''Edin Džeko''', [[Bosna in Hercegovina|bosanski]] profesionalni [[nogometaš]], * [[17. marec]] [[1986]], [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina]]. Džeko je nogometni [[Napadalec (nogomet)|napadalec]], član kluba [[FC Schalke 04|Schalke 04]] in [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|bosansko-hercegovske reprezentance]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Schalke 04 Squad}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Džeko, Edin}} [[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši FK Željezničarja]] [[Kategorija:Nogometaši FK Ústí nad Labem]] [[Kategorija:Nogometaši FK Teplic]] [[Kategorija:Nogometaši VfL Wolfsburga]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Rome]] [[Kategorija:Nogometaši Internazionala]] [[Kategorija:Nogometaši Fenerbahçeja]] [[Kategorija:Nogometaši Fiorentine]] [[Kategorija:Nogometaši Schalkeja 04]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] rz51hlwxc73d18654mxfzu8j9iw77r9 0 270534 6688618 6598494 2026-06-12T19:54:25Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688618 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Braendli''', [[Švicarji|švicarski]] [[uradnik]], * [[30. julij]] [[1930]], [[Bern]], [[Švica]], † [[15. maj]] [[2026]]. Med 1. majem 1985 in 31. decembrom 1995 je bil predsednik [[Evropska patentna organizacija|Evropske patentne organizacije]]. == Odlikovanja in nagrade == Leta 1997 je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za zasluge pri sodelovanju Evropske patentne organizacije z Republiko Slovenijo in za vključevanje Slovenije v mednarodne organizacije ter za vsa druga dejanja v njeno dobro«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110821235633/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{Normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Braendli, Paul}} [[Kategorija:Švicarski uradniki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] 76a6z7lhrfpxvazudesbyn2rohekwg9 0 278472 6688566 6051153 2026-06-12T14:54:20Z Engelbert 76895 pp, zp 6688566 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edward Frederick Lawson Baron of Burnham |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1910–1945 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edward Frederick Lawson Baron of Burnham''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. junij]] [[1890]], † [[4. julij]] [[1963]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lawson/Edward_Frederick/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lawson, Edward}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1963]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] h9l53d5sgbh7j4hs2qtmwj4wuhwspqh 6688570 6688566 2026-06-12T14:59:17Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688570 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edward Frederick Lawson Baron of Burnham |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1910–1945 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edward Frederick Lawson Baron of Burnham''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. junij]] [[1890]], † [[4. julij]] [[1963]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lawson/Edward_Frederick/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lawson, Edward}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne vojske (Združeno kraljestvo)]] 4vwh2qhxm3y295xyw4lgc1xnpsixkgp 0 279513 6688476 5939660 2026-06-12T12:11:20Z Engelbert 76895 pp, zp 6688476 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=William Grant Lang-Anderson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''William Grant Lang-Anderson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1898]], † [[6. december]] [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lang-Anderson/William_Grant/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lang-Anderson, William Grant}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1969]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] d0p7iw14t794soz6mpj2nihafl2o9ev 6688477 6688476 2026-06-12T12:12:05Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1898]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1969]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688477 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=William Grant Lang-Anderson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''William Grant Lang-Anderson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1898]], † [[6. december]] [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lang-Anderson/William_Grant/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lang-Anderson, William Grant}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] mgknp63rc0hpyp67nmkrwq0w5k71tnp 0 279514 6688478 5927922 2026-06-12T12:17:18Z Engelbert 76895 pp, zp 6688478 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eric Wilfred Langlands |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Eric Wilfred Langlands''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1897]], † [[1995]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Langlands/Eric_Wilfred/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Langlands, Eric Wilfred}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] fp3dwz1f57ckvfrufi85oox95axmpvz 0 279515 6688479 6599014 2026-06-12T12:24:07Z Engelbert 76895 pp 6688479 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Ardagh Langley |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1963]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Charles Ardagh Langley''' [[Red kopeli|CB]], [[Red britanskega imperija|CBE]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]] ''(s ploščico)'', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[23. avgust]] [[1897]], † [[21. november]] [[1987]]. V svojem vojaškem in civilnem življenju se je ukvarjal z [[železniški transport|železniškim transportom]]<ref>[http://www.steamindex.com/people/inspoff.htm Inspecting Officers (Railways)]</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Langley/Charles_Ardagh/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Langley, Charles Ardagh}} [[Kategorija:Rojeni leta 1897]] [[Kategorija:Umrli leta 1987]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Britanski železničarski inženirji]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Generali Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Cheltenham]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Cambridgeu]] tkqs6usiip20ift4m7yf6b1iiuuy9sl 6688480 6688479 2026-06-12T12:25:22Z Engelbert 76895 − 3 kategorije; ±[[Kategorija:Generali Kraljevih inženircev]]→[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688480 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Ardagh Langley |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1963]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Charles Ardagh Langley''' [[Red kopeli|CB]], [[Red britanskega imperija|CBE]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]] ''(s ploščico)'', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[23. avgust]] [[1897]], † [[21. november]] [[1987]]. V svojem vojaškem in civilnem življenju se je ukvarjal z [[železniški transport|železniškim transportom]]<ref>[http://www.steamindex.com/people/inspoff.htm Inspecting Officers (Railways)]</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Langley/Charles_Ardagh/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Langley, Charles Ardagh}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Cheltenham]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Cambridgeu]] lr2s8e81tbllm1sjyqyrgyn1gdsswb4 0 279518 6688488 6599015 2026-06-12T12:36:27Z Engelbert 76895 pp, zp 6688488 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gerald William Lathbury |nickname=»Legs« |allegiance={{GBR}} |branch=[[Image:Flag of the British Army.svg|23px]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1926–1965 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands=[[1. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|1. padalska brigada]]<br>[[3. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|3. padalska brigada]] |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Gerald William Lathbury''' [[Red kopeli|GCB]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Red britanskega imperija|MBE]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[14. julij]] [[1906]], † [[16. maj]] [[1978]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lathbury/Gerald_William/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lathbury, Gerald William}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Guvernerji Gibraltarja]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Wellington]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Poveljniki Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] h02dmkcd2bjy2rxdhbnonps3cvqnpxu 6688494 6688488 2026-06-12T12:41:44Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Poveljniki Štabnega kolidža, Camberley]]; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688494 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gerald William Lathbury |nickname=»Legs« |allegiance={{GBR}} |branch=[[Image:Flag of the British Army.svg|23px]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1926–1965 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands=[[1. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|1. padalska brigada]]<br>[[3. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|3. padalska brigada]] |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Gerald William Lathbury''' [[Red kopeli|GCB]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Red britanskega imperija|MBE]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[14. julij]] [[1906]], † [[16. maj]] [[1978]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lathbury/Gerald_William/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lathbury, Gerald William}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Guvernerji Gibraltarja]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Wellington]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Cross (ZDA)]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] f4vcs7dwdltu4v40j7kxjuepxe8zzro 0 279519 6688559 5931077 2026-06-12T14:33:09Z Engelbert 76895 pp, zp 6688559 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Cecil Latter |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1947]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Cecil Latter''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. maj]] [[1896]], † [[7. julij]] [[1972]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Latter/John_Cecil/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Latter, John Cecil}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] gx7hio5c041wcyvm05xhla6jsrwsir9 0 279522 6688560 6110263 2026-06-12T14:41:05Z Engelbert 76895 pp 6688560 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Percy Robert Laurie |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1901–1919<br>1940–1943 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga burska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Percy Robert Laurie''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[5. november]] [[1880]], [[Sevenoaks]], [[Kent]], [[Anglija]], † [[16. februar]] [[1962]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Laurie/Percy_Robert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Laurie, Percy Robert}} [[Kategorija:Rojeni leta 1880]] [[Kategorija:Umrli leta 1962]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] 6xtzqrf0z66xrk55dejxhwr6betzmkc 6688561 6688560 2026-06-12T14:44:13Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688561 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Percy Robert Laurie |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1901–1919<br>1940–1943 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga burska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Percy Robert Laurie''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[5. november]] [[1880]], [[Sevenoaks]], [[Kent]], [[Anglija]], † [[16. februar]] [[1962]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Laurie/Percy_Robert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Laurie, Percy Robert}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Veterani druge burske vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda Leopolda (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] srbzls3lrva891kaimx7ixyoluah98t 0 279534 6688738 5935220 2026-06-13T09:59:06Z Engelbert 76895 pp, zp 6688738 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Roland Le Fanu |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1908–1940 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Roland Le Fanu''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. maj]] [[1888]], † [[2. januar]] [[1957]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Le_Fanu/Roland/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Le Fanu, Roland}} [[Kategorija:Rojeni leta 1888]] [[Kategorija:Umrli leta 1957]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] cl81yqj2ziarybibul3kc27orbht1q3 6688739 6688738 2026-06-13T10:01:28Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688739 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Roland Le Fanu |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1908–1940 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Roland Le Fanu''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. maj]] [[1888]], † [[2. januar]] [[1957]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Le_Fanu/Roland/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Le Fanu, Roland}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] de7inf7c3bsbybjeq7sp73lig281lqj 10 282426 6688490 6513076 2026-06-12T12:39:19Z Sporti 5955 pos. 6688490 wikitext text/x-wiki {{Football squad | teamname = FC Schalke 04 | bgcolor = #0000DD | textcolor = White | bordercolor = silver | name = Schalke 04 Squad | list = <div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Loris Karius|Karius]]}} {{football squad2 player|no=2|name=[[Felipe Sánchez|Sánchez]]}} {{football squad2 player|no=3|name=[[Dylan Leonard|Leonard]]}} {{football squad2 player|no=4|name=[[Hasan Kuruçay|Kuruçay]]}} {{football squad2 player|no=5|name=[[Timo Becker|T. Becker]]}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Ron Schallenberg|Schallenberg]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Christian Gomis (nogometaš, rojen 2000)|Gomis]]}} {{football squad2 player|no=9|name=[[Moussa Sylla (nogometaš, rojen 1999)|Sylla]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Edin Džeko|Džeko]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Bryan Lasme|Lasme]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Janik Bachmann|Bachmann]]}} {{football squad2 player|no=15|name=[[Emil Højlund|Højlund]]}} {{football squad2 player|no=16|name=[[Moussa N'Diaye (nogometaš, rojen 2002)|N'Diaye]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Adrian Gantenbein|Gantenbein]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Christopher Antwi-Adjei|Antwi-Adjei]]}} {{football squad2 player|no=19|name=[[Kenan Karaman|Karaman]] ([[kapetan (nogomet)|c]])}} {{football squad2 player|no=21|name=[[Dejan Ljubičić|Ljubičić]]}} {{football squad2 player|no=22|name=[[Kevin Müller (nogometaš)|Müller]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Soufiane El-Faouzi|El-Faouzi]]}} {{football squad2 player|no=24|name=[[Adil Aouchiche|Aouchiche]]}} {{football squad2 player|no=25|name=[[Nikola Katić|Katić]]}} {{football squad2 player|no=26|name=[[Tomáš Kalas|Kalas]]}} {{football squad2 player|no=27|name=[[Finn Porath|Porath]]}} {{football squad2 player|no=30|name=[[Anton Donkor|Donkor]]}} {{football squad2 player|no=32|name={{Abbr|Podlech|Luca Podlech}}}} {{football squad2 player|no=33|name=[[Vitalie Becker|V. Becker]]}} {{football squad2 player|no=35|name=[[Mika Wallentowitz|Wallentowitz]]}} {{football squad2 player|no=36|name={{Abbr|Siebeking|Johannes Siebeking}}}} {{football squad2 player|no=37|name=[[Max Grüger|Grüger]]}} {{football squad2 player|no=39|name=[[Peter Remmert|Remmert]]}} {{football squad2 player|no=41|name=[[Henning Matriciani|Matriciani]]}} {{football squad2 player|no=43|name=[[Mertcan Ayhan|Ayhan]]}} {{football squad2 player|no=47|name=[[Zaid Tchibara|Tchibara]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Satoshi Tanaka|Tanaka]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Junior Adamu|Adamu]]}} </div> }}<noinclude><noinclude>[[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]]</noinclude> hxncc5zjaiczcnv3pwiy29f4ka49ru9 6688491 6688490 2026-06-12T12:39:48Z Sporti 5955 pp 6688491 wikitext text/x-wiki {{Football squad | teamname = FC Schalke 04 | bgcolor = #0000DD | textcolor = White | bordercolor = silver | name = Schalke 04 Squad | list = <div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Loris Karius|Karius]]}} {{football squad2 player|no=2|name=[[Felipe Sánchez|Sánchez]]}} {{football squad2 player|no=3|name=[[Dylan Leonard|Leonard]]}} {{football squad2 player|no=4|name=[[Hasan Kuruçay|Kuruçay]]}} {{football squad2 player|no=5|name=[[Timo Becker|T. Becker]]}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Ron Schallenberg|Schallenberg]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Christian Gomis (nogometaš, rojen 2000)|Gomis]]}} {{football squad2 player|no=9|name=[[Moussa Sylla (nogometaš, rojen 1999)|Sylla]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Edin Džeko|Džeko]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Bryan Lasme|Lasme]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Janik Bachmann|Bachmann]]}} {{football squad2 player|no=15|name=[[Emil Højlund|Højlund]]}} {{football squad2 player|no=16|name=[[Moussa N'Diaye (nogometaš, rojen 2002)|N'Diaye]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Adrian Gantenbein|Gantenbein]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Christopher Antwi-Adjei|Antwi-Adjei]]}} {{football squad2 player|no=19|name=[[Kenan Karaman|Karaman]] ([[kapetan (nogomet)|c]])}} {{football squad2 player|no=21|name=[[Dejan Ljubičić|Ljubičić]]}} {{football squad2 player|no=22|name=[[Kevin Müller (nogometaš)|Müller]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Soufiane El-Faouzi|El-Faouzi]]}} {{football squad2 player|no=24|name=[[Adil Aouchiche|Aouchiche]]}} {{football squad2 player|no=25|name=[[Nikola Katić|Katić]]}} {{football squad2 player|no=26|name=[[Tomáš Kalas|Kalas]]}} {{football squad2 player|no=27|name=[[Finn Porath|Porath]]}} {{football squad2 player|no=30|name=[[Anton Donkor|Donkor]]}} {{football squad2 player|no=32|name={{Abbr|Podlech|Luca Podlech}}}} {{football squad2 player|no=33|name=[[Vitalie Becker|V. Becker]]}} {{football squad2 player|no=35|name=[[Mika Wallentowitz|Wallentowitz]]}} {{football squad2 player|no=36|name={{Abbr|Siebeking|Johannes Siebeking}}}} {{football squad2 player|no=37|name=[[Max Grüger|Grüger]]}} {{football squad2 player|no=39|name=[[Peter Remmert|Remmert]]}} {{football squad2 player|no=41|name=[[Henning Matriciani|Matriciani]]}} {{football squad2 player|no=43|name=[[Mertcan Ayhan|Ayhan]]}} {{football squad2 player|no=47|name=[[Zaid Tchibara|Tchibara]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Satoshi Tanaka|Tanaka]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Junior Adamu|Adamu]]}} {{football squad manager|name=[[Miron Muslić|Muslić]]}} </div> }}<noinclude><noinclude>[[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]]</noinclude> tvdzt7tsk09v1twt0ecglpnhex6dm4u 0 286381 6688645 6686539 2026-06-13T00:54:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688645 wikitext text/x-wiki '''Digitalna humanistika''' predstavlja interdisciplinarno področje, ki združuje sodobno tehnologijo s [[Humanizem|humanistično]] tradicijo, s čimer omogoča globlji vpogled v [[umetnost]], [[Književnost|literaturo]], [[Filozofija|filozofijo]], [[arheologija|arheologijo]], [[glasba|glasbo]], [[kultura|kulturo,]] [[zgodovina|zgodovino]] in druge kompleksne izraze človeške kulture skozi prizmo digitalne analize, ki jih nudita [[računalništvo|računalniška obdelava podatkov]] (pridobivanje podatkov, [[računalniška analiza]], [[vizualizacija]]) in [[računalništvo|računalniško založništvo]] (elektronske objave). Ivana Zajc v elektronskem učbeniku ''[https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ Digitalna humanistika in literatura]'' (Zajc, 2023) digitalno humanistiko opredeljuje kot stičišče, znotraj katerega raziskovalci uporabljajo računalniške tehnologije za odgovarjanje na vprašanja, ki so bila tradicionalno v domeni [[Humanistika|humanističnih ved]], pri čemer se njeno delovanje osredotoča na dva ključna vidika: na ustvarjanje digitalnih virov in dostop do njih ter na napredno analizo teh digitalnih materialov. Na področju [[Literarna veda|literarne vede]] to pomeni, da delo sodobnega raziskovalca poleg klasične interpretacije besedil danes obsega še razvoj in implementacijo algoritmov, kodiranje, upravljanje informacij ter vizualizacijo omrežij, kar odpira nove metodološke pristope (npr. [[oddaljeno branje]] in računalniško stilometrijo) za globlje razumevanje in ohranjanje literarne dediščine v digitalnem svetu (Zajc, 2023). == Opredelitev in razvoj digitalne humanistike (DH) == Čeprav v strokovni javnosti še ni dosežen konsenz o enotni definiciji digitalne humanistike (DH), jo raziskovalci soglasno označujejo za inherentno interdisciplinarno področje, ki vzpostavlja sinergijo med [[Humanistika|humanističnimi študijami]] in informacijsko tehnologijo. V mednarodnem prostoru se uveljavljajo različni teoretični in praktični pristopi. Tako se praktični in empirični vidiki opisani v delu [https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=true ''Digital Humanities in Practice'' (2012)]. Warwick s sodelavci podaja definicijo, po kateri digitalna humanistika predstavlja »uporabo računalniških ali digitalnih metod pri humanističnem raziskovanju oziroma aplikacijo humanističnih metodoloških aparatov pri analizi digitalnih objektov in fenomenov«. Kritičen in epistemološki vidik pa predstavlja zbornik ''[https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 Debates in the Digital Humanities]'' (2012), kjer področja ne zamejujejo s fiksno definicijo, temveč ga razumejo kot dinamičen diskurzivni prostor. Digitalna humanistika tukaj presega zgolj instrumentalno rabo računalniških orodij – interpretirana je kot kritično polje, ki preučuje transformacijo narave znanja, raziskovalnih procesov in pedagogike pod vplivom digitalizacije. Digitalna humanistika predstavlja presečišče teorije in prakse, kjer se tradicionalna humanistična vprašanja soočajo z novimi modelitetami produkcije, distribucije in analize informacij. V slovenskem prostoru je v učbeniku Digitalna humanistika in literatura izpostavljeno, da se je področje izoblikovalo kot interdisciplinarno stičišče med klasičnem preučevanjem človeške kulture ter sodobno informacijsko znanostjo. V obdobju tako imenovanih »masovnih podatkov« (big data) in vsesplošne digitalne mediacije, ko tehnologija omogoča kvantificiranje raznolikih vidikov človeškega bivanja, digitalna humanistika odpira nove metodološke horizonte za kompleksno obdelavo in interpretacijo kulturnih ter družbenih podatkov [[Slika:Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools..png|627x627_pik]] Slika 1: Primer analize Cankarjevega romana Podobe iz sanj s programom Voyant Tools. == Začetki oddaljenega branja == Zgodba humanističnega računalništva se je pričela s pionirskim delom italijanskega jezuitskega duhovnika Roberta Buse, ki je leta 1949 s pomočjo Thomasa J. Watsona iz podjetja IBM zastavil projekt Index Thomisticus. Njegovo delo je postavilo temelje za strojno obdelavo besedil, pri čemer se Busa ni zadovoljil zgolj s preprostim iskanjem grafičnih besednih oblik, temveč je vztrajal pri polavtomatski lemitizaciji in izjemno visokih znanstvenih standardih. V tem zgodnjem obdobju, ki je trajalo do začetka sedemdesetih let, so raziskovalci kljub tehnološkim omejitvam luknjanih kartic, papirnatih trakov in paketne obdelave podatkov začeli uporabljati računalnike za zahtevnejše statistične analize avtorstva in sloga, kar je v humanistične vede vneslo sistematičnost in metodološko strogost. ''Konsolidacija in institucionalizacija področja'' V sedemdesetih in pravi polovici osemdesetih let je sledilo obdobje konsolidacije, v katerem se je področje trdno usidralo v akademsko okolje skozi stanovitev ključnih strokovnih združenj, kot sta ALLC v Evropi in ACH v Severni Ameriki. Tehnološki napredek je prinesel prehod z magnetnih trakov na disketno shranjevanje, kar je omogočilo razvoj generične programske opreme, kot je vil Oxford Concordance Program (OCP), ki so ga lahko uporabili znanstveniki brez znanja programiranja. V tem času so nastali tudi prvi pomembni digitalni arhivi in banke podatkov, med katerimi izstopa Oxfordski besedilni arhiv (OTA) in Thesaurus Linguae Graecae (TLG), ki sta raziskovalcem klasičnih jezikov in književnosti ponudila vire nepredstavljivega pomena. ''Vpliv osebnih računalnikov in pobuda TEI'' Prelomnico v razvoju so prinesla osemdeseta leta s pojavom osebnih računalnikov in elektronske pošte, kar je znanstvenike osvobodilo odvisnosti od velikih računalniških centrov in omogočilo neposredno globalno sodelovanje. Grafični vmesniki so končno omogočili enostavno delo z nestandardnimi pisavami, kot je grščina ali cirilica, medtem ko so elektronski forumi, kot je Humanist, postali srce nastajajoče skupnosti. Najpomembnejši intelektualni napredek tega časa je predstavljala pobuda Text Encoding Initiative (TEI), ki je na podlagi jezika SGML razvila standardiziran sistem za kodiranje in izmenjavo elektronskih besedil. Ta projekt ni le rešil kaosa nezdružljivih formatov, temveč tudi spodbudil globoke razprave o teoriji označevanja in digitalni reprezentaciji humanističnega znanja. ''Digitalna humanistika v dobi interneta'' Z vzponom svetovnega spleta v devetdesetih letih se je fokus področja premaknil k digitalnim knjižnicam, spletnemu založništvu in multimedijski predstavitvi kulturne dediščine. Internet je omogočil nastanek nelinearnih znanstvenih izdaj in arhivov, kjer so besedila povezana s slikami rokopisov, zvokom in videoposnetki, kar je k sodelovanju pritegnilo tudi knjižničarje in arhiviste. Ob koncu desetletja so se pojavili prvi formalni študijski programi na uglednih univerzah, kar je humanističnemu računalništvu podelilo dokončno akademsko legitimnost. Današnja disciplina, imenovana digitalna humanistika, predstavlja zrel preplet tehnološke inovativnosti in tradicionalnih znanstvenih vrednot, ki v digitalni dobi odpira povsem nove poti za razumevanje človeške kulture. Zajc predstavita še daljšo časovno os in pravi, da čeprav se uradna zgodovina digitalne humanistike pogosto začenja z letom 1949, se korenine povezovanja humanistike in tehnologije raztezajo mnogo globlje v preteklost. Že pred približno 300 leti so se v pisni komunikaciji na daljavo pojavili prvi zametki poigravanja z besedilom, kar se je v baroku stopnjevalo z eksperimentalnim pometavanjem črk na papirju kot konceptualnim predhodnikom računalniškega procesiranja. Ključni premik še vedno predstavlja odkritje, da lahko računalniški stroji poleg številk obdelujejo tudi črke, kar se zgodi v 19. stoletju. V sredini 20. stoletja pa se je dodatno uveljavilo procesiranje slike in zvoka, kar je v 70. letih vodilo do prvih poskusov e-poštne umetnosti. Osemdeseta leta so zaznamovale interaktivne instalacije, kot je Shawov ''Legible City (link)'' (1989), medtem ko so se v 90. letih študiji književnosti in zgodovine v digitalnem okolju še razvijali ločeno, vse do razmaha svetovnega spleta, ki je prinesel hiper-romane, spletno poezijo in klepetalno gledališče. Po letu 2000 sta se obe vedi začeli tesno povezovati, e-literatura pa se je preselila na družbena omrežja in pretočne platforme kot prostor za aktivistične in manjšinske agende. Danes digitalna humanistika deluje v dobi velikih podatkov in umetne inteligence, kjer s pomočjo strojnega branja, kulturomike ter navidezne resničnosti kritično analizira, kako algoritmi strukturirajo pomene v sodobni digitalni družbi. == '''Vrednote in metode digitalne humanistike''' == Honn Josh opredeljuje sledeče [https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/ vrednote in metode] digitalne humanistike: Digitalna humanistika ni le uporaba orodij, temveč skupnost praks, ki jih povezujejo naslednje ''vrednote'': * '''Kritičnost in teorija:''' DH temelji na humanistični tradiciji, a hkrati kritično ocenjuje sama digitalna orodja in tehnologije, ki jih uporablja. * '''Iterativnost in eksperimentiranje:''' Poudarek je na nenehnem izpopolnjevanju projektov, dopuščanju tveganj in sprejemanju neuspeha kot dela raziskovalnega procesa. * '''Sodelovanje:''' Preseganje individualnega avtorstva; vključuje mreže strokovnjakov (raziskovalci, programerji, knjižničarji, oblikovalci). * '''Multimodalnost:''' Uporaba različnih formatov (besedilo, zvok, video) za performativno podajanje argumentov. * '''Odprtost:''' Težnja k javni dostopnosti, licencam ''Creative Commons'' in odprtim oblikam objavljanja. Metodologije digitalne humanistike so raznolike in se pogosto osredotočajo na procese ter nove načine interpretacije podatkov: Analiza in interpretacija besedil: * '''Obogatene izdaje:''' Digitalno kodirana besedila, odprta za nenehne revizije in komentarje. * '''Oddaljeno branje (Distant Reading):''' Analiza ogromnih korpusov besedil za odkrivanje vzorcev in trendov, ki jih s klasičnim branjem ne zaznamo. Delo s podatki in vizualizacija * '''Kulturna analitika:''' Podatkovno rudarjenje in agregacija kulturnih materialov v novih vizualnih oblikah. * '''Vizualizacija podatkov in kartiranje (GIS):''' Uporaba grafičnih prikazov, simulacij in geografskih informacijskih sistemov za prostorsko razumevanje podatkov. Nove oblike znanja in arhivov * '''Kritično kuriranje:''' Argumentirano zbiranje in predstavljanje digitalnih virov. * '''Animirani arhiv:''' Preobrazba statičnih zbirk v interaktivne, virtualne izkušnje. * '''Igre in simulacije:''' Uporaba virtualnih okolij za raziskovanje zgodovinskih in humanističnih tem. Infrastruktura in kritika medijev * '''Študije kode in platform:''' Raziskovanje programske opreme in algoritmov kot kulturnih objektov. * '''Kultura remiksa:''' Digitalna vsebina kot predmet nenehne ponovne uporabe, vzorčenja in migracije. * '''Vseprisotna štipendija:''' Premik od tiska k nenehnim, odprtim in razpršenim oblikam znanstvenega objavljanja. == Orodja digitalne humanistike == Orodja digitalne humanistike omogočajo obdelavo, označevanje, analizo in prikaz humanističnega gradiva. Njihova pomembnost je predvsem v tem, da raziskovalcem omogočajo obravnavo večjih količin podatkov, kot bi jih bilo mogoče sistematično pregledati samo z bližnjim branjem. Digitalna orodja sama ne nadomestijo kritične interpretacije, temveč jo dopolnjujejo: računalnik lahko hitro izračuna frekvence, poišče vzorce ali izdela vizualizacijo, človek pa rezultate ovrednoti in razloži v kulturnem, zgodovinskem ali literarnem kontekstu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=4-5|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> Med osnovna orodja spadajo sistemi za optično prepoznavanje znakov oziroma OCR, ki pretvarjajo skenirane slike tiskanih ali rokopisnih dokumentov v strojno berljivo besedilo. Takšna orodja so ključna za digitalizacijo arhivskega gradiva, vendar niso nezmotljiva: pri slabem tisku, poškodovanih dokumentih ali starejših pisavah so potrebni ročni popravki. Primer takšnega postopka je projekt o vojaških žrtvah prve svetovne vojne, kjer so raziskovalci iz digitaliziranih seznamov najprej izluščili OCR, nato pa besedilne datoteke pretvorili v XML in jih označili po smernicah TEI. Pomembna so tudi orodja za označevanje besedil. Standard [https://tei-c.org/ TEI] (''Text Encoding Initiative'') določa smernice za kodiranje besedil, pri čemer se označijo struktura, vsebina, osebe, kraji, datumi, različice besedila in drugi podatki. TEI je še posebej uporaben pri digitalnih kritičnih izdajah, saj omogoča bolj natančno iskanje, primerjanje različic in dolgoročno urejanje gradiva.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=173–174|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> Za analizo besedil se uporabljajo orodja za stilometrijo, modeliranje tem in vizualizacijo. Stilometrija temelji na statistični obdelavi besedil: meri na primer pogostost besed, dolžino povedi, rabo ločil in druge slogovne značilnosti. Uporablja se pri primerjanju avtorjev, žanrov, obdobij ali pri ugotavljanju avtorstva.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|last2=Purg|first2=Peter|page=173-174|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> Modeliranje tem pa s pomočjo računalniških postopkov išče skrite tematske vzorce v večjih besedilnih korpusih; uporablja se na primer pri raziskovanju, kako se določene teme spreminjajo glede na čas, spol avtorjev ali literarno obdobje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=69-70|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Med konkretne primere orodij spadajo [https://voyant-tools.org/ Voyant Tools] za osnovno besedilno analizo in vizualizacijo, MALLET za modeliranje tem, Transkribus za prepoznavanje in prepisovanje rokopisov, QGIS za prostorske analize ter različni programski jeziki, predvsem Python, R in Java, ki se pogosto uporabljajo pri stilometričnih in korpusnih analizah. == Digitalni arhivi == Digitalni arhivi, digitalne knjižnice in spletne podatkovne zbirke so zbirke digitaliziranega ali izvorno digitalnega gradiva, ki je organizirano in dostopno prek spleta. Vključujejo lahko prepise romanov, pisem, zgodovinskih dokumentov, rokopisov, slik, zemljevidov, časopisov, zvočnih posnetkov in drugih virov. V humanistiki so pomembni zato, ker omogočajo širši dostop do kulturne dediščine, podpirajo raziskovanje in prispevajo k ohranjanju gradiva za prihodnje generacije.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter|page=149}}</ref> Eden od pomembnih slovenskih primerov je Digitalna knjižnica Slovenije oziroma dLib.si, ki vsebuje digitalizirano gradivo s področja slovenske znanosti, umetnosti in kulture. Na portalu so dostopne knjige, periodika, rokopisi, slike, glasba in zemljevidi, gradivo pa izvira iz zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice ter partnerskih ustanov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=156|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Med večje mednarodne projekte spadajo Project Gutenberg, Internet Archive, Google Books, Europeana in HathiTrust. Project Gutenberg je eden najstarejših portalov z brezplačnimi e-knjigami, Internet Archive pa ponuja knjige, filme, programsko opremo, glasbo in arhivirane spletne strani.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=157|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Za delovanje digitalnih arhivov so ključni metapodatki, torej podatki o podatkih. Ti navadno vključujejo avtorja, naslov, leto nastanka, kraj nastanka, jezik, zvrst, pravni status, izvor gradiva in druge informacije, ki omogočajo iskanje, razvrščanje in povezovanje virov. Pomembna je tudi interoperabilnost, kar pomeni, da so zbirke zasnovane tako, da jih je mogoče povezovati z drugimi zbirkami in orodji. Standardi, kot sta XML in TEI, pri tem omogočajo enotnejše označevanje in dolgoročno uporabnost podatkov.<ref name=":0" /> Digitalni arhivi pa prinašajo tudi izzive. Eden od njih so avtorske pravice, saj v celoti pogosto ni mogoče objaviti del, ki so še pravno zaščitena. Drugi izziv je izbor gradiva: digitalizacija lahko utrjuje obstoječi kanon, če prednost dobijo že uveljavljeni avtorji, manj zastopane skupine pa ostanejo spregledane. Učbenik opozarja, da digitalizacija angleške književnosti kaže spolne neenakosti, saj je bilo digitaliziranih manj romanov avtoric kot romanov avtorjev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=165-166|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> == Kulturna analitika == Kulturna analitika je področje digitalne humanistike, ki z računalniškimi metodami analizira kulturne vzorce, trende in spremembe. Sorodna je pojmom, kot so kulturomika, literarno podatkovno rudarjenje, kvantitativni formalizem, računalniška besedilna analiza in algoritemska literarna veda. Učbenik kulturomiko opiše kot kvantitativno analizo kulture in trendov na podlagi digitaliziranih besedil, na primer tvitov, časopisnih člankov ali drugih množičnih besedilnih virov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=3|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> V literarni vedi se kulturna analitika pogosto povezuje z oddaljenim branjem oziroma makroanalizo. Namesto da bi raziskovalec preučeval samo posamezno delo, lahko analizira večje korpuse romanov, pesmi, dramskih besedil ali metapodatkov. Takšna analiza lahko pokaže, kako se skozi čas spreminjajo teme, žanri, slogovne značilnosti, razmerja med avtorji ali reprezentacije družbenih skupin. Učbenik poudarja, da digitalna orodja omogočajo hitro in natančno analizo obsežnih besedilnih zbirk, vendar je rezultate treba kritično interpretirati in preverjati morebitne pristranskosti orodij.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=9-12|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Kulturna analitika se pogosto opira na vizualizacije, kot so grafi, mreže, zemljevidi, časovnice, besedni oblaki in diagrami. Vizualizacije niso samo dodatek k raziskavi, temveč lahko raziskovalcu pomagajo odkriti vzorce, ki jih pri običajnem branju ne bi opazil. Primer so stilometrični prikazi podobnosti med besedili ali grafi, ki kažejo pogostost določenih besed skozi čas. Učbenik navaja tudi uporabo orodja Voyant Tools, s katerim je mogoče opraviti osnovno oddaljeno branje literarnega besedila, na primer z analizo pogostosti besed in njihovih razporeditev v besedilu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=57|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> Primeri kulturne analitike vključujejo raziskave velikih literarnih korpusov, analize tem v romanih, analize sentimenta v medijih in raziskovanje čustev v književnosti. Pri modeliranju tem lahko raziskovalci ugotavljajo, katere teme so značilne za določeno obdobje, narodnost, spol avtorjev ali literarno zvrst. Učbenik navaja primer raziskave britanskih romanov 19. stoletja, kjer so raziskovalci s pomočjo metapodatkov in računalniških metod preučevali spremembe tematik skozi čas.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=86|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> V slovenskem prostoru je kot primer navedeno modeliranje tem v korpusu ELTeC-slv, kjer so bile raziskane teme, povezane z industrializacijo, meščanstvom, političnim udejstvovanjem in nacionalnimi idejami v slovenski pripovedni prozi 19. stoletja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika in literatura|last=Zajc|first=Ivana|publisher=Založba Univerze v Novi Gorici|year=2023|page=87|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/|last2=Purg|first2=Peter}}</ref> == Pomen == Orodja digitalne humanistike, digitalni arhivi in kulturna analitika so pomembni, ker širijo možnosti humanističnega raziskovanja. Omogočajo dostop do gradiva, ki je bilo prej težko dosegljivo, ter raziskovanje večjih količin podatkov. Hkrati pa zahtevajo kritičen odnos do metod, podatkov in rezultatov. Digitalna humanistika zato ni samo tehnično področje, temveč tudi prostor razmisleka o dostopu do znanja, pristranskosti, avtorstvu, ohranjanju kulturne dediščine in vlogi humanistike v digitalni družbi. == Cilji == Digitalna humanistika si prizadeva za vnos [[tehnologija|tehnologije]] v svoje [[stroka|strokovne]] aktivnosti, npr. v [[besedilna analiza|besedilno analizo]], [[GIS]], medsebojno sodelovanje strokovne skupnosti, [[interaktivnost|interaktivne]] [[računalniška igra|igre]] in [[večpredstavnost]] (multimedialnost) v tradicionalnih umetnostnih in humanističnih smereh, kot so že v navadi v sodobnih [[družboslovje|družbenih vedah]]. Eden izmed ciljev digitalne humanistike je, da bi se humanistika ne sukala le okoli besedil in člankov, ampak da bi vključevala tudi večpredstavne vsebine, elektronske podatkovne baze in [[dinamika|dinamičnega okolja]]. Dinamični strokovni dokument ne bi več izgledal kot [[enodimenzionalnost|enodimenzionalna]] [[pripoved]]. Trenutno je uradno priznavanje digitalnega dela v humanistiki s strani [[znanost|znanstvenikov]] še nekoliko problematično in povezano z nizkim položajem, ki ga po navadi določijo delom množične [[ljudska kultura|(ljudske) kulture]] – večpredstavnost, računalniške datoteke, interaktivne igre in ostali vizualni prenosniki – in se sicer uporabljajo le za zabavo. Naraščajoče število pomembnih znanstvenih študij v digitalni humanistiki pa kaže, da je priznanje neizogibno ter da je nujno potrebno razumevanje in ohranjanje teh računalniških predmetov znanja. 18. marec je dan digitalne humanistike. Na ta dan se piše tudi blog o tem, iz česa digitalna humanistika sploh je. ==Standardi== Zaradi povezovalne in strokovne narave digitalnih znanstvenih študij znanstvenike predvsem zanimajo [[odprti standard|odprti standardi]] in splošne, trajne rešitve za znanstvene potrebe družbe. Digitalna humanistika se raje ne zanaša na ustaljena [[računalniška orodja|orodja]] niti na pisanje specializiranega [[računalniški program|programa]] za neko nalogo v enem samem projektu, ampak uporablja že obstoječe strokovno poznavanje tematike ter orodij, ki so [[Prosta programska oprema|prosto dostopna]] in prilagojena uporabnikom, ter na tej osnovi gradi rešitve, ki se lahko spreminjajo in do katerih široka družba lahko prosto dostopa. ==Revije digitalne humanistike== * ''Literary and Linguistic Computing'' * ''Text Technology'' * ''Digital Studies'' * ''Digital Medievalist'' * ''Digital Humanities Quarterly'' * ''Southern Spaces'' == Rudarjenje besedil, analiza in vizualizacija == Na začetku raziskovanja pomembno je sistematično zbirati določeni tip informacija. Pomembno je zbrati in pripraviti korpus (prikupiti i pripremiti korpus), kar ni avtomatizirano in je zato podvrženo napakam.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=82|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> Pred izdelavo tematskih modelov je običajno, da korpus uredimo, in sicer je ključno da izločimo t.i. prazne besede (ang. stop words): nepolnopomenske besede, imena mesecev, dni v tednu, literarnih junakov ipd.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=84|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> V fazi čiščenja je ključna tokenizacija – postopek razčlenjevanja besedila na manjše enote (žetone), kar omogoča natančno strojno štetje in odstranjevanje ločil ter neustreznih znakov. Tematizacija v procesu tekstovnega rudarjenja pomeni samodejno prepoznavanje in izločanje ključnih vsebinskih sklopov iz besedila. Kot navajata Zajčeva in Purg (2023, str. 55), računalniška orodja (npr. Textplot) analizirajo sopojavljanje besed in njihove medsebojne relacije. Na podlagi teh povezav program vizualizira mrežo pojmov, kar raziskovalcu omogoča, da brez predhodnega branja celotnega korpusa identificira osrednje tematike in njihovo strukturo v literarnem delu. Modeliranje tem (topic modeling) je statistična metoda, s katero računalnik v velikih zbirkah besedil (korpusih) samodejno prepozna prikrite tematske sklope. Kot navajata Zajčeva in Purg (2023, str. 86), postopek temelji na analizi verjetnosti sopojavljanja besed. Algoritmi prepoznajo skupine besed, ki se pogosto pojavljajo v istih kontekstih, in jih združijo v teme. Ta metoda raziskovalcu omogoča t. i. »oddaljeno branje«, saj namesto posameznih besedil analizira vsebinske poudarke celotnega korpusa hkrati. Za hitro tekstovno rudarjenje in osnovno vizualizacijo se pogosto uporabljajo prosto dostopna orodja, kot je Voyant Tools, ki raziskovalcu omogoči takojšen vpogled v frekvenco besed in trende znotraj korpusa.<ref>{{Navedi splet|title=Introduction to Digital Humanities: Voyant Tools|url=http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=48|author=Johanna Drucker et al.|year=2014|accessdate=2026-06-06|archive-date=2014-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20140929104947/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=48|url-status=bot: unknown}}</ref> === Metode in orodja === Za analizo besedil se uporabljajo različne računalniško podprte metode: * '''Konkordance:''' Abecedni seznami besed z njihovim neposrednim sobesedilom. Omogočajo mikroraziskavo rabe določenih pojmov v specifičnih kontekstih (npr. analiza rabe čustvenih izrazov v določenem obdobju). Pri analizi relacij med literarnimi liki se uporablja metoda analize omrežij (ang. network analysis). Z uporabo orodij, kot je Cytoscape, raziskovalci vizualizirajo kompleksne povezave v dramskih delih ali korespondencah.<ref>{{Navedi splet|title=Introduction to Digital Humanities: Network Analysis|url=http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=64|author=Johanna Drucker et al.|year=2014|accessdate=2026-06-06|archive-date=2014-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20140929105001/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=64|url-status=bot: unknown}}</ref> * '''TF-IDF (Term Frequency-Inverse Document Frequency):''' Statistična mera, ki določa pomembnost besede za posamezen dokument glede na celoten korpus. Metoda se pogosto uporablja v stilometriji za prepoznavanje značilnega besedišča avtorja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=85|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> * '''LDA (Latent Dirichlet Allocation):''' Najpogostejši algoritem za modeliranje tem (ang. topic modeling). Algoritem samodejno združuje besede, ki se pogosto pojavljajo skupaj, v tematske sklope. Primer uporabe je odkrivanje prevladujočih tem (npr. vojna, ljubezen, politika) v tisočih digitaliziranih romanih hkrati.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=86|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> === Vizualizacija === Vizualizacija v digitalni humanistiki služi kot analitično orodje za prikaz rezultatov rudarjenja. Pogoste oblike vključujejo mrežne dijagrame (za prikaz odnosov med liki), besedilne oblake in interaktivne zemljevide (npr. z orodjem StoryMaps), ki književno dogajanje postavijo v geografski prostor.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=19|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> == Analiza makroskopskih trendov == Analiza makroskopskih trendov v digitalni humanistiki se osredotoča na preučevanje dolgoročnih sprememb v jeziku, temah in kulturnih vzorcih skozi daljša časovna obdobja. Namesto analize posameznih literarnih del ta pristop uporablja masovne podatke za identifikacijo »velike slike« literarne in kulturne zgodovine. Metoda temelji na prehodu od tradicionalnega natančnega branja (close reading) k oddaljenemu branju (distant reading), ki omogoča analizo korpusov, ki so preobsežni za človeškega bralca.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=12, 85|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> === Ključne metode in koncepti === Za identifikaciju dolgoročnih trendov se uporabljajo specifične kvantitativne metode: * '''Kulturometrija (tudi kulturomika):''' Gre za metodo, ki s statistično analizo digitaliziranih besedil preučuje kulturne fenomene, kot so kolektivni spomin, dinamika slave ali razvoj moralnih vrednot skozi stoletja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=10, 89|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> * '''Analiza n-gramov (n-grams):''' Preučevanje pogostosti nizov besed skozi čas. Z analizo n-gramov raziskovalci spremljajo vzpon in upad rabe določenih konceptov ali fraz v milijonih knjig (npr. prek orodja Google Books Ngram Viewer). * '''Dolgoročno modeliranje tem:''' Različica modeliranja tem, ki spremlja razvoj in spreminjanje vsebinskih poudarkov (npr. razvoj teme »narava« od romantike do realizma) znotraj obsežnih kronoloških korpusov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=86|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> === Primeri raziskav makroskopskih trendov === Digitalna orodja omogočajo preučevanje literarnega sistema kot celote: * '''Evolucija književnih vrst:''' Raziskave makroskopskih trendov (npr. študije Franca Morettija) so pokazale, kako se književne vrste razvijajo, množijo in izumirajo v povezavi z družbenimi spremembamen.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=12, 42|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> * '''Spremembe v jeziku in sentimentu:''' Analiza makroskopskih trendov omogoča spremljanje čustvenega naboja v literaturi (npr. ugotavljanje, ali so določena zgodovinska obdobja v literaturi statistično bolj melanholična ali optimistična).<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=89|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> * '''Prostorska in omrežna dinamika:''' Spremljanje geografskega širjenja literarnih idej ali spreminjanje strukture socialnih omrežij med literarnimi liki skozi različna stoletja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=19, 94|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> == Spletno objavljanje v digitalni humanistiki == Spletno objavljanje (ang. online publishing) v digitalni humanistiki predstavlja ključni premik od tradicionalne tiskane produkcije k odprti znanosti. Ne gre zgolj za prenos besedil na splet, temveč za vzpostavljanje novih oblik znanstvene komunikacije, ki temeljijo na dostopnosti, interaktivnosti in trajnem arhiviranju.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=2|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> === Spletne publikacijske oblike === V digitalnem okolju se razvijajo specifične oblike znanstvenih in literarnih objav: * '''Izvorno digitalne (born-digital) monografije:''' To so dela, ki so od začetka zasnovana za digitalno okolje. Pogosto vključujejo hiperpovezave, multimedijske elemente in interaktivne vizualizacije, ki jih v tiskani obliki ni mogoče ustrezno poustvariti. * '''Odprti repozitoriji:''' Digitalne platforme, ki omogočajo dolgoročno hrambo in brezplačen dostop do znanstvenih del in raziskovalnih podatkov (npr. dLib.si). * '''Znanstvene digitalne izdaje (scholarly digital editions):''' Kritične objave besedil, ki poleg prepisa vključujejo digitalne faksimile, obsežne metapodatke in orodja za napredno iskanje ter analizo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=52|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> === Standardi in kakovost objavljanja === Za zagotavljanje trajnosti in verodostojnosti digitalnih vsebin se upoštevajo strogi mednarodni standardi: * '''Trajni identifikatorji (Persistent Identifiers - PID):''' Uporaba sistemov, kot sta DOI (Digital Object Identifier) ali URN, zagotavlja, da delo ostane dostopno na stalnem spletnem naslovu, tudi če se lokacija strežnika spremeni. * '''Licenciranje:''' Digitalne objave v digitalni humanistiki se pogosto objavljajo pod licencami Creative Commons (npr. CC BY-NC-SA), kar omogoča zakonito deljenje in ponovno uporabo znanja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Digitalna humanistika|author=Ivana Zajc, Peter Purg|year=2023|pages=2|url=https://books.ung.si/digitalnahumanistika/}}</ref> * '''Strokovni pregled (Peer Review):''' V digitalnem okolju se poleg vsebine pogosto ocenjujejo tudi tehnična brezhibnost, uporabnost vmesnika in skladnost s standardi za kodiranje besedil (npr. TEI). Za spletno objavljanje znanstvenih zbirk in digitalnih razstav se pogosto uglavnem uporablja platforma Omeka. Ta sistem temelji na strogih metapodatkovnih standardih (npr. Dublin Core), kar zagotavlja visoko stopnjo organiziranosti in najdljivosti digitalnih humanističnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Introduction to Digital Humanities: Omeka|url=http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=35|author=Johanna Drucker et al.|year=2014|accessdate=2026-06-06|archive-date=2014-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20140929105822/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=35|url-status=bot: unknown}}</ref> === Konkretni primeri === * '''dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije):''' Osrednji slovenski repozitorij za dostop do digitaliziranih knjig, revij in rokopisov. * '''Slovene-editor:''' Digitalna platforma za pripravo in objavo znanstvenih kritičnih izdaj slovenskega slovstva. == Reference == {{reflist}} == Viri == * Drucker, J., Kim D., Salehian I. (2014). [https://web.archive.org/web/20140929104623/http://dh101.humanities.ucla.edu/?page_id=13 Introduction to Digital Humanities] * Zajc I. in Peter P. (2023). [https://ung.si/sl/zalozba/43/digitalna-humanistika-in-literatura/ Digitalna humanistika in literatura]. Založba Univerze v Novi Gorici, Nova Gorica. ==Glej tudi== *[[:v:sl:Digitalna humanistika na Slovenskem|Digitalna humanistika na Slovenskem]] *[[kulturomika]] ==Zunanje povezave== *[http://dhhumanist.org Humanist Discussion Group] *A Companion to Digital Humanities. Uredila Susan Schreibman, Ray Siemens in John Unsworth: Dostopno na spletnem naslovu:https://companions.digitalhumanities.org/DH/?chapter=content/9781405103213_chapter_1.html *''Digital Humanities in Practice.'' Dostopno na spletnem naslovu: https://books.google.si/books?id=Hla3uAAACAAJ&q=Digital+Humanities+in+practice&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false *''Debates in the Digital Humanities.'' Dostopno na spletnem naslovu:https://web.archive.org/web/20190512181840/http://dhdebates.gc.cuny.edu/debates/2 *Values and Methods. Honn Josh: Dostopno na spletnem naslovu: https://web.archive.org/web/20150919224700/http://sites.northwestern.edu/guidetodh/values-methods/ * Predmet Digitalna humanistika, ki se izvaja od 2014/15 na Univerzi v Novi Gorici (magistrski program Slovenistika, smer Literarne vede [http://www.ung.si/dh www.ung.si/dh]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}). * Michael Piotrowski: [https://dl.gi.de/bitstream/handle/20.500.12116/17004/INF-DH-2018_paper_7.pdf Digital Humanities: An Explication, 2018] * Zajc Ivana in Peter Purg: Digitalna humanistika in literatura: Dostopno na spletnem naslovu: https://books.ung.si/digitalnahumanistika/ {{normativna kontrola}} {{škrbina}} [[Kategorija:Digitalna humanistika| ]] ce4nn0pehnm3ez9w99orkubk5ofklao 0 304149 6688609 6413981 2026-06-12T17:51:02Z ~2026-32552-67 260877 6688609 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Poljšak}} '''Poljšak''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anton Poljšak]] (1852—1915), župan, mecen * [[Andrej Poljšak]] (*1968), nogometaš *[[Borut Poljšak]] (*1976), izr. prof. Zdravstvene fakultete UL * [[Borut Poljšak]] (*1986), geodet, informatik, ekonomist in bančnik * [[Florijan Poljšak]], ljubiteljski botanik in naravoslovni fotograf * [[Leonard Poljšak]] (1895—1970), prosvetni in socialni delavec v ZDA * [[Matjaž Poljšak]] (1951—2005), teoretični fizik, raziskovalec na inštitutu jožef štefan, doktor znanosti * [[Marijan Poljšak]] (*1945), kemik in politik (poslanec, župan...) * [[Olga Poljšak Škraban]], socialna psihologinja * [[Rastko Poljšak]] (1899—1994), telovadec * [[Sanja Poljšak Pesan]], pevka *[[Tone Poljšak]] (1929—2013), partizan, politik, diplomat, zgodov. publicist * [[Zoran Poljšak]] (1919—1992), zdravnik kirurg, direktor Bolnišnice Šempeter pri Gorici == Glej tudi == * priimke [[Polšak]], [[Pollak]], [[Polak]], [[Poljak (priimek)]], [[Poljanšek]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Poljšak}} {{priimek|Poljšak}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] bl965e52aobo0zbo7yqy2tpfun490s0 0 304409 6688529 5867247 2026-06-12T13:27:59Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688529 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 182 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 1997–2002 | youthclubs1 = [[Greifswalder SV]] | youthyears2 = 2002–2006 | youthclubs2 = [[FC Hansa Rostock|Hansa Rostock]] | youthyears3 = 2006–2007 | youthclubs3 = [[Bayern Munich Junior Team|Bayern Munich]] | years1 = 2007–2008 | clubs1 = [[FC Bayern München II|Bayern München II]] | caps1 = 13 | goals1 = 4 | years2 = 2007–2014 | clubs2 = [[FC Bayern München|Bayern München]] | caps2 = 101 | goals2 = 11 | years3 = 2009–2010 | clubs3 = → [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]] (pos.) | caps3 = 43 | goals3 = 10 | years4 = 2014–2024 | clubs4 = [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] | caps4 = 306 | goals4 = 22 | totalcaps = 492 | totalgoals = 49 | nationalyears1 = 2005–2007 | nationalteam1 = Nemčija U17 | nationalcaps1 = 34 | nationalgoals1 = 17 | nationalyears2 = 2009 | nationalteam2 = Nemčija U19 | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 3 | nationalyears3 = 2008–2009 | nationalteam3 = Nemčija U21 | nationalcaps3 = 10 | nationalgoals3 = 2 | nationalyears4 = 2010–2024 | nationalteam4 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija]] | nationalcaps4 = 114 | nationalgoals4 = 17 }} '''Toni Kroos''', [[Nemci|nemški]] [[nogometaš]], * [[4. januar]] [[1990]], [[Greifswald]], [[Vzhodna Nemčija]]. Kroos je nekdanji vezist [[Real Madrid]]a in [[FC Bayern München|Bayerna München]], med letoma 2010 in 2024 je bil tudi član [[nemška nogometna reprezentanca|nemške reprezentance]]. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Navboxes colour | bg=white | fg=black | bordercolor=black | title=Postave nemške nogometne reprezentance | list1= {{Germany squad 2014 FIFA World Cup}} {{Germany squad UEFA Euro 2016}} }} {{normativna kontrola}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Kroos, Toni}} [[Kategorija:Nemški nogometaši]] [[Kategorija:Nemški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Bayer 04 Leverkusna]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna II]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] glb1pscsenwj51i9fqju9i1gr1ae124 0 304411 6688492 6207873 2026-06-12T12:40:27Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]]; +[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688492 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš2 | name = Manuel Neuer | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 1.94 m | position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]] | currentclub = [[FC Bayern München|Bayern München]] | clubnumber = 1 | youthyears1 = 1991–2005 | youthclubs1 = [[FC Schalke 04 Gelsenkirchen|Schalke 04]] | years1 = 2004–2008 | clubs1 = [[FC Schalke 04 Gelsenkirchen|Schalke 04 II]] | caps1 = 26 | goals1 = 0 | years2 = 2006–2011 | clubs2 = [[FC Schalke 04 Gelsenkirchen|Schalke 04]] | caps2 = 155 | goals2 = 0 | years3 = 2011– | clubs3 = [[FC Bayern Munich|Bayern Munich]] | caps3 = 322 | goals3 = 6 | totalcaps = | totalgoals = | nationalyears1 = 2004 | nationalteam1 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija U18]] | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2004-2005 | nationalteam2 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija U19]] | nationalcaps2 = 11 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2005-2006 | nationalteam3 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija U20]] | nationalcaps3 = 4 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2006-2009 | nationalteam4 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija U21]] | nationalcaps4 = 20 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2004– | nationalteam5 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija]] | nationalcaps5 = 117 | nationalgoals5 = 0 | medaltemplates = }} '''Manuel Neuer''', [[Nemci|nemški]] [[nogometaš]], * [[27. marec]] [[1986]], [[Gelsenkirchen]], [[Zahodna Nemčija]]. Neuer igra kot [[Vratar (nogomet)|vratar]] za [[Bayern München]] in [[nemška nogometna reprezentanca|nemško nogometno reprezentanco]]. Manuel Neuer je na svetovnem prvenstvu 2014 v Braziliji dobil nagrado za najboljšega vratarja prvenstva. Je eden najboljših vratarjev na svetu. Ima že nekaj nagrad za najboljšega vratarja v 5 najmočnejših ligah v Evropi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{official|http://www.manuel-neuer.de/}} {{ikona de}} * {{sports links}} {{Bayern Munich Squad}} {{Navboxes colour | bg=white | fg=black | bordercolor=black | title=Postave nemške nogometne reprezentance | list1= {{Germany squad 2014 FIFA World Cup}} {{Germany squad UEFA Euro 2016}} {{Germany squad 2018 FIFA World Cup}} }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Neuer, Manuel}} [[Kategorija:Nemški nogometaši]] [[Kategorija:Nemški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Schalkeja 04 II]] [[Kategorija:Nogometaši Schalkeja 04]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] 8xvy9h4uxz2in3p9ilkeie7wk1q3yjj 0 307057 6688751 6438732 2026-06-13T10:10:23Z Oksana1dva3 261569 /* */ popravek 6688751 wikitext text/x-wiki '''Velkavrh''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Velkavrh]], arhitektka * [[Andrej Velkavrh]] (*1959), meteorolog, sinoptik, TV napovedovalec; turni smučar? * [[Boštjan Velkavrh|Boštjan Velkavr]]<nowiki/>[[Boštjan Velkavrh|h]] (*1977), pevec in besedilopisec zabavne (rock) glasbe * [[Danica Velkavrh]] (*1931), novinarka, debatna stenografka * [[France Velkavrh]] (*1933 - 2020=?), snemalec in oblikovalec zvoka (v filmu) * [[Ivan Velkavrh]] (1844 - 1926), oficir, rodoljub, mecen * [[Marija Velkavrh]] (Saša, r. [[Kranjc]]) (1941 - 1989), RTV napovedovalka, 1. voditeljica TV dnevnika (z Vilijem Vodopivcem) * [[Marko Velkavrh]] (*1945), lutkar, animator marionet * [[Miha Velkavrh]] (*1952), pravnik, odvetnik, publicist (Slovensko panevropsko gibanje), pesnik * [[Uroš Velkavrh]], vodja [[NLB Skupina|NLB]] izobraževalnega centra * [[Valentina Velkavrh]], knjižničarka * Oksana Velkavrh, tiktokerka == Glej še == * priimek [[Velkovrh]] * priimek [[Velkaverh]] ([[Dušan Velkaverh]] 1943 - 2016, besedilopisec) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Velkavrh}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] kbm1dxyqaraf6042br5kx0e39u0xw1p 6688753 6688751 2026-06-13T10:14:35Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Oksana1dva3|Oksana1dva3]] ([[User talk:Oksana1dva3|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:84.20.243.12|84.20.243.12]] 6438732 wikitext text/x-wiki '''Velkavrh''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Velkavrh]], arhitektka * [[Andrej Velkavrh]] (*1959), meteorolog, sinoptik, TV napovedovalec; turni smučar? * [[Boštjan Velkavrh|Boštjan Velkavr]]<nowiki/>[[Boštjan Velkavrh|h]] (*1977), pevec in besedilopisec zabavne (rock) glasbe * [[Danica Velkavrh]] (*1931), novinarka, debatna stenografka * [[France Velkavrh]] (*1933 - 2020=?), snemalec in oblikovalec zvoka (v filmu) * [[Ivan Velkavrh]] (1844 - 1926), oficir, rodoljub, mecen * [[Marija Velkavrh]] (Saša, r. [[Kranjc]]) (1941 - 1989), RTV napovedovalka, 1. voditeljica TV dnevnika (z Vilijem Vodopivcem) * [[Marko Velkavrh]] (*1945), lutkar, animator marionet * [[Miha Velkavrh]] (*1952), pravnik, odvetnik, publicist (Slovensko panevropsko gibanje), pesnik * [[Uroš Velkavrh]], vodja [[NLB Skupina|NLB]] izobraževalnega centra * [[Valentina Velkavrh]], knjižničarka == Glej še == * priimek [[Velkovrh]] * priimek [[Velkaverh]] ([[Dušan Velkaverh]] 1943 - 2016, besedilopisec) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Velkavrh}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] cy19olw5y10im1m2j6rw3djlupcugrx 0 307819 6688627 5386793 2026-06-12T21:46:06Z Cveto ME 211329 Dodana pripojitev FDUŠ. 6688627 wikitext text/x-wiki '''Fakulteta za medije''' je bila zasebna [[fakulteta]], ustanovljena 15. februarja [[2008]]. 30. septembra 2022 je bila pripojena [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakulteti za uporabne družbene študije]].<ref>{{Navedi splet|title=FaM|url=https://www.ajpes.si/podjetje/Fakulteta_za_medije?enota=394372&EnotaStatus=2|website=www.ajpes.si|accessdate=2026-06-12}}</ref> Fakulteta je ponujala troletni [[bolonjski študij]] 1. stopnje (diplomant medijske produkcije) in dvoletni bolonjski študij 2. stopnje (magister medijske produkcije). == Sodelavci == [[Rajko Bizjak]], [[Jože Kocjančič]], [[Andrej Kovačič]], Marko Novak, [[Mirna Macur]], [[Matej Makarovič]], [[Bernard Nežmah]], [[Aleš Pavlin]], [[Janja Polajner]], [[Tadej Praprotnik]], [[Marko Peršin]], [[Mitja Reichenberg]], [[Mateja Rek]], [[Mateja Režek]], [[Blaž Rodič]], [[Borut Rončević]], [[Tomaž Stubelj]], [[Matjaž Škabar]], [[Borko Tepina]], [[Matevž Tomšič]], Darja Zgonc, [[Miha Zakrajšek]], [[Srečo Zakrajšek]], [[Igor Bahovec]], [[Dejan Jelovac]], [[Janez Balkovec]]. == Glej tudi == * http://www.fame.si == Viri in opombe == * [http://fame.si/ Uradna spletna stran] {{edu-stub}} [[Kategorija:Fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2008]] l9xkmcyo0hx0pobneflxsmcfx10a0v5 0 335474 6688676 6682611 2026-06-13T06:21:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688676 wikitext text/x-wiki {{Infobox cave | name = Eisriesenwelt | other_name = | photo = Eisriesenwelt Werfen Austria 02.jpg | photo_width = | photo_caption = Notranjost jame | map = Austria | map_width = | map_caption = Lega jame v Avstriji | map_alt = | location = [[Werfen]] <br> ([[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], [[Avstrija]]) | coords ={{coord|47.502940|13.190250|format=dms|display=inline,title|scale:10000_region:AT}} | coords_ref = | land_registry_number = | depth = | length = 42 km | height_variation = | elevation = 1,656 m | discovery = 1879 | geology = [[ledena jama]] | entrance_count = 1 | entrance_list = | difficulty = | hazards = | access = Public | show_cave = 1920 | show_cave_length = 1000 m | lighting = | visitors = 200.000 (na leto) | features = | survey = | survey_format = | website = {{official website|http://www.eisriesenwelt.at/}} | mapframe = yes | mapframe-wikidata = yes }} '''Eisriesenwelt''' (v nemščini) ali '''Veliki ledeni svet''',<ref>{{cite web| publisher = Planetware Inc.| url = http://www.planetware.com/werfen/world-of-the-ice-giants-a-s-ice.htm| title = World of the Ice Giants, Werfen| accessdate = 2006-07-31| date = 2006| archive-date = 2007-07-07| archive-url = https://web.archive.org/web/20070707022703/http://www.planetware.com/werfen/world-of-the-ice-giants-a-s-ice.htm| url-status = dead}}</ref> je [[jama]] v bližini [[Werfen|Werfna]] v [[Avstrija|Avstriji]], približno 40 km južno od [[Salzburg|Salzburga]]. Jama je nastala v notranjosti apnenčaste gore Hochkogel (2283 m) v pogorju Tennengebirge v [[Alpe|Alpah]]. To je največja ledena jama na svetu, jamski sistem je dolg več kot 42 km.<ref name="duckeck">{{cite web| author = Jochen Duckeck| url = http://www.showcaves.com/english/at/showcaves/Eisriesenwelt.html| title = Showcaves of Austria: Eisriesenwelt| accessdate = 2006-07-31| date = 2005-10-04| archive-url = https://web.archive.org/web/20061019215548/http://www.showcaves.com/english/at/showcaves/Eisriesenwelt.html| archive-date = 2006-10-19| url-status = dead}}</ref> [[Slika:02 Eisriesenwelt (1).JPG|thumb|položaj|250px|Vstopni center v svet ledene jame Eisriesenwelt]] == Nastanek jam == Alpe so nastajale v procesu [[orogeneza|orogeneze]], ko se je [[Afriška plošča]] podrivala pod [[Evrazijska plošča|evrazijsko]]. Še danes Alpe rastejo 1 mm na leto, vendar se zaradi stalne erozije pogorje ne dviguje. Rezultat dvigovanja so tudi tektonske razpoke in nastanek praznih prostorov v gorah. Zaradi vpliva pronicajoče vode so se oblikovali podzemni prehodi in se večali kot posledica raztapljanja kamnine ([[korozija]]) in zaradi [[Erozija|erozije]] vode. Seveda je bilo za nastanek jam kot so Eisriesenwelt potrebni milijoni let. Gore Tennengebirge so nastale v času poznega [[terciar]]nega obdobja, v času wűrmske poledenitve v [[pleistocen]]u. Območje teh gora je največja kraška planota v Salzburških Alpah. Čeprav je jama dolga 42 km, je le prvi kilometer, območje, ki ga turisti lahko obiščejo, prekrit z ledom. Preostali del jame je sestavljen iz apnenca.<ref name="f164">{{cite web |author=Jaroslaw Rogalski |title=The Southern Tennengebirge 1994 |url=http://www.akg.agh.edu.pl/dzialalnosc/tennen1994.htm |access-date=2024-11-10 |website=Akademicki Klub Grotołazów AKG AGH |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303172546/http://www.akg.agh.edu.pl/dzialalnosc/tennen1994.htm |url-status=dead }}</ref> Da pa jamo imenujemo ledeno, morajo v njej ledene strukture obstati vse leto. Pogoj za to je, da imajo jame sistem praznih prostorov in en vhod na relativno nizki nadmorski višini, drugega pa precej višje. Tak sistem in pa stalna temperatura kamnin 8 stopinj Celzija povzroča močan tok zraka tako pozimi kot poleti. V jami je tako stalna temperatura okoli ledišča in rezultat je, da pronicajoča voda zmrzne in tvori ledene skulpture. Seveda pa morajo biti tudi padavine (pozimi dovolj snega) in temperature (poleti dovolj visoke) primerne, da pride voda v jame. Led v jami Eisriesenwelt je star samo približno 1000 let, kar je glede na starost jam (50 do 100 milijon let) malo. == Zgodovina == Oktobra 1879 je [[Alpinist|alpinist]] in [[speleologija|speleolog]] Anton von Posselt-Csorich (1854–1911) kot prvi človek vstopil v začetni del jame. Prodrl je samo 200 m globoko, led je bil zanj prestrm in imel je slabo opremo za nadaljevanje raziskovanja. Leta 1880 je o tem poročal v gorniški reviji Planinske zveze Avstrije, vendar se je na poročilo hitro pozabilo. V jami je s črnim križem na skali oznaka (''Posselt-Cross'') do kam je prišel. Alexander von Mörk, speleolog iz Salzburga, eden redkih ljudi, ki so se spomnili na Posseltovo odkritje, je leta 1912 pričel z raziskovanjem jame. Kmalu so mu sledili tudi drugi raziskovalci. Von Mörk je bil ubit v prvi svetovni vojni leta 1914. Njegova žara s pepelom leži v niši kapelice v jami. Od leta 1919 dalje je raziskave vodil salzburški odvetnik Oedl Friderik (1894-1969), ki je leta 1920 za raziskovalce zgradil tudi prvo kočo ''Forscherhütte''. Takrat so zgradili tudi prve poti do gore. Kmalu po prihodu raziskovalcev so začeli prihajati tudi turisti. Kasneje je bila zgrajena še koča dr. Oedla in pot iz Werfna in Tännecka. Leta 1955 je bila zgrajena še žičnica, ki je skrajšala 90-minutni peš vzpon na nekaj minut vožnje. Jama ''Eisriesenwelt'' v lasti avstrijske zvezne komisije za gozdove (''Österreichischen Bundesforste''), ki jo oddaja v najem salzburškemu Združenju za raziskovanje jam (''Salzburger Verein für Höhlenkunde'') od leta 1928. Komisija za gozdove zato prejema delež sredstev od prodanih vstopnic. [[Slika:02 Eisriesenwelt (10).JPG|thumb|položaj|250px|Zadnji metri poti pred vhodom v jamo Eisriesenwelt]] == Turizem == Iz naselja Werfen vodi 6 km dolga gorska cesta, ki ima mestoma tudi 20 % vzpon, do vstopne zgradbe v park, ki je na nadmorski višini 1000 m. Od tu dalje pelje pešpot najprej skozi krajši [[predor]], nato strmo po pobočju, preko manjšega [[viadukt|viadukta]] do spodnje postaje kabinske [[Žičnica|žičnice]] na nadmorski višini 1084 m. Do tu potrebujemo dobrih 20 minut. Žičnica potegne na višino 1586 m. Potrebnih je še dvajset minut vzpona do vhodne jame na višini 1641 m, kjer skupinam obiskovalcev razdelijo karbidovke in pohod skozi jamo se prične. Približno 700 stopnic (ali 134 m) navzgor in prav toliko navzdol je potrebnih za ogled. Temperature v notranjosti jame so običajno pod lediščem, zato so topla oblačila dobrodošla. Ob vstopu obiskovalce najprej preseneti močan curek hladnega zraka, takoj za tem pa pridejo v Posseltovo dvorano s [[Stalagmit|stalagmitom]] v sredini, imenovanim ''Posseltov stolp''. Ko pridemo mimo stolpa naletimo na črn križ na steni jame, ki označuje najbolj oddaljeno točko raziskovanja Antona Posselta. Od tam lahko vidimo velik nasip ledu, ki se dviga 20 metrov visoko in 40 m v širino in predstavlja največjo površino ledu v jami. Naslednja skulptura je ''grad Hymir'' visok 15 m in premera 40 m, poimenovan po velikanu iz skandinavske [[Mitologija|mitologije]]. Tukaj [[Stalaktit|stalaktiti]] ustvarjajo tvorbo imenovano ''Friggijina zavesa'' (Frigga je pomembna nordijska poganska boginja, Odinova žena). V nadaljevanju pridemo do ''katedrale'' Alexandra von Mörka. Je eden največjih prostorov v jami (60 m dolžine, 30 m širine in 35 m višine) in zadnje počivališče von Mörkove žare. Na koncu ogleda pridemo do ''Ledene palače'', ki je kilometer v globino jame ter 400 metrov pod površjem gore. Tukaj je tudi najvišja točka, nadmorska višina je 1775 m. Obiskovalci se morajo obrniti in se delno po krožni poti, tudi skozi umetni predor v ledu, vrniti do vhoda, kjer se ogled konča. Krožna pot v jamo traja približno eno uro in 15 minut. Jama je odprta od 1. maja do 26. oktobra v letu. == Sklici == {{sklici}} === Viri === * Vodnik - Verena Friedrich, Eisriesenwelt, Kunstverlag Peda - Passau, 2009 ISBN 978-3-89643-743-6 == Zunanje povezave == {{commons category|Eisriesenwelt}} * [http://www.eisriesenwelt.at/site/content/CB_ContentShow.php?coType=home Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120531055108/http://www.eisriesenwelt.at/site/content/CB_ContentShow.php?coType=home |date=2012-05-31 }} * [http://www.visual-geodata3d.com/index.html Vizualizacija skozi jamo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130828210723/http://www.visual-geodata3d.com/index.html |date=2013-08-28 }} * [http://salzburg.cityful.com/de/Ausflugsziele/Attraktion/Eisriesenwelt-Werfen Eisriesenwelt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110310194837/http://salzburg.cityful.com/de/Ausflugsziele/Attraktion/Eisriesenwelt-Werfen |date=2011-03-10 }}, Vodič po mestu Salzburg – Informacije in slike {{normativna kontrola}} [[Kategorija: Jame v Avstriji]] [[Kategorija: Ledene jame]] thnhidllnz6mrljr5vrf37xwya7fd50 0 340106 6688530 5903190 2026-06-12T13:29:44Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688530 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Stephan El Shaarawy | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 2001–2006 | youthclubs1 = Legino | youthyears2 = 2006–2008 | youthclubs2 = [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | years1 = 2008–2011 | clubs1 = [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | caps1 = 3 | goals1 = 0 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = → [[Calcio Padova|Padova]] (pos.) | caps2 = 29 | goals2 = 9 | years3 = 2011–2016 | clubs3 = [[A.C. Milan|Milan]] | caps3 = 82 | goals3 = 21 | years4 = 2015–2016 | clubs4 = → [[AS Monaco FC|Monaco]] (pos.) | caps4 = 15 | goals4 = 0 | years5 = 2016 | clubs5 = → [[A.S. Roma|Roma]] (pos.) | caps5 = 16 | goals5 = 8 | years6 = 2016–2019 | clubs6 = [[A.S. Roma|Roma]] | caps6 = 93 | goals6 = 26 | years7 = 2019–2021 | clubs7 = [[Šanghaj Šenhua F.C.|Šanghaj Šenhua]] | caps7 = 16 | goals7 = 1 | years8 = 2021–2026 | clubs8 = [[A.S. Roma|Roma]] | caps8 = 150 | goals8 = 18 | nationalyears1 = 2008 | nationalteam1 = Italija do 16 let | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 4 | nationalyears2 = 2008–2009 | nationalteam2 = Italija do 17 let | nationalcaps2 = 15 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2010 | nationalteam3 = Italija do 18 let | nationalcaps3 = 3 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2010 | nationalteam4 = Italija do 19 let | nationalcaps4 = 5 | nationalgoals4 = 1 | nationalyears5 = 2011- | nationalteam5 = Italija do 21 let | nationalcaps5 = 3 | nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2012–2024 | nationalteam6 = [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italija]] | nationalcaps6 = 32 | nationalgoals6 = 7 }} '''Stephan El Shaarawy''' ({{lang-ar|'''ستيفان الشعراوي'''}}), [[Italijani|italijanski]] [[nogometaš]], * [[27. oktober]] [[1992]], [[Savona]], [[Italija]]. El Shaarawy je nogometni [[Napadalec (nogomet)|napadalec]], ki od leta 2021 igra za [[A.S. Roma|Romo]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:El Shaarawy, Stephan}} [[Kategorija:Italijanski nogometaši]] [[Kategorija:Italijanski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Genoe C.F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Calcia Padova]] [[Kategorija:Nogometaši A.C. Milana]] [[Kategorija:Nogometaši AS Monaca]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Rome]] [[Kategorija:Nogometaši Šanghaj Šenhue F.C.]] c9nudiuzk8ba78d2dsrntnrw5uold9e 3 343348 6688573 6688369 2026-06-12T15:25:49Z Andrejj 94 /* Lokalna pomoč? */ odgovor 6688573 wikitext text/x-wiki Arhiv: [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv1|23.07.2005]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv2|20.01.2006]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv3|12.07.2006]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv4|27.09.2006]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv5|21.05.2007]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv6|21.05.2008]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2008-01-07|07.01.2009]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2010-01-01|01.01.2010]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2010-06-27|27.06.2010]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2011-03-17|17.03.2011]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2011-07-07|07.07.2011]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2019-07-20|2019-07-20]] == Pozdrav == Lep pozdrav na straneh slovenske Wikipedije. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 11:48, 11 maj 2004 (CEST) :Pozdrav vsem! --[[Uporabnik:Andrejj|andrejj]] 23:25, 12 maj 2004 (CEST) == [[Krk]] == Pozdravljen. Kot si morda opazil, sem v svojem wikipedijskem delu uredil in s tabelami opremil približno 20 člankov o hrvaških otokih. Večina administratorjev je moje delo odlbravala. Najpomembneje mi je pri uatvarjanju bilo, da so si članki o otokih čim bolj podobni. Opisi so približno enaki, prav tako tabele. V tabele sem med drugim dodal sliko z zastavo županije, v kateri se otok nahaja, saj so taki napisani praktično vsi članki o naseljih in drugih enotah na Hrvaškem, stvar pa je tudi estetsko bolj privlačna. Ne zdi se mi sprejemljivo, da si v članku Krk brez razloga odstranil sliko in to v tabeli, ki sploh ni tvoje delo. V ostalih člankih so slike še vedno. Hkrati sem v članku [[Krk]] odstranil podatek o hrvaškem imenu, ki je mimogrede identično slovenskemu poimenovanju in nima smisla, da bi bilo zapisano, ker ga ni niti pri drugih otokih. Standard sta tukaj italijansko in latinsko poimenovanje. Prosim, da me o takih popravkih prej vprašaš in ne delaš kar nekaj po svoje. Le na tak način bomo lahko zgradili trdno sodelovanje. Moje delo je namreč zahtevalo precej truda, zato se mi zdi nepošteno, da bi ga kdo neumteljeno uničeval. Hvala [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:26, 19. julij 2019 (CEST) :Hm, standard je tukaj slovenščina in načeloma hrvaško ime paše v članek, ker ni samoumevno enako (večina otokov ima sicer res enak zapis imena, čeprav [[Dugi otok]] ni ravno slovensko). :In morda ne naslavljaš teme pogovora z naslovi kot "Odstranjevanje in spreminjanje vsebine o otokih" --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:58, 19. julij 2019 (CEST) Zanima me zakaj te moti zastava županije v tabeli. Hkrati me zanima zakaj se potem članek Dugi otok ne imenuje Dolgi otok. Zanima me tudi zakaj pri vseh člankih o hrvaških naseljih ni še zapisa o hrvaškem poimenovanju. Ne vem tudi zakaj se razburjaš o naslovu pogovora. Zakaj tudi ostalih člankov o otokih ne opremiš s podatkom o hrvaškem imenu? Pri enonaglasnicah kot je tudi beseda Krk pa je mimogrede prevod vedno enak, tako je podatek o hrvaškem imenu povsem odveč. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:16, 19. julij 2019 (CEST) Če ti moje poimenovanje pogovora ni všeč si lahko pogledaš nekatere svoje prejšnje pogovore z naslovi kot so NIMA SMISLA INFOPOLJE. Ta naslov pa res zveni logično. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:17, 19. julij 2019 (CEST) :Henrik, zaenkrat se še ne razburjam nad ničemer, me pa pelješ po dobri poti ... Slovensko ime (otoka) ni SAMOUMEVNO enako hrvaškemu. Zato, prosim, nehaj! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:06, 19. julij 2019 (CEST) Zahtevam da me nehaš žaliti v smislu kakšne neumne naslove si izmišljujem. Ponovno pa te vprašam zakaj podatka o hrvaškem poimenovanju ne dodaš na članke o ostalih hrvaških otokih? Po tvojem očitno tam manjka... [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 21:23, 19. julij 2019 (CEST) Nisi mi odgovoril niti na vprašanje: Kaj je narobe z zastavo županije v članku Krk? [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 21:24, 19. julij 2019 (CEST) Prosim te še da mi poveš samo en hrvaški otok, kjer se slovensko in hrvaško poimenovanje razlikujeta. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 21:28, 19. julij 2019 (CEST) :Žaliti!? Morda ti slovenščina vseeno ne gre tako dobro kot meniš? Kje vidiš žalitev? :Zastava je v članku, nisi opazil? :Vprašanje je nebistveno: če kdo ne obvlada hrvaškega jezika, je potrebno navesti (izvorno) hrvaško ime otoka. Sicer pa npr. [[Brioni]]. --22:55, 19. julij 2019 (CEST) Še vedno nisi odgovoril, zakaj tudi ostalih člankov o otokih ne opremiš s podatkom o hrvaškem imenu. Si morda tipičen slovenski dopustnik, ki svoje poletne dneve 30 let zapored preživlja na Krku in je zaljubljen vanj. Sicer pa Brioni niso otok temveč otočje. Bistvena razlika. Ni se treba spuščati v pogovore o znanju jezika. Sem dvojezičen, materni govorec hrvaščine in slovenščine in sem ponosen na to. O tvojem znanju hrvaščine bi pa tudi lahko govorili. Najbrž si se na dupostovanju na Krku naučil kako se naroči sladoled in kozarec Coca cole. Žalostno, da je takim avtokratom dovoljeno biti administrator. Res žalostno. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 01:09, 20. julij 2019 (CEST) Žalitev vidim v zapisu: "In morda be naslavljaš teme pogovora kot...". Pišeš, kot da bi bil jaz nek nesposobnež, ki nima pojma o Wikipediji in piše povsem neumestne naslove pogovorov. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 01:57, 20. julij 2019 (CEST) : Vsekakor ni potrebe po hrvaških imenih v oklepajih, ker so itak vsi otoki že v hrvaščini. Če je izjema, seveda hrvaško ime ostane dopisano. To prakso imamo povsod, tudi pri avstrijskih imenih, kjer tudi ne piše '''Lienz''' ({{jezik-de|Lienz}}), piše pa '''Žitara vas''' ({{jezik-de|Sittersdorf}}). Tudi pri hrvaškim naseljih imamo izjeme kot je '''Pulj''' ({{jezik-hr|Pula}}), seveda pa nimamo kaj takega kot '''Šibenik''' ({{jezik-hr|Šibenik}}). Kako je sploh lahko prišlo do tega zapleta? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 02:55, 20. julij 2019 (CEST) ::Janez in Henrik: za nekoga, ki ne zna hrvaško (tako dobro kot mi trije) '''NI''' samoumevno, da je '''v slovenski wikipediji''' ime otoka enako. Kar zastavi še vprašanje, čemu je poleg še latinsko ime (ki ga v hrvaških člankih ni)? Iz zgodovinskih razlogov pa manjka še nemško ime. ::Zaplet se je pričel, ko je Henrik odstranil hrvaško ime; jaz sem vrnil urejanje in pomotoma hkrati odstranil zastavo županije (ki je sedaj na mestu). ::Henrik, bistvena razlika je, seveda, otočje je več otokov, poimenovanje pa je prav enak 'problem': [[Veliki Brion]]. ::Henrik, prosim da ostaneš na predmetu razprave. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:45, 20. julij 2019 (CEST) Čestitke Janez Drilc. Končno nekdo, ki je pokazal nekaj razuma. Sam sem namreč v članku Krk odstranil podoben nesmisel kot si ga navedel ("Šibenik (hrvaško:Šibenik)) V mojem primeru (Krk (hrvaško: Krk) Tudi jaz zagovarjam to, da imena ne pišemo, saj se ne razlikuje pri otokih so te izjeme res redke. Gospod Andrejj pa se je razjezil in uničil moje urejanje (trikrat). Očitno misli, da zna vse na tem svetu. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 11:11, 20. julij 2019 (CEST) Pa še nekaj. Gospod Andrejj Nemci na svoji Wikipediji uporabljajo ime Krk tudi v naslovu članka, v oklepaju pa ni še "prevoda" v hrvaščino. Če bi obstajalo nemško ime/prevod, bi ga najbrž uporabili. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 11:17, 20. julij 2019 (CEST) Andrejj: Po tvoje očitno uporabniki ne vejo niti, da se Šibenik enako imenuje v slovenskem in hrvaškem jeziku. Zakaj nisi načelen in tudi tega članka ne opremiš z omenjenim podatkom? [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 11:24, 20. julij 2019 (CEST) :Henrik, kot kaže nisi dosleden, ali kaj: [[Kampor]]!? Mimogrede, jeziku (Hrvaške) se reče hrvaščina. --20:06, 20. julij 2019 (CEST) Nočem razplamtevat debate, ampak, ali ni logično, da za hrvaška geografska imena preprosto ''je'' samoumevno, da so v hrvaščini – pa ne glede na nekaj izjem? Ali da za avstrijska imena spet ''je'' samoumevno, da so pač v nemščini? Oziroma, ali naj bi zaradi poslovenjenega Pariza in Lurda vsa francoska mesta označili še s francoskimi imeni, če pa je samoumevno, da so francoska? Potem pridemo do tega, da izjema, četudi je ena sama, ukinja pravilo, ne pa ga potrjuje. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:09, 21. julij 2019 (CEST) :Kot je razvidno, sem sprejel razlago (čeprav ne vidim problema, če bi poimenovanje vseeno bilo). --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:05, 21. julij 2019 (CEST) Me veseli. Z nemškim poimenovanjem pa se, seveda če obstaja, povsem strinjam. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:06, 21. julij 2019 (CEST) == Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:44, 6. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19352611 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.''' Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:12, 20. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19395163 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:50, 3. oktober 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19433651 --> == [[Roman Vodeb]] == Poglavje Doprinos k psihoanalitiki je sestavljeno iz dveh delov: opis področij, na katerih deluje in njegov pogled na svet (razmišljanje). Glede [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Roman_Vodeb&oldid=5419419 tvojega prejšnjega urejanja] menim, da je področje dela psihoanalitike presoja psihoanalitika samega, torej kjer se mislec sam opredeli. Tudi njegov pogled na svet je po mojem mnenju popolnoma verodostojen s spletne strani, saj jo je naredil Vodeb sam (mislec o svojem delu in področju najbolj ve <nowiki>[</nowiki>filozofija ni rigorozno dokazljiva<nowiki>]</nowiki>), poleg tega pa ni prisotnega nič subjektivnega. Poleg tega obstaja veliko strani brez zadostnih virov, ki so se obržale zelo dolgo in ni bilo nobenih problemov (recimo [[Sergej Agejkin]], [[Darko Anželj]] in [[Osman Đogić]]). Zakaj takšna pristranskost? – [[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]]) 18:21, 29. december 2020 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Wikislovar== Pozdravljen. Trenutno si edini administrator Wikislovarja in bi te predlagal, da malo spremljaš zadnje spremembe tam, ker se nabirajo vandalizmi in smeti. Nekaj sem jih označil za brisanje (ampak tudi še ni ustrezne predloge za to). Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:47, 11. oktober 2022 (CEST) ==Kaskadna zaščita== Pozdravljen še enkrat! Opazil sem, da zaradi kaskadne zaščite tvoje uporabniške strani ni na voljo urejanje predloge {{tl|·}}. Če meniš, da mora biti ta predloga zaščitena, predlagam, da jo zaščitiš posebej in ne kot del svoje uporabniške strani. Hvala, lep večer. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:37, 18. november 2022 (CET) :Je sedaj OK!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 12:03, 19. november 2022 (CET) Da, zdaj je v redu. Hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:09, 20. november 2022 (CET) Predlogo sem zdaj posodobil. Predlagam, da jo zaščitiš za urejanje (samo za administratorje), ker se le redko posodablja in je uporabljena na več tisoč straneh. Lp, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:20, 20. november 2022 (CET) == Wikidata redirects categories == Hi! Could you please delete [[:Kategorija:Preusmeritve, povezane s predmetom v Wikipodatkih]] and move [[:Kategorija:Redirects connected to a Wikipodatki item]] there? [[User:Eurohunter|Eurohunter]] created a new category instead of renaming the existing one, but the page history should be preserved. (Yes, the old category contained pages back then, but I don’t think that was a reason to create a new category instead of renaming.) —[[Uporabnik:Tacsipacsi|Tacsipacsi]] ([[Uporabniški pogovor:Tacsipacsi|pogovor]]) 22:05, 20. november 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Tacsipacsi|Tacsipacsi]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 20. november 2022 (CET) == Preusmeritev ruskega osebnega imena Nepomnjašči(j) == <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jan_Nepomnja%C5%A1%C4%8Dij&diff=prev&oldid=5982513&diffmode=source Tale preusmeritev]</span> bo najbrž napačna, glede na [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen#10 – končnici -ий / -ая]]. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:47, 15. april 2023 (CEST) :Slaba polovica gugletkov ("uveljavljenih strani": Delo, Dnevnik ...) je [[Nepomnjaščij]] - just saying ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:40, 16. april 2023 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Marta Verginella == Verjetno je moj študent dopolnil geslo [[Marta Verginella]]. Dodane naj bi bile osebe, ki jim je bila Verginella mentor pri doktorski disertaciji. Urejanje je bilo razveljavljeno. Spremembo sem videl, ker spremljam geslo. Kaj je bilo narobe, da se je geslo vrnilo na prejšno različico? Ne uspem namreč vidite v zgodovini kaj je bilo morda narobe, da študenta opozorim na napačno urejanje.. lp [[Uporabnik:Bb63lj|BojanB]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 18:49, 27. oktober 2024 (CET) :Zbrisal je infopolje. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:01, 27. oktober 2024 (CET) ::Kaj je bilo narobe z objavo vsebine, ali pa tehnično ni bilo primerno narejeno? Ta polja so namreč pri mnogih osebah. [[Uporabnik:Bb63lj|BojanB]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 09:46, 28. oktober 2024 (CET) :Kot rečeno, infopolje je (nemara nevede) '''odstranil'''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:58, 28. oktober 2024 (CET) == [[Odpornostni moment]] == Moj odziv na tvoj povzetek urejanja ({{tq|povsem na novo (with a little help of AI)}}) bo isti ko pred nekaj leti: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sultan&curid=61252&diff=333819&oldid=333783 Et tu, Andreus?] :P LP '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:15, 17. april 2025 (CEST) :Ne bodi konservativen :-), [https://avi-loeb.medium.com/will-artificial-intelligence-win-over-natural-stupidity-d67f54eab38f AI will preveail], čeprav mi to ni všeč. :Če mi pa do takrat prihrani uro ali dve dela, pa tudi v redu. Zaenkrat z zastonjsko verzijo ... kaj bo šele, ko investiram v naročnino! :In še načelno vprašanje, naj uvedemo oznako '''generated with (help) of [[Umetna inteligenca|AI]]''' --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:45, 17. april 2025 (CEST) ::Ti bi moral to malo drugače zastavit: trenutno nas Wikipedija premalo plača za dobro ĆetĐipiti naročnino :P Glede zadnjega ne vem, so pa itak prispevki večidel očitni. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:52, 17. april 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Prošnja za pomoč pri pripravi članka == == Prošnja za pomoč pri pripravi članka == Pozdravljeni, pripravljam članek o skupini'''Ržišnik Perc''' (matično podjetje , ki vključuje tudi Protim Ržišnik Perc, Infotim Ržišnik Perc in RP investicije). Ker nimam veliko izkušenj z Wikipedijo, bi prosila za pomoč pri usmeritvah in postavitvi strani na wikipediji. Ali obstajajo strokovnjaki, ki nam lahko ob tem pomagajo. Hvala za vašo pomoč! --[[Uporabnik:UrsaRP|UrsaRP]] ([[Uporabniški pogovor:UrsaRP|pogovor]]) 13:22, 3. september 2025 (CEST) == Slike == En velik hvala za vse lepo poslikano in naloženo gradivo! Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:57, 29. oktober 2025 (CET) == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Birokratski stan == Hej, WMF je predlagala odstranitev vseh birokratov, ki nimajo vključene dvofaktorske zaščite. Predlagam, da si vklopiš - nekaj navodil o tem je na [[:meta:2FA]]. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:11, 20. marec 2026 (CET) :Urejeno. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 30. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Vračanja pri preimenovanjih == Zdravo, malo me čudijo tvoja vračanja uporabnika Kranjskega Timijana, saj so kraji bili preimenovani v ustreznem obdobju, ko so oblasti imele kampanjo proti toponimom na podlagi svetniških imen. Problemi se mi niso zdeli takšni kot v citiranem Šentjungertu, ki je bil preimenovan šele leta 1984 – vsa ta naselja so bila preimenovana do leta 1955. Lahko preveriš ali objasniš? Hvala za komentar, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:31, 6. maj 2026 (CEST) :Ni problem v preimenovanjih, gre za slog tega odstavka (mimogrede, v precej člankih je to poleg uvodne vrstice edini odstavek). :Predlagam sem način zapisa, glej [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]], ki ga je ignoriral in nadaljeval serijsko kopipejstanje. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:42, 6. maj 2026 (CEST) ::Osebno mi za preimenovanja v letih 1948–1955 tak odstavek slogovno ni problematičen, se pa strinjam z vsem nadaljnjim. Vseeno hvala za pojasnilo, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 6. maj 2026 (CEST) == Lokalna pomoč? == Pozdravljen, upam, da mi bi lahko pomagal pri naslednji zagonetki iz Novega mesta. Zanima me letnica rušitve kapucinskega samostana s cerkvijo sv. Jožefa Kupertinskega, ki je stala na Novem trgu, kjer je danes trgovinski center. Uspelo mi je najti nekatere zemljevide iz leta 1945, ki pa stari samostan še vrisujejo. Morda ti veš kaj bolj natančno? Hvala za odgovor in lep vikend želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:00, 12. junij 2026 (CEST) :Hm, teška bo. Sama stavba samostana (seveda za druge, posvetne, namene) je stala še okrog leta 1970, vendar brez cerkve, pa tudi pokopališče je bilo preseljeno že precej prej. Rekel bi da je bila stavba zrušena cca 1970-1980 ob gradnji Novega trga. :https://arhitekturizem.blogspot.com/2014/03/nekoc-na-novem-trgu.html :Načrti za novi trg 1977 :https://arhitekturizem.blogspot.com/2014/03/pretekla-prihodnost-novega-trga.html :1978 so tam zgradili hotel :https://arhitekturizem.blogspot.com/2014/03/odprt-hotel-metropol-hotel-krka.html :LP :Andrej [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:25, 12. junij 2026 (CEST) arrjna9vfj5bnn4owcs9p8kqip31rhw 6688575 6688573 2026-06-12T15:55:11Z Andrejj 94 /* Lokalna pomoč? */ odgovor 6688575 wikitext text/x-wiki Arhiv: [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv1|23.07.2005]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv2|20.01.2006]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv3|12.07.2006]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv4|27.09.2006]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv5|21.05.2007]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv6|21.05.2008]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2008-01-07|07.01.2009]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2010-01-01|01.01.2010]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2010-06-27|27.06.2010]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2011-03-17|17.03.2011]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2011-07-07|07.07.2011]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2019-07-20|2019-07-20]] == Pozdrav == Lep pozdrav na straneh slovenske Wikipedije. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 11:48, 11 maj 2004 (CEST) :Pozdrav vsem! --[[Uporabnik:Andrejj|andrejj]] 23:25, 12 maj 2004 (CEST) == [[Krk]] == Pozdravljen. Kot si morda opazil, sem v svojem wikipedijskem delu uredil in s tabelami opremil približno 20 člankov o hrvaških otokih. Večina administratorjev je moje delo odlbravala. Najpomembneje mi je pri uatvarjanju bilo, da so si članki o otokih čim bolj podobni. Opisi so približno enaki, prav tako tabele. V tabele sem med drugim dodal sliko z zastavo županije, v kateri se otok nahaja, saj so taki napisani praktično vsi članki o naseljih in drugih enotah na Hrvaškem, stvar pa je tudi estetsko bolj privlačna. Ne zdi se mi sprejemljivo, da si v članku Krk brez razloga odstranil sliko in to v tabeli, ki sploh ni tvoje delo. V ostalih člankih so slike še vedno. Hkrati sem v članku [[Krk]] odstranil podatek o hrvaškem imenu, ki je mimogrede identično slovenskemu poimenovanju in nima smisla, da bi bilo zapisano, ker ga ni niti pri drugih otokih. Standard sta tukaj italijansko in latinsko poimenovanje. Prosim, da me o takih popravkih prej vprašaš in ne delaš kar nekaj po svoje. Le na tak način bomo lahko zgradili trdno sodelovanje. Moje delo je namreč zahtevalo precej truda, zato se mi zdi nepošteno, da bi ga kdo neumteljeno uničeval. Hvala [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:26, 19. julij 2019 (CEST) :Hm, standard je tukaj slovenščina in načeloma hrvaško ime paše v članek, ker ni samoumevno enako (večina otokov ima sicer res enak zapis imena, čeprav [[Dugi otok]] ni ravno slovensko). :In morda ne naslavljaš teme pogovora z naslovi kot "Odstranjevanje in spreminjanje vsebine o otokih" --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:58, 19. julij 2019 (CEST) Zanima me zakaj te moti zastava županije v tabeli. Hkrati me zanima zakaj se potem članek Dugi otok ne imenuje Dolgi otok. Zanima me tudi zakaj pri vseh člankih o hrvaških naseljih ni še zapisa o hrvaškem poimenovanju. Ne vem tudi zakaj se razburjaš o naslovu pogovora. Zakaj tudi ostalih člankov o otokih ne opremiš s podatkom o hrvaškem imenu? Pri enonaglasnicah kot je tudi beseda Krk pa je mimogrede prevod vedno enak, tako je podatek o hrvaškem imenu povsem odveč. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:16, 19. julij 2019 (CEST) Če ti moje poimenovanje pogovora ni všeč si lahko pogledaš nekatere svoje prejšnje pogovore z naslovi kot so NIMA SMISLA INFOPOLJE. Ta naslov pa res zveni logično. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:17, 19. julij 2019 (CEST) :Henrik, zaenkrat se še ne razburjam nad ničemer, me pa pelješ po dobri poti ... Slovensko ime (otoka) ni SAMOUMEVNO enako hrvaškemu. Zato, prosim, nehaj! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:06, 19. julij 2019 (CEST) Zahtevam da me nehaš žaliti v smislu kakšne neumne naslove si izmišljujem. Ponovno pa te vprašam zakaj podatka o hrvaškem poimenovanju ne dodaš na članke o ostalih hrvaških otokih? Po tvojem očitno tam manjka... [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 21:23, 19. julij 2019 (CEST) Nisi mi odgovoril niti na vprašanje: Kaj je narobe z zastavo županije v članku Krk? [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 21:24, 19. julij 2019 (CEST) Prosim te še da mi poveš samo en hrvaški otok, kjer se slovensko in hrvaško poimenovanje razlikujeta. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 21:28, 19. julij 2019 (CEST) :Žaliti!? Morda ti slovenščina vseeno ne gre tako dobro kot meniš? Kje vidiš žalitev? :Zastava je v članku, nisi opazil? :Vprašanje je nebistveno: če kdo ne obvlada hrvaškega jezika, je potrebno navesti (izvorno) hrvaško ime otoka. Sicer pa npr. [[Brioni]]. --22:55, 19. julij 2019 (CEST) Še vedno nisi odgovoril, zakaj tudi ostalih člankov o otokih ne opremiš s podatkom o hrvaškem imenu. Si morda tipičen slovenski dopustnik, ki svoje poletne dneve 30 let zapored preživlja na Krku in je zaljubljen vanj. Sicer pa Brioni niso otok temveč otočje. Bistvena razlika. Ni se treba spuščati v pogovore o znanju jezika. Sem dvojezičen, materni govorec hrvaščine in slovenščine in sem ponosen na to. O tvojem znanju hrvaščine bi pa tudi lahko govorili. Najbrž si se na dupostovanju na Krku naučil kako se naroči sladoled in kozarec Coca cole. Žalostno, da je takim avtokratom dovoljeno biti administrator. Res žalostno. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 01:09, 20. julij 2019 (CEST) Žalitev vidim v zapisu: "In morda be naslavljaš teme pogovora kot...". Pišeš, kot da bi bil jaz nek nesposobnež, ki nima pojma o Wikipediji in piše povsem neumestne naslove pogovorov. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 01:57, 20. julij 2019 (CEST) : Vsekakor ni potrebe po hrvaških imenih v oklepajih, ker so itak vsi otoki že v hrvaščini. Če je izjema, seveda hrvaško ime ostane dopisano. To prakso imamo povsod, tudi pri avstrijskih imenih, kjer tudi ne piše '''Lienz''' ({{jezik-de|Lienz}}), piše pa '''Žitara vas''' ({{jezik-de|Sittersdorf}}). Tudi pri hrvaškim naseljih imamo izjeme kot je '''Pulj''' ({{jezik-hr|Pula}}), seveda pa nimamo kaj takega kot '''Šibenik''' ({{jezik-hr|Šibenik}}). Kako je sploh lahko prišlo do tega zapleta? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 02:55, 20. julij 2019 (CEST) ::Janez in Henrik: za nekoga, ki ne zna hrvaško (tako dobro kot mi trije) '''NI''' samoumevno, da je '''v slovenski wikipediji''' ime otoka enako. Kar zastavi še vprašanje, čemu je poleg še latinsko ime (ki ga v hrvaških člankih ni)? Iz zgodovinskih razlogov pa manjka še nemško ime. ::Zaplet se je pričel, ko je Henrik odstranil hrvaško ime; jaz sem vrnil urejanje in pomotoma hkrati odstranil zastavo županije (ki je sedaj na mestu). ::Henrik, bistvena razlika je, seveda, otočje je več otokov, poimenovanje pa je prav enak 'problem': [[Veliki Brion]]. ::Henrik, prosim da ostaneš na predmetu razprave. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:45, 20. julij 2019 (CEST) Čestitke Janez Drilc. Končno nekdo, ki je pokazal nekaj razuma. Sam sem namreč v članku Krk odstranil podoben nesmisel kot si ga navedel ("Šibenik (hrvaško:Šibenik)) V mojem primeru (Krk (hrvaško: Krk) Tudi jaz zagovarjam to, da imena ne pišemo, saj se ne razlikuje pri otokih so te izjeme res redke. Gospod Andrejj pa se je razjezil in uničil moje urejanje (trikrat). Očitno misli, da zna vse na tem svetu. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 11:11, 20. julij 2019 (CEST) Pa še nekaj. Gospod Andrejj Nemci na svoji Wikipediji uporabljajo ime Krk tudi v naslovu članka, v oklepaju pa ni še "prevoda" v hrvaščino. Če bi obstajalo nemško ime/prevod, bi ga najbrž uporabili. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 11:17, 20. julij 2019 (CEST) Andrejj: Po tvoje očitno uporabniki ne vejo niti, da se Šibenik enako imenuje v slovenskem in hrvaškem jeziku. Zakaj nisi načelen in tudi tega članka ne opremiš z omenjenim podatkom? [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 11:24, 20. julij 2019 (CEST) :Henrik, kot kaže nisi dosleden, ali kaj: [[Kampor]]!? Mimogrede, jeziku (Hrvaške) se reče hrvaščina. --20:06, 20. julij 2019 (CEST) Nočem razplamtevat debate, ampak, ali ni logično, da za hrvaška geografska imena preprosto ''je'' samoumevno, da so v hrvaščini – pa ne glede na nekaj izjem? Ali da za avstrijska imena spet ''je'' samoumevno, da so pač v nemščini? Oziroma, ali naj bi zaradi poslovenjenega Pariza in Lurda vsa francoska mesta označili še s francoskimi imeni, če pa je samoumevno, da so francoska? Potem pridemo do tega, da izjema, četudi je ena sama, ukinja pravilo, ne pa ga potrjuje. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:09, 21. julij 2019 (CEST) :Kot je razvidno, sem sprejel razlago (čeprav ne vidim problema, če bi poimenovanje vseeno bilo). --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:05, 21. julij 2019 (CEST) Me veseli. Z nemškim poimenovanjem pa se, seveda če obstaja, povsem strinjam. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:06, 21. julij 2019 (CEST) == Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:44, 6. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19352611 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.''' Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:12, 20. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19395163 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:50, 3. oktober 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19433651 --> == [[Roman Vodeb]] == Poglavje Doprinos k psihoanalitiki je sestavljeno iz dveh delov: opis področij, na katerih deluje in njegov pogled na svet (razmišljanje). Glede [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Roman_Vodeb&oldid=5419419 tvojega prejšnjega urejanja] menim, da je področje dela psihoanalitike presoja psihoanalitika samega, torej kjer se mislec sam opredeli. Tudi njegov pogled na svet je po mojem mnenju popolnoma verodostojen s spletne strani, saj jo je naredil Vodeb sam (mislec o svojem delu in področju najbolj ve <nowiki>[</nowiki>filozofija ni rigorozno dokazljiva<nowiki>]</nowiki>), poleg tega pa ni prisotnega nič subjektivnega. Poleg tega obstaja veliko strani brez zadostnih virov, ki so se obržale zelo dolgo in ni bilo nobenih problemov (recimo [[Sergej Agejkin]], [[Darko Anželj]] in [[Osman Đogić]]). Zakaj takšna pristranskost? – [[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]]) 18:21, 29. december 2020 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Wikislovar== Pozdravljen. Trenutno si edini administrator Wikislovarja in bi te predlagal, da malo spremljaš zadnje spremembe tam, ker se nabirajo vandalizmi in smeti. Nekaj sem jih označil za brisanje (ampak tudi še ni ustrezne predloge za to). Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:47, 11. oktober 2022 (CEST) ==Kaskadna zaščita== Pozdravljen še enkrat! Opazil sem, da zaradi kaskadne zaščite tvoje uporabniške strani ni na voljo urejanje predloge {{tl|·}}. Če meniš, da mora biti ta predloga zaščitena, predlagam, da jo zaščitiš posebej in ne kot del svoje uporabniške strani. Hvala, lep večer. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:37, 18. november 2022 (CET) :Je sedaj OK!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 12:03, 19. november 2022 (CET) Da, zdaj je v redu. Hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:09, 20. november 2022 (CET) Predlogo sem zdaj posodobil. Predlagam, da jo zaščitiš za urejanje (samo za administratorje), ker se le redko posodablja in je uporabljena na več tisoč straneh. Lp, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:20, 20. november 2022 (CET) == Wikidata redirects categories == Hi! Could you please delete [[:Kategorija:Preusmeritve, povezane s predmetom v Wikipodatkih]] and move [[:Kategorija:Redirects connected to a Wikipodatki item]] there? [[User:Eurohunter|Eurohunter]] created a new category instead of renaming the existing one, but the page history should be preserved. (Yes, the old category contained pages back then, but I don’t think that was a reason to create a new category instead of renaming.) —[[Uporabnik:Tacsipacsi|Tacsipacsi]] ([[Uporabniški pogovor:Tacsipacsi|pogovor]]) 22:05, 20. november 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Tacsipacsi|Tacsipacsi]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 20. november 2022 (CET) == Preusmeritev ruskega osebnega imena Nepomnjašči(j) == <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jan_Nepomnja%C5%A1%C4%8Dij&diff=prev&oldid=5982513&diffmode=source Tale preusmeritev]</span> bo najbrž napačna, glede na [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen#10 – končnici -ий / -ая]]. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:47, 15. april 2023 (CEST) :Slaba polovica gugletkov ("uveljavljenih strani": Delo, Dnevnik ...) je [[Nepomnjaščij]] - just saying ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:40, 16. april 2023 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Marta Verginella == Verjetno je moj študent dopolnil geslo [[Marta Verginella]]. Dodane naj bi bile osebe, ki jim je bila Verginella mentor pri doktorski disertaciji. Urejanje je bilo razveljavljeno. Spremembo sem videl, ker spremljam geslo. Kaj je bilo narobe, da se je geslo vrnilo na prejšno različico? Ne uspem namreč vidite v zgodovini kaj je bilo morda narobe, da študenta opozorim na napačno urejanje.. lp [[Uporabnik:Bb63lj|BojanB]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 18:49, 27. oktober 2024 (CET) :Zbrisal je infopolje. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:01, 27. oktober 2024 (CET) ::Kaj je bilo narobe z objavo vsebine, ali pa tehnično ni bilo primerno narejeno? Ta polja so namreč pri mnogih osebah. [[Uporabnik:Bb63lj|BojanB]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 09:46, 28. oktober 2024 (CET) :Kot rečeno, infopolje je (nemara nevede) '''odstranil'''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:58, 28. oktober 2024 (CET) == [[Odpornostni moment]] == Moj odziv na tvoj povzetek urejanja ({{tq|povsem na novo (with a little help of AI)}}) bo isti ko pred nekaj leti: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sultan&curid=61252&diff=333819&oldid=333783 Et tu, Andreus?] :P LP '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:15, 17. april 2025 (CEST) :Ne bodi konservativen :-), [https://avi-loeb.medium.com/will-artificial-intelligence-win-over-natural-stupidity-d67f54eab38f AI will preveail], čeprav mi to ni všeč. :Če mi pa do takrat prihrani uro ali dve dela, pa tudi v redu. Zaenkrat z zastonjsko verzijo ... kaj bo šele, ko investiram v naročnino! :In še načelno vprašanje, naj uvedemo oznako '''generated with (help) of [[Umetna inteligenca|AI]]''' --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:45, 17. april 2025 (CEST) ::Ti bi moral to malo drugače zastavit: trenutno nas Wikipedija premalo plača za dobro ĆetĐipiti naročnino :P Glede zadnjega ne vem, so pa itak prispevki večidel očitni. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:52, 17. april 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Prošnja za pomoč pri pripravi članka == == Prošnja za pomoč pri pripravi članka == Pozdravljeni, pripravljam članek o skupini'''Ržišnik Perc''' (matično podjetje , ki vključuje tudi Protim Ržišnik Perc, Infotim Ržišnik Perc in RP investicije). Ker nimam veliko izkušenj z Wikipedijo, bi prosila za pomoč pri usmeritvah in postavitvi strani na wikipediji. Ali obstajajo strokovnjaki, ki nam lahko ob tem pomagajo. Hvala za vašo pomoč! --[[Uporabnik:UrsaRP|UrsaRP]] ([[Uporabniški pogovor:UrsaRP|pogovor]]) 13:22, 3. september 2025 (CEST) == Slike == En velik hvala za vse lepo poslikano in naloženo gradivo! Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:57, 29. oktober 2025 (CET) == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Birokratski stan == Hej, WMF je predlagala odstranitev vseh birokratov, ki nimajo vključene dvofaktorske zaščite. Predlagam, da si vklopiš - nekaj navodil o tem je na [[:meta:2FA]]. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:11, 20. marec 2026 (CET) :Urejeno. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 30. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Vračanja pri preimenovanjih == Zdravo, malo me čudijo tvoja vračanja uporabnika Kranjskega Timijana, saj so kraji bili preimenovani v ustreznem obdobju, ko so oblasti imele kampanjo proti toponimom na podlagi svetniških imen. Problemi se mi niso zdeli takšni kot v citiranem Šentjungertu, ki je bil preimenovan šele leta 1984 – vsa ta naselja so bila preimenovana do leta 1955. Lahko preveriš ali objasniš? Hvala za komentar, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:31, 6. maj 2026 (CEST) :Ni problem v preimenovanjih, gre za slog tega odstavka (mimogrede, v precej člankih je to poleg uvodne vrstice edini odstavek). :Predlagam sem način zapisa, glej [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]], ki ga je ignoriral in nadaljeval serijsko kopipejstanje. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:42, 6. maj 2026 (CEST) ::Osebno mi za preimenovanja v letih 1948–1955 tak odstavek slogovno ni problematičen, se pa strinjam z vsem nadaljnjim. Vseeno hvala za pojasnilo, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 6. maj 2026 (CEST) == Lokalna pomoč? == Pozdravljen, upam, da mi bi lahko pomagal pri naslednji zagonetki iz Novega mesta. Zanima me letnica rušitve kapucinskega samostana s cerkvijo sv. Jožefa Kupertinskega, ki je stala na Novem trgu, kjer je danes trgovinski center. Uspelo mi je najti nekatere zemljevide iz leta 1945, ki pa stari samostan še vrisujejo. Morda ti veš kaj bolj natančno? Hvala za odgovor in lep vikend želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:00, 12. junij 2026 (CEST) :Hm, teška bo. Sama stavba samostana (seveda za druge, posvetne, namene) je stala še okrog leta 1970, vendar brez cerkve, pa tudi pokopališče je bilo preseljeno že precej prej. Rekel bi da je bila stavba zrušena cca 1970-1980 ob gradnji Novega trga. :https://arhitekturizem.blogspot.com/2014/03/nekoc-na-novem-trgu.html :Načrti za novi trg 1977 :https://arhitekturizem.blogspot.com/2014/03/pretekla-prihodnost-novega-trga.html :1978 so tam zgradili hotel :https://arhitekturizem.blogspot.com/2014/03/odprt-hotel-metropol-hotel-krka.html :LP :Andrej [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:25, 12. junij 2026 (CEST) ::Pravzaprav, 1980: ::https://arhitekturizem.blogspot.com/2013/12/novi-trg-skozi-cas.html [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:55, 12. junij 2026 (CEST) 1xmx04uoqg83crzrfplsvoei2jowltd 6688576 6688575 2026-06-12T15:56:16Z Andrejj 94 /* Lokalna pomoč? */ + 6688576 wikitext text/x-wiki Arhiv: [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv1|23.07.2005]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv2|20.01.2006]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv3|12.07.2006]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv4|27.09.2006]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv5|21.05.2007]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv6|21.05.2008]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2008-01-07|07.01.2009]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2010-01-01|01.01.2010]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2010-06-27|27.06.2010]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2011-03-17|17.03.2011]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2011-07-07|07.07.2011]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2019-07-20|2019-07-20]] == Pozdrav == Lep pozdrav na straneh slovenske Wikipedije. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 11:48, 11 maj 2004 (CEST) :Pozdrav vsem! --[[Uporabnik:Andrejj|andrejj]] 23:25, 12 maj 2004 (CEST) == [[Krk]] == Pozdravljen. Kot si morda opazil, sem v svojem wikipedijskem delu uredil in s tabelami opremil približno 20 člankov o hrvaških otokih. Večina administratorjev je moje delo odlbravala. Najpomembneje mi je pri uatvarjanju bilo, da so si članki o otokih čim bolj podobni. Opisi so približno enaki, prav tako tabele. V tabele sem med drugim dodal sliko z zastavo županije, v kateri se otok nahaja, saj so taki napisani praktično vsi članki o naseljih in drugih enotah na Hrvaškem, stvar pa je tudi estetsko bolj privlačna. Ne zdi se mi sprejemljivo, da si v članku Krk brez razloga odstranil sliko in to v tabeli, ki sploh ni tvoje delo. V ostalih člankih so slike še vedno. Hkrati sem v članku [[Krk]] odstranil podatek o hrvaškem imenu, ki je mimogrede identično slovenskemu poimenovanju in nima smisla, da bi bilo zapisano, ker ga ni niti pri drugih otokih. Standard sta tukaj italijansko in latinsko poimenovanje. Prosim, da me o takih popravkih prej vprašaš in ne delaš kar nekaj po svoje. Le na tak način bomo lahko zgradili trdno sodelovanje. Moje delo je namreč zahtevalo precej truda, zato se mi zdi nepošteno, da bi ga kdo neumteljeno uničeval. Hvala [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:26, 19. julij 2019 (CEST) :Hm, standard je tukaj slovenščina in načeloma hrvaško ime paše v članek, ker ni samoumevno enako (večina otokov ima sicer res enak zapis imena, čeprav [[Dugi otok]] ni ravno slovensko). :In morda ne naslavljaš teme pogovora z naslovi kot "Odstranjevanje in spreminjanje vsebine o otokih" --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:58, 19. julij 2019 (CEST) Zanima me zakaj te moti zastava županije v tabeli. Hkrati me zanima zakaj se potem članek Dugi otok ne imenuje Dolgi otok. Zanima me tudi zakaj pri vseh člankih o hrvaških naseljih ni še zapisa o hrvaškem poimenovanju. Ne vem tudi zakaj se razburjaš o naslovu pogovora. Zakaj tudi ostalih člankov o otokih ne opremiš s podatkom o hrvaškem imenu? Pri enonaglasnicah kot je tudi beseda Krk pa je mimogrede prevod vedno enak, tako je podatek o hrvaškem imenu povsem odveč. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:16, 19. julij 2019 (CEST) Če ti moje poimenovanje pogovora ni všeč si lahko pogledaš nekatere svoje prejšnje pogovore z naslovi kot so NIMA SMISLA INFOPOLJE. Ta naslov pa res zveni logično. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:17, 19. julij 2019 (CEST) :Henrik, zaenkrat se še ne razburjam nad ničemer, me pa pelješ po dobri poti ... Slovensko ime (otoka) ni SAMOUMEVNO enako hrvaškemu. Zato, prosim, nehaj! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:06, 19. julij 2019 (CEST) Zahtevam da me nehaš žaliti v smislu kakšne neumne naslove si izmišljujem. Ponovno pa te vprašam zakaj podatka o hrvaškem poimenovanju ne dodaš na članke o ostalih hrvaških otokih? Po tvojem očitno tam manjka... [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 21:23, 19. julij 2019 (CEST) Nisi mi odgovoril niti na vprašanje: Kaj je narobe z zastavo županije v članku Krk? [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 21:24, 19. julij 2019 (CEST) Prosim te še da mi poveš samo en hrvaški otok, kjer se slovensko in hrvaško poimenovanje razlikujeta. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 21:28, 19. julij 2019 (CEST) :Žaliti!? Morda ti slovenščina vseeno ne gre tako dobro kot meniš? Kje vidiš žalitev? :Zastava je v članku, nisi opazil? :Vprašanje je nebistveno: če kdo ne obvlada hrvaškega jezika, je potrebno navesti (izvorno) hrvaško ime otoka. Sicer pa npr. [[Brioni]]. --22:55, 19. julij 2019 (CEST) Še vedno nisi odgovoril, zakaj tudi ostalih člankov o otokih ne opremiš s podatkom o hrvaškem imenu. Si morda tipičen slovenski dopustnik, ki svoje poletne dneve 30 let zapored preživlja na Krku in je zaljubljen vanj. Sicer pa Brioni niso otok temveč otočje. Bistvena razlika. Ni se treba spuščati v pogovore o znanju jezika. Sem dvojezičen, materni govorec hrvaščine in slovenščine in sem ponosen na to. O tvojem znanju hrvaščine bi pa tudi lahko govorili. Najbrž si se na dupostovanju na Krku naučil kako se naroči sladoled in kozarec Coca cole. Žalostno, da je takim avtokratom dovoljeno biti administrator. Res žalostno. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 01:09, 20. julij 2019 (CEST) Žalitev vidim v zapisu: "In morda be naslavljaš teme pogovora kot...". Pišeš, kot da bi bil jaz nek nesposobnež, ki nima pojma o Wikipediji in piše povsem neumestne naslove pogovorov. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 01:57, 20. julij 2019 (CEST) : Vsekakor ni potrebe po hrvaških imenih v oklepajih, ker so itak vsi otoki že v hrvaščini. Če je izjema, seveda hrvaško ime ostane dopisano. To prakso imamo povsod, tudi pri avstrijskih imenih, kjer tudi ne piše '''Lienz''' ({{jezik-de|Lienz}}), piše pa '''Žitara vas''' ({{jezik-de|Sittersdorf}}). Tudi pri hrvaškim naseljih imamo izjeme kot je '''Pulj''' ({{jezik-hr|Pula}}), seveda pa nimamo kaj takega kot '''Šibenik''' ({{jezik-hr|Šibenik}}). Kako je sploh lahko prišlo do tega zapleta? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 02:55, 20. julij 2019 (CEST) ::Janez in Henrik: za nekoga, ki ne zna hrvaško (tako dobro kot mi trije) '''NI''' samoumevno, da je '''v slovenski wikipediji''' ime otoka enako. Kar zastavi še vprašanje, čemu je poleg še latinsko ime (ki ga v hrvaških člankih ni)? Iz zgodovinskih razlogov pa manjka še nemško ime. ::Zaplet se je pričel, ko je Henrik odstranil hrvaško ime; jaz sem vrnil urejanje in pomotoma hkrati odstranil zastavo županije (ki je sedaj na mestu). ::Henrik, bistvena razlika je, seveda, otočje je več otokov, poimenovanje pa je prav enak 'problem': [[Veliki Brion]]. ::Henrik, prosim da ostaneš na predmetu razprave. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:45, 20. julij 2019 (CEST) Čestitke Janez Drilc. Končno nekdo, ki je pokazal nekaj razuma. Sam sem namreč v članku Krk odstranil podoben nesmisel kot si ga navedel ("Šibenik (hrvaško:Šibenik)) V mojem primeru (Krk (hrvaško: Krk) Tudi jaz zagovarjam to, da imena ne pišemo, saj se ne razlikuje pri otokih so te izjeme res redke. Gospod Andrejj pa se je razjezil in uničil moje urejanje (trikrat). Očitno misli, da zna vse na tem svetu. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 11:11, 20. julij 2019 (CEST) Pa še nekaj. Gospod Andrejj Nemci na svoji Wikipediji uporabljajo ime Krk tudi v naslovu članka, v oklepaju pa ni še "prevoda" v hrvaščino. Če bi obstajalo nemško ime/prevod, bi ga najbrž uporabili. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 11:17, 20. julij 2019 (CEST) Andrejj: Po tvoje očitno uporabniki ne vejo niti, da se Šibenik enako imenuje v slovenskem in hrvaškem jeziku. Zakaj nisi načelen in tudi tega članka ne opremiš z omenjenim podatkom? [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 11:24, 20. julij 2019 (CEST) :Henrik, kot kaže nisi dosleden, ali kaj: [[Kampor]]!? Mimogrede, jeziku (Hrvaške) se reče hrvaščina. --20:06, 20. julij 2019 (CEST) Nočem razplamtevat debate, ampak, ali ni logično, da za hrvaška geografska imena preprosto ''je'' samoumevno, da so v hrvaščini – pa ne glede na nekaj izjem? Ali da za avstrijska imena spet ''je'' samoumevno, da so pač v nemščini? Oziroma, ali naj bi zaradi poslovenjenega Pariza in Lurda vsa francoska mesta označili še s francoskimi imeni, če pa je samoumevno, da so francoska? Potem pridemo do tega, da izjema, četudi je ena sama, ukinja pravilo, ne pa ga potrjuje. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:09, 21. julij 2019 (CEST) :Kot je razvidno, sem sprejel razlago (čeprav ne vidim problema, če bi poimenovanje vseeno bilo). --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:05, 21. julij 2019 (CEST) Me veseli. Z nemškim poimenovanjem pa se, seveda če obstaja, povsem strinjam. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:06, 21. julij 2019 (CEST) == Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:44, 6. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19352611 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.''' Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:12, 20. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19395163 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:50, 3. oktober 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19433651 --> == [[Roman Vodeb]] == Poglavje Doprinos k psihoanalitiki je sestavljeno iz dveh delov: opis področij, na katerih deluje in njegov pogled na svet (razmišljanje). Glede [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Roman_Vodeb&oldid=5419419 tvojega prejšnjega urejanja] menim, da je področje dela psihoanalitike presoja psihoanalitika samega, torej kjer se mislec sam opredeli. Tudi njegov pogled na svet je po mojem mnenju popolnoma verodostojen s spletne strani, saj jo je naredil Vodeb sam (mislec o svojem delu in področju najbolj ve <nowiki>[</nowiki>filozofija ni rigorozno dokazljiva<nowiki>]</nowiki>), poleg tega pa ni prisotnega nič subjektivnega. Poleg tega obstaja veliko strani brez zadostnih virov, ki so se obržale zelo dolgo in ni bilo nobenih problemov (recimo [[Sergej Agejkin]], [[Darko Anželj]] in [[Osman Đogić]]). Zakaj takšna pristranskost? – [[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]]) 18:21, 29. december 2020 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Wikislovar== Pozdravljen. Trenutno si edini administrator Wikislovarja in bi te predlagal, da malo spremljaš zadnje spremembe tam, ker se nabirajo vandalizmi in smeti. Nekaj sem jih označil za brisanje (ampak tudi še ni ustrezne predloge za to). Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:47, 11. oktober 2022 (CEST) ==Kaskadna zaščita== Pozdravljen še enkrat! Opazil sem, da zaradi kaskadne zaščite tvoje uporabniške strani ni na voljo urejanje predloge {{tl|·}}. Če meniš, da mora biti ta predloga zaščitena, predlagam, da jo zaščitiš posebej in ne kot del svoje uporabniške strani. Hvala, lep večer. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:37, 18. november 2022 (CET) :Je sedaj OK!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 12:03, 19. november 2022 (CET) Da, zdaj je v redu. Hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:09, 20. november 2022 (CET) Predlogo sem zdaj posodobil. Predlagam, da jo zaščitiš za urejanje (samo za administratorje), ker se le redko posodablja in je uporabljena na več tisoč straneh. Lp, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:20, 20. november 2022 (CET) == Wikidata redirects categories == Hi! Could you please delete [[:Kategorija:Preusmeritve, povezane s predmetom v Wikipodatkih]] and move [[:Kategorija:Redirects connected to a Wikipodatki item]] there? [[User:Eurohunter|Eurohunter]] created a new category instead of renaming the existing one, but the page history should be preserved. (Yes, the old category contained pages back then, but I don’t think that was a reason to create a new category instead of renaming.) —[[Uporabnik:Tacsipacsi|Tacsipacsi]] ([[Uporabniški pogovor:Tacsipacsi|pogovor]]) 22:05, 20. november 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Tacsipacsi|Tacsipacsi]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 20. november 2022 (CET) == Preusmeritev ruskega osebnega imena Nepomnjašči(j) == <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jan_Nepomnja%C5%A1%C4%8Dij&diff=prev&oldid=5982513&diffmode=source Tale preusmeritev]</span> bo najbrž napačna, glede na [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen#10 – končnici -ий / -ая]]. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:47, 15. april 2023 (CEST) :Slaba polovica gugletkov ("uveljavljenih strani": Delo, Dnevnik ...) je [[Nepomnjaščij]] - just saying ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:40, 16. april 2023 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Marta Verginella == Verjetno je moj študent dopolnil geslo [[Marta Verginella]]. Dodane naj bi bile osebe, ki jim je bila Verginella mentor pri doktorski disertaciji. Urejanje je bilo razveljavljeno. Spremembo sem videl, ker spremljam geslo. Kaj je bilo narobe, da se je geslo vrnilo na prejšno različico? Ne uspem namreč vidite v zgodovini kaj je bilo morda narobe, da študenta opozorim na napačno urejanje.. lp [[Uporabnik:Bb63lj|BojanB]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 18:49, 27. oktober 2024 (CET) :Zbrisal je infopolje. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:01, 27. oktober 2024 (CET) ::Kaj je bilo narobe z objavo vsebine, ali pa tehnično ni bilo primerno narejeno? Ta polja so namreč pri mnogih osebah. [[Uporabnik:Bb63lj|BojanB]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 09:46, 28. oktober 2024 (CET) :Kot rečeno, infopolje je (nemara nevede) '''odstranil'''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:58, 28. oktober 2024 (CET) == [[Odpornostni moment]] == Moj odziv na tvoj povzetek urejanja ({{tq|povsem na novo (with a little help of AI)}}) bo isti ko pred nekaj leti: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sultan&curid=61252&diff=333819&oldid=333783 Et tu, Andreus?] :P LP '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:15, 17. april 2025 (CEST) :Ne bodi konservativen :-), [https://avi-loeb.medium.com/will-artificial-intelligence-win-over-natural-stupidity-d67f54eab38f AI will preveail], čeprav mi to ni všeč. :Če mi pa do takrat prihrani uro ali dve dela, pa tudi v redu. Zaenkrat z zastonjsko verzijo ... kaj bo šele, ko investiram v naročnino! :In še načelno vprašanje, naj uvedemo oznako '''generated with (help) of [[Umetna inteligenca|AI]]''' --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:45, 17. april 2025 (CEST) ::Ti bi moral to malo drugače zastavit: trenutno nas Wikipedija premalo plača za dobro ĆetĐipiti naročnino :P Glede zadnjega ne vem, so pa itak prispevki večidel očitni. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:52, 17. april 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Prošnja za pomoč pri pripravi članka == == Prošnja za pomoč pri pripravi članka == Pozdravljeni, pripravljam članek o skupini'''Ržišnik Perc''' (matično podjetje , ki vključuje tudi Protim Ržišnik Perc, Infotim Ržišnik Perc in RP investicije). Ker nimam veliko izkušenj z Wikipedijo, bi prosila za pomoč pri usmeritvah in postavitvi strani na wikipediji. Ali obstajajo strokovnjaki, ki nam lahko ob tem pomagajo. Hvala za vašo pomoč! --[[Uporabnik:UrsaRP|UrsaRP]] ([[Uporabniški pogovor:UrsaRP|pogovor]]) 13:22, 3. september 2025 (CEST) == Slike == En velik hvala za vse lepo poslikano in naloženo gradivo! Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:57, 29. oktober 2025 (CET) == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Birokratski stan == Hej, WMF je predlagala odstranitev vseh birokratov, ki nimajo vključene dvofaktorske zaščite. Predlagam, da si vklopiš - nekaj navodil o tem je na [[:meta:2FA]]. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:11, 20. marec 2026 (CET) :Urejeno. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 30. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Vračanja pri preimenovanjih == Zdravo, malo me čudijo tvoja vračanja uporabnika Kranjskega Timijana, saj so kraji bili preimenovani v ustreznem obdobju, ko so oblasti imele kampanjo proti toponimom na podlagi svetniških imen. Problemi se mi niso zdeli takšni kot v citiranem Šentjungertu, ki je bil preimenovan šele leta 1984 – vsa ta naselja so bila preimenovana do leta 1955. Lahko preveriš ali objasniš? Hvala za komentar, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:31, 6. maj 2026 (CEST) :Ni problem v preimenovanjih, gre za slog tega odstavka (mimogrede, v precej člankih je to poleg uvodne vrstice edini odstavek). :Predlagam sem način zapisa, glej [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]], ki ga je ignoriral in nadaljeval serijsko kopipejstanje. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:42, 6. maj 2026 (CEST) ::Osebno mi za preimenovanja v letih 1948–1955 tak odstavek slogovno ni problematičen, se pa strinjam z vsem nadaljnjim. Vseeno hvala za pojasnilo, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 6. maj 2026 (CEST) == Lokalna pomoč? == Pozdravljen, upam, da mi bi lahko pomagal pri naslednji zagonetki iz Novega mesta. Zanima me letnica rušitve kapucinskega samostana s cerkvijo sv. Jožefa Kupertinskega, ki je stala na Novem trgu, kjer je danes trgovinski center. Uspelo mi je najti nekatere zemljevide iz leta 1945, ki pa stari samostan še vrisujejo. Morda ti veš kaj bolj natančno? Hvala za odgovor in lep vikend želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:00, 12. junij 2026 (CEST) :Hm, teška bo. Sama stavba samostana (seveda za druge, posvetne, namene) je stala še okrog leta 1970, vendar brez cerkve, pa tudi pokopališče je bilo preseljeno že precej prej. Rekel bi da je bila stavba zrušena cca 1970-1980 ob gradnji Novega trga. :https://arhitekturizem.blogspot.com/2014/03/nekoc-na-novem-trgu.html :Načrti za novi trg 1977 :https://arhitekturizem.blogspot.com/2014/03/pretekla-prihodnost-novega-trga.html :1978 so tam zgradili hotel :https://arhitekturizem.blogspot.com/2014/03/odprt-hotel-metropol-hotel-krka.html :LP :Andrej [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:25, 12. junij 2026 (CEST) ::Pravzaprav, 1980: ::https://arhitekturizem.blogspot.com/2013/12/novi-trg-skozi-cas.html ::https://arhitekturizem.blogspot.com/2013/12/novi-trg-pred-desetletji.html [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:55, 12. junij 2026 (CEST) h323qsjyvnoog99b8dok6ak11y54yzn 6688577 6688576 2026-06-12T16:00:59Z A09 188929 /* Lokalna pomoč? */ odgovor 6688577 wikitext text/x-wiki Arhiv: [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv1|23.07.2005]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv2|20.01.2006]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv3|12.07.2006]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv4|27.09.2006]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv5|21.05.2007]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/Arhiv6|21.05.2008]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2008-01-07|07.01.2009]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2010-01-01|01.01.2010]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2010-06-27|27.06.2010]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2011-03-17|17.03.2011]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2011-07-07|07.07.2011]], [[Uporabniški pogovor:Andrejj/arhiv 2019-07-20|2019-07-20]] == Pozdrav == Lep pozdrav na straneh slovenske Wikipedije. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 11:48, 11 maj 2004 (CEST) :Pozdrav vsem! --[[Uporabnik:Andrejj|andrejj]] 23:25, 12 maj 2004 (CEST) == [[Krk]] == Pozdravljen. Kot si morda opazil, sem v svojem wikipedijskem delu uredil in s tabelami opremil približno 20 člankov o hrvaških otokih. Večina administratorjev je moje delo odlbravala. Najpomembneje mi je pri uatvarjanju bilo, da so si članki o otokih čim bolj podobni. Opisi so približno enaki, prav tako tabele. V tabele sem med drugim dodal sliko z zastavo županije, v kateri se otok nahaja, saj so taki napisani praktično vsi članki o naseljih in drugih enotah na Hrvaškem, stvar pa je tudi estetsko bolj privlačna. Ne zdi se mi sprejemljivo, da si v članku Krk brez razloga odstranil sliko in to v tabeli, ki sploh ni tvoje delo. V ostalih člankih so slike še vedno. Hkrati sem v članku [[Krk]] odstranil podatek o hrvaškem imenu, ki je mimogrede identično slovenskemu poimenovanju in nima smisla, da bi bilo zapisano, ker ga ni niti pri drugih otokih. Standard sta tukaj italijansko in latinsko poimenovanje. Prosim, da me o takih popravkih prej vprašaš in ne delaš kar nekaj po svoje. Le na tak način bomo lahko zgradili trdno sodelovanje. Moje delo je namreč zahtevalo precej truda, zato se mi zdi nepošteno, da bi ga kdo neumteljeno uničeval. Hvala [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:26, 19. julij 2019 (CEST) :Hm, standard je tukaj slovenščina in načeloma hrvaško ime paše v članek, ker ni samoumevno enako (večina otokov ima sicer res enak zapis imena, čeprav [[Dugi otok]] ni ravno slovensko). :In morda ne naslavljaš teme pogovora z naslovi kot "Odstranjevanje in spreminjanje vsebine o otokih" --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:58, 19. julij 2019 (CEST) Zanima me zakaj te moti zastava županije v tabeli. Hkrati me zanima zakaj se potem članek Dugi otok ne imenuje Dolgi otok. Zanima me tudi zakaj pri vseh člankih o hrvaških naseljih ni še zapisa o hrvaškem poimenovanju. Ne vem tudi zakaj se razburjaš o naslovu pogovora. Zakaj tudi ostalih člankov o otokih ne opremiš s podatkom o hrvaškem imenu? Pri enonaglasnicah kot je tudi beseda Krk pa je mimogrede prevod vedno enak, tako je podatek o hrvaškem imenu povsem odveč. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:16, 19. julij 2019 (CEST) Če ti moje poimenovanje pogovora ni všeč si lahko pogledaš nekatere svoje prejšnje pogovore z naslovi kot so NIMA SMISLA INFOPOLJE. Ta naslov pa res zveni logično. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:17, 19. julij 2019 (CEST) :Henrik, zaenkrat se še ne razburjam nad ničemer, me pa pelješ po dobri poti ... Slovensko ime (otoka) ni SAMOUMEVNO enako hrvaškemu. Zato, prosim, nehaj! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:06, 19. julij 2019 (CEST) Zahtevam da me nehaš žaliti v smislu kakšne neumne naslove si izmišljujem. Ponovno pa te vprašam zakaj podatka o hrvaškem poimenovanju ne dodaš na članke o ostalih hrvaških otokih? Po tvojem očitno tam manjka... [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 21:23, 19. julij 2019 (CEST) Nisi mi odgovoril niti na vprašanje: Kaj je narobe z zastavo županije v članku Krk? [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 21:24, 19. julij 2019 (CEST) Prosim te še da mi poveš samo en hrvaški otok, kjer se slovensko in hrvaško poimenovanje razlikujeta. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 21:28, 19. julij 2019 (CEST) :Žaliti!? Morda ti slovenščina vseeno ne gre tako dobro kot meniš? Kje vidiš žalitev? :Zastava je v članku, nisi opazil? :Vprašanje je nebistveno: če kdo ne obvlada hrvaškega jezika, je potrebno navesti (izvorno) hrvaško ime otoka. Sicer pa npr. [[Brioni]]. --22:55, 19. julij 2019 (CEST) Še vedno nisi odgovoril, zakaj tudi ostalih člankov o otokih ne opremiš s podatkom o hrvaškem imenu. Si morda tipičen slovenski dopustnik, ki svoje poletne dneve 30 let zapored preživlja na Krku in je zaljubljen vanj. Sicer pa Brioni niso otok temveč otočje. Bistvena razlika. Ni se treba spuščati v pogovore o znanju jezika. Sem dvojezičen, materni govorec hrvaščine in slovenščine in sem ponosen na to. O tvojem znanju hrvaščine bi pa tudi lahko govorili. Najbrž si se na dupostovanju na Krku naučil kako se naroči sladoled in kozarec Coca cole. Žalostno, da je takim avtokratom dovoljeno biti administrator. Res žalostno. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 01:09, 20. julij 2019 (CEST) Žalitev vidim v zapisu: "In morda be naslavljaš teme pogovora kot...". Pišeš, kot da bi bil jaz nek nesposobnež, ki nima pojma o Wikipediji in piše povsem neumestne naslove pogovorov. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 01:57, 20. julij 2019 (CEST) : Vsekakor ni potrebe po hrvaških imenih v oklepajih, ker so itak vsi otoki že v hrvaščini. Če je izjema, seveda hrvaško ime ostane dopisano. To prakso imamo povsod, tudi pri avstrijskih imenih, kjer tudi ne piše '''Lienz''' ({{jezik-de|Lienz}}), piše pa '''Žitara vas''' ({{jezik-de|Sittersdorf}}). Tudi pri hrvaškim naseljih imamo izjeme kot je '''Pulj''' ({{jezik-hr|Pula}}), seveda pa nimamo kaj takega kot '''Šibenik''' ({{jezik-hr|Šibenik}}). Kako je sploh lahko prišlo do tega zapleta? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 02:55, 20. julij 2019 (CEST) ::Janez in Henrik: za nekoga, ki ne zna hrvaško (tako dobro kot mi trije) '''NI''' samoumevno, da je '''v slovenski wikipediji''' ime otoka enako. Kar zastavi še vprašanje, čemu je poleg še latinsko ime (ki ga v hrvaških člankih ni)? Iz zgodovinskih razlogov pa manjka še nemško ime. ::Zaplet se je pričel, ko je Henrik odstranil hrvaško ime; jaz sem vrnil urejanje in pomotoma hkrati odstranil zastavo županije (ki je sedaj na mestu). ::Henrik, bistvena razlika je, seveda, otočje je več otokov, poimenovanje pa je prav enak 'problem': [[Veliki Brion]]. ::Henrik, prosim da ostaneš na predmetu razprave. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:45, 20. julij 2019 (CEST) Čestitke Janez Drilc. Končno nekdo, ki je pokazal nekaj razuma. Sam sem namreč v članku Krk odstranil podoben nesmisel kot si ga navedel ("Šibenik (hrvaško:Šibenik)) V mojem primeru (Krk (hrvaško: Krk) Tudi jaz zagovarjam to, da imena ne pišemo, saj se ne razlikuje pri otokih so te izjeme res redke. Gospod Andrejj pa se je razjezil in uničil moje urejanje (trikrat). Očitno misli, da zna vse na tem svetu. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 11:11, 20. julij 2019 (CEST) Pa še nekaj. Gospod Andrejj Nemci na svoji Wikipediji uporabljajo ime Krk tudi v naslovu članka, v oklepaju pa ni še "prevoda" v hrvaščino. Če bi obstajalo nemško ime/prevod, bi ga najbrž uporabili. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 11:17, 20. julij 2019 (CEST) Andrejj: Po tvoje očitno uporabniki ne vejo niti, da se Šibenik enako imenuje v slovenskem in hrvaškem jeziku. Zakaj nisi načelen in tudi tega članka ne opremiš z omenjenim podatkom? [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 11:24, 20. julij 2019 (CEST) :Henrik, kot kaže nisi dosleden, ali kaj: [[Kampor]]!? Mimogrede, jeziku (Hrvaške) se reče hrvaščina. --20:06, 20. julij 2019 (CEST) Nočem razplamtevat debate, ampak, ali ni logično, da za hrvaška geografska imena preprosto ''je'' samoumevno, da so v hrvaščini – pa ne glede na nekaj izjem? Ali da za avstrijska imena spet ''je'' samoumevno, da so pač v nemščini? Oziroma, ali naj bi zaradi poslovenjenega Pariza in Lurda vsa francoska mesta označili še s francoskimi imeni, če pa je samoumevno, da so francoska? Potem pridemo do tega, da izjema, četudi je ena sama, ukinja pravilo, ne pa ga potrjuje. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:09, 21. julij 2019 (CEST) :Kot je razvidno, sem sprejel razlago (čeprav ne vidim problema, če bi poimenovanje vseeno bilo). --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:05, 21. julij 2019 (CEST) Me veseli. Z nemškim poimenovanjem pa se, seveda če obstaja, povsem strinjam. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:06, 21. julij 2019 (CEST) == Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:44, 6. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19352611 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.''' Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:12, 20. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19395163 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:50, 3. oktober 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&oldid=19433651 --> == [[Roman Vodeb]] == Poglavje Doprinos k psihoanalitiki je sestavljeno iz dveh delov: opis področij, na katerih deluje in njegov pogled na svet (razmišljanje). Glede [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Roman_Vodeb&oldid=5419419 tvojega prejšnjega urejanja] menim, da je področje dela psihoanalitike presoja psihoanalitika samega, torej kjer se mislec sam opredeli. Tudi njegov pogled na svet je po mojem mnenju popolnoma verodostojen s spletne strani, saj jo je naredil Vodeb sam (mislec o svojem delu in področju najbolj ve <nowiki>[</nowiki>filozofija ni rigorozno dokazljiva<nowiki>]</nowiki>), poleg tega pa ni prisotnega nič subjektivnega. Poleg tega obstaja veliko strani brez zadostnih virov, ki so se obržale zelo dolgo in ni bilo nobenih problemov (recimo [[Sergej Agejkin]], [[Darko Anželj]] in [[Osman Đogić]]). Zakaj takšna pristranskost? – [[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]]) 18:21, 29. december 2020 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Wikislovar== Pozdravljen. Trenutno si edini administrator Wikislovarja in bi te predlagal, da malo spremljaš zadnje spremembe tam, ker se nabirajo vandalizmi in smeti. Nekaj sem jih označil za brisanje (ampak tudi še ni ustrezne predloge za to). Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:47, 11. oktober 2022 (CEST) ==Kaskadna zaščita== Pozdravljen še enkrat! Opazil sem, da zaradi kaskadne zaščite tvoje uporabniške strani ni na voljo urejanje predloge {{tl|·}}. Če meniš, da mora biti ta predloga zaščitena, predlagam, da jo zaščitiš posebej in ne kot del svoje uporabniške strani. Hvala, lep večer. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:37, 18. november 2022 (CET) :Je sedaj OK!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 12:03, 19. november 2022 (CET) Da, zdaj je v redu. Hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:09, 20. november 2022 (CET) Predlogo sem zdaj posodobil. Predlagam, da jo zaščitiš za urejanje (samo za administratorje), ker se le redko posodablja in je uporabljena na več tisoč straneh. Lp, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:20, 20. november 2022 (CET) == Wikidata redirects categories == Hi! Could you please delete [[:Kategorija:Preusmeritve, povezane s predmetom v Wikipodatkih]] and move [[:Kategorija:Redirects connected to a Wikipodatki item]] there? [[User:Eurohunter|Eurohunter]] created a new category instead of renaming the existing one, but the page history should be preserved. (Yes, the old category contained pages back then, but I don’t think that was a reason to create a new category instead of renaming.) —[[Uporabnik:Tacsipacsi|Tacsipacsi]] ([[Uporabniški pogovor:Tacsipacsi|pogovor]]) 22:05, 20. november 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Tacsipacsi|Tacsipacsi]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 20. november 2022 (CET) == Preusmeritev ruskega osebnega imena Nepomnjašči(j) == <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jan_Nepomnja%C5%A1%C4%8Dij&diff=prev&oldid=5982513&diffmode=source Tale preusmeritev]</span> bo najbrž napačna, glede na [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen#10 – končnici -ий / -ая]]. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:47, 15. april 2023 (CEST) :Slaba polovica gugletkov ("uveljavljenih strani": Delo, Dnevnik ...) je [[Nepomnjaščij]] - just saying ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:40, 16. april 2023 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Marta Verginella == Verjetno je moj študent dopolnil geslo [[Marta Verginella]]. Dodane naj bi bile osebe, ki jim je bila Verginella mentor pri doktorski disertaciji. Urejanje je bilo razveljavljeno. Spremembo sem videl, ker spremljam geslo. Kaj je bilo narobe, da se je geslo vrnilo na prejšno različico? Ne uspem namreč vidite v zgodovini kaj je bilo morda narobe, da študenta opozorim na napačno urejanje.. lp [[Uporabnik:Bb63lj|BojanB]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 18:49, 27. oktober 2024 (CET) :Zbrisal je infopolje. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:01, 27. oktober 2024 (CET) ::Kaj je bilo narobe z objavo vsebine, ali pa tehnično ni bilo primerno narejeno? Ta polja so namreč pri mnogih osebah. [[Uporabnik:Bb63lj|BojanB]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 09:46, 28. oktober 2024 (CET) :Kot rečeno, infopolje je (nemara nevede) '''odstranil'''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:58, 28. oktober 2024 (CET) == [[Odpornostni moment]] == Moj odziv na tvoj povzetek urejanja ({{tq|povsem na novo (with a little help of AI)}}) bo isti ko pred nekaj leti: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sultan&curid=61252&diff=333819&oldid=333783 Et tu, Andreus?] :P LP '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:15, 17. april 2025 (CEST) :Ne bodi konservativen :-), [https://avi-loeb.medium.com/will-artificial-intelligence-win-over-natural-stupidity-d67f54eab38f AI will preveail], čeprav mi to ni všeč. :Če mi pa do takrat prihrani uro ali dve dela, pa tudi v redu. Zaenkrat z zastonjsko verzijo ... kaj bo šele, ko investiram v naročnino! :In še načelno vprašanje, naj uvedemo oznako '''generated with (help) of [[Umetna inteligenca|AI]]''' --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:45, 17. april 2025 (CEST) ::Ti bi moral to malo drugače zastavit: trenutno nas Wikipedija premalo plača za dobro ĆetĐipiti naročnino :P Glede zadnjega ne vem, so pa itak prispevki večidel očitni. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:52, 17. april 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Prošnja za pomoč pri pripravi članka == == Prošnja za pomoč pri pripravi članka == Pozdravljeni, pripravljam članek o skupini'''Ržišnik Perc''' (matično podjetje , ki vključuje tudi Protim Ržišnik Perc, Infotim Ržišnik Perc in RP investicije). Ker nimam veliko izkušenj z Wikipedijo, bi prosila za pomoč pri usmeritvah in postavitvi strani na wikipediji. Ali obstajajo strokovnjaki, ki nam lahko ob tem pomagajo. Hvala za vašo pomoč! --[[Uporabnik:UrsaRP|UrsaRP]] ([[Uporabniški pogovor:UrsaRP|pogovor]]) 13:22, 3. september 2025 (CEST) == Slike == En velik hvala za vse lepo poslikano in naloženo gradivo! Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:57, 29. oktober 2025 (CET) == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Birokratski stan == Hej, WMF je predlagala odstranitev vseh birokratov, ki nimajo vključene dvofaktorske zaščite. Predlagam, da si vklopiš - nekaj navodil o tem je na [[:meta:2FA]]. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:11, 20. marec 2026 (CET) :Urejeno. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 30. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Vračanja pri preimenovanjih == Zdravo, malo me čudijo tvoja vračanja uporabnika Kranjskega Timijana, saj so kraji bili preimenovani v ustreznem obdobju, ko so oblasti imele kampanjo proti toponimom na podlagi svetniških imen. Problemi se mi niso zdeli takšni kot v citiranem Šentjungertu, ki je bil preimenovan šele leta 1984 – vsa ta naselja so bila preimenovana do leta 1955. Lahko preveriš ali objasniš? Hvala za komentar, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:31, 6. maj 2026 (CEST) :Ni problem v preimenovanjih, gre za slog tega odstavka (mimogrede, v precej člankih je to poleg uvodne vrstice edini odstavek). :Predlagam sem način zapisa, glej [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]], ki ga je ignoriral in nadaljeval serijsko kopipejstanje. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:42, 6. maj 2026 (CEST) ::Osebno mi za preimenovanja v letih 1948–1955 tak odstavek slogovno ni problematičen, se pa strinjam z vsem nadaljnjim. Vseeno hvala za pojasnilo, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 6. maj 2026 (CEST) == Lokalna pomoč? == Pozdravljen, upam, da mi bi lahko pomagal pri naslednji zagonetki iz Novega mesta. Zanima me letnica rušitve kapucinskega samostana s cerkvijo sv. Jožefa Kupertinskega, ki je stala na Novem trgu, kjer je danes trgovinski center. Uspelo mi je najti nekatere zemljevide iz leta 1945, ki pa stari samostan še vrisujejo. Morda ti veš kaj bolj natančno? Hvala za odgovor in lep vikend želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:00, 12. junij 2026 (CEST) :Hm, teška bo. Sama stavba samostana (seveda za druge, posvetne, namene) je stala še okrog leta 1970, vendar brez cerkve, pa tudi pokopališče je bilo preseljeno že precej prej. Rekel bi da je bila stavba zrušena cca 1970-1980 ob gradnji Novega trga. :https://arhitekturizem.blogspot.com/2014/03/nekoc-na-novem-trgu.html :Načrti za novi trg 1977 :https://arhitekturizem.blogspot.com/2014/03/pretekla-prihodnost-novega-trga.html :1978 so tam zgradili hotel :https://arhitekturizem.blogspot.com/2014/03/odprt-hotel-metropol-hotel-krka.html :LP :Andrej [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:25, 12. junij 2026 (CEST) ::Pravzaprav, 1980: ::https://arhitekturizem.blogspot.com/2013/12/novi-trg-skozi-cas.html ::https://arhitekturizem.blogspot.com/2013/12/novi-trg-pred-desetletji.html [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:55, 12. junij 2026 (CEST) :::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:00, 12. junij 2026 (CEST) gv2asat7rcn8v28cfe3p147z2njqpzj 0 347377 6688579 4066537 2026-06-12T16:04:55Z Marko3 1829 6688579 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Preventiva''' je po [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovarju slovenskega knjižnega jezika]] dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni in varovanjem zdravja, nesreč, požarov in z zaščito pred njimi. Beseda izhaja iz latinske besede ''praevenire'' (''prea'' - preden in ''venire'' – pride). Pomeni izogniti se nekemu dogodku preko pravilnega in pravočasnega ukrepanja. V medicini pomeni preprečevanje nastanka [[Bolezen|bolezni]] oziroma [[poškodba|poškodb]] ali njihovih posledic, torej trajnih okvar ali smrti.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5534718/preventiva?page=2&query=Preventiva&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 6. 2026.</ref> == Primarna preventiva == Primarna preventiva predvideva nevarnost za razvoj določenega obolenja ali motenosti in jo skuša preprečiti. Njeno učinkovitost merimo v številu na novo obolelih v določenem časovnem obdobju v dani populaciji. Cilj primarne preventive je izboljšati zdravstveno stanje prebivalstva (pomikamo se od boja proti bolezni k boju za boljše zdravje). Programi primarne preventive morajo biti usmerjeni na vse biološke, psihološke in socialne dejavnike, ki pozitivno ali negativno vplivajo na duševno zdravje ljudi. Ta vrsta preventive je najbolj zahtevna, saj moramo predvideti nevarnost, da se razvije določeno obolenje ali motenost in jo preprečiti. Največja težava pri tem je, da tu odpovedo diagnostični sistemi, ki temeljijo na odkrivanju znakov obolenja ali motenosti, ker teh znakov še ni. <br> <br>Ukrepe primarne preventive delimo na:</br> * Specifične (izvajajo se s ciljem preprečiti nastanek tistih psihičnih motenj, katerih etiologija je jasno ugotovljena) * Splošne (cilj je odpraviti ali ublažiti škodljive dejavnike in jačati koristne dejavnike) <br>Splošni ukrepi na področju psihičnih motenj so npr. zagotavljanje ustreznih pogojev za normalen zgodnji razvoj (psihološke svetovalnice in ambulante, sredstva obveščanja, šole za starše, psihologi v vrtcu in šolah, ...), pomoč v kriznih situacijah kasneje v razvoju (psihološke svetovalnice in ambulante, kadrovske službe, ...) in zdrav življenjski slog, ki ščiti pred psihičnimi motnjami.</br> == Sekundarna preventiva == Sekundarna preventiva se ukvarja z zgodnjim odkrivanjem, diagnosticiranjem in zdravljenjem obolelih. Njeno učinkovitost merimo v številu bolnikov, ki obstajajo v določenem časovnem obdobju v dani populaciji. Cilj sekundarne preventive je ustaviti ali upočasniti razvoj motnje/bolezni. Pri zdravljenju psihičnih motenj, kakor tudi pri zdravljenju somatskih bolezni se dosežejo boljši rezultati, če se le-te odkrijejo zgodaj in če se terapija začne čim prej. == Terciarna preventiva == Namen terciarne preventive je pomagati posamezniku (ali družini) (da tudi takrat, ko so neke težave že kronificirane in neozdravljive), da najdejo način, kako živeti kolikor mogoče polno in koristno ter kako se izogniti dodatnim zapletom. Njeno učinkovitost merimo s stopnjo invalidnosti bolnikov. Cilj terciarne preventive je odpraviti ali zmanjšati posledice bolezni in ohraniti sposobnosti, ki jih ogroža bolezen (bolnika poskušamo ponovno vrniti v čim bolj normalno življenje v družini, družbenem in delovnem okolju). Primarno, sekundarno in terciarno preventivo moramo razumeti kot medsebojno povezane dele enotnega programa, ki dela na zaščiti in izboljšanju zdravja. Sekundarna preventiva temelji v veliki meri na zdravstveni službi, medtem ko ukrepi in aktivnosti primarne in terciarne preventive daleč presegajo meje zdravstvene dejavnosti. [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Preventiva|*]] mjtg4caodowzfql5wy6nt289w6220c4 6688580 6688579 2026-06-12T16:05:34Z Marko3 1829 6688580 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Preventiva''' je po [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovarju slovenskega knjižnega jezika]] dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni in varovanjem zdravja, nesreč, požarov in z zaščito pred njimi. Beseda izhaja iz latinske besede ''praevenire'' (''prea'' – preden in ''venire'' – pride). Pomeni izogniti se nekemu dogodku preko pravilnega in pravočasnega ukrepanja. V medicini pomeni preprečevanje nastanka [[Bolezen|bolezni]] oziroma [[poškodba|poškodb]] ali njihovih posledic, torej trajnih okvar ali smrti.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5534718/preventiva?page=2&query=Preventiva&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 6. 2026.</ref> == Primarna preventiva == Primarna preventiva predvideva nevarnost za razvoj določenega obolenja ali motenosti in jo skuša preprečiti. Njeno učinkovitost merimo v številu na novo obolelih v določenem časovnem obdobju v dani populaciji. Cilj primarne preventive je izboljšati zdravstveno stanje prebivalstva (pomikamo se od boja proti bolezni k boju za boljše zdravje). Programi primarne preventive morajo biti usmerjeni na vse biološke, psihološke in socialne dejavnike, ki pozitivno ali negativno vplivajo na duševno zdravje ljudi. Ta vrsta preventive je najbolj zahtevna, saj moramo predvideti nevarnost, da se razvije določeno obolenje ali motenost in jo preprečiti. Največja težava pri tem je, da tu odpovedo diagnostični sistemi, ki temeljijo na odkrivanju znakov obolenja ali motenosti, ker teh znakov še ni. <br> <br>Ukrepe primarne preventive delimo na:</br> * Specifične (izvajajo se s ciljem preprečiti nastanek tistih psihičnih motenj, katerih etiologija je jasno ugotovljena) * Splošne (cilj je odpraviti ali ublažiti škodljive dejavnike in jačati koristne dejavnike) <br>Splošni ukrepi na področju psihičnih motenj so npr. zagotavljanje ustreznih pogojev za normalen zgodnji razvoj (psihološke svetovalnice in ambulante, sredstva obveščanja, šole za starše, psihologi v vrtcu in šolah, ...), pomoč v kriznih situacijah kasneje v razvoju (psihološke svetovalnice in ambulante, kadrovske službe, ...) in zdrav življenjski slog, ki ščiti pred psihičnimi motnjami.</br> == Sekundarna preventiva == Sekundarna preventiva se ukvarja z zgodnjim odkrivanjem, diagnosticiranjem in zdravljenjem obolelih. Njeno učinkovitost merimo v številu bolnikov, ki obstajajo v določenem časovnem obdobju v dani populaciji. Cilj sekundarne preventive je ustaviti ali upočasniti razvoj motnje/bolezni. Pri zdravljenju psihičnih motenj, kakor tudi pri zdravljenju somatskih bolezni se dosežejo boljši rezultati, če se le-te odkrijejo zgodaj in če se terapija začne čim prej. == Terciarna preventiva == Namen terciarne preventive je pomagati posamezniku (ali družini) (da tudi takrat, ko so neke težave že kronificirane in neozdravljive), da najdejo način, kako živeti kolikor mogoče polno in koristno ter kako se izogniti dodatnim zapletom. Njeno učinkovitost merimo s stopnjo invalidnosti bolnikov. Cilj terciarne preventive je odpraviti ali zmanjšati posledice bolezni in ohraniti sposobnosti, ki jih ogroža bolezen (bolnika poskušamo ponovno vrniti v čim bolj normalno življenje v družini, družbenem in delovnem okolju). Primarno, sekundarno in terciarno preventivo moramo razumeti kot medsebojno povezane dele enotnega programa, ki dela na zaščiti in izboljšanju zdravja. Sekundarna preventiva temelji v veliki meri na zdravstveni službi, medtem ko ukrepi in aktivnosti primarne in terciarne preventive daleč presegajo meje zdravstvene dejavnosti. [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Preventiva|*]] lrk5j73cexiqq9ad5yl7bgpxjr7gvi8 0 357556 6688493 5904432 2026-06-12T12:41:18Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688493 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = | fullname = Timothy John Payne | birth_place = <!-- WD --> | height = 179 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|vezist]], [[Branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[Wellington Phoenix]] | clubnumber = 6 | youthyears1 = | youthclubs1 = [[Auckland City FC|Auckland City]] | years1 = 2009–2010 | clubs1 = [[Auckland City FC|Auckland City]] | caps1 = 1 | goals1 = 1 | years2 = 2010–2012 | clubs2 = [[Waitakere United]] | caps2 = 7 | goals2 = 0 | years3 = 2012–2014 | clubs3 = [[Blackburn Rovers F.C.|Blackburn Rovers]] | caps3 = 0 | goals3 = 0 | years4 = 2014–2015 | clubs4 = [[Auckland City FC|Auckland City]] | caps4 = 10 | goals4 = 1 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = [[Portland Timbers 2]] | caps5 = 22 | goals5 = 0 | years6 = 2016–2019 | clubs6 = [[Eastern Suburbs AFC|Eastern Suburbs]] | caps6 = 51 | goals6 = 2 | years7 = 2019– | clubs7 = [[Wellington Phoenix FC|Wellington Phoenix]] | caps7 = 74 | goals7 = 0 | nationalyears1 = 2011 | nationalcaps1 = 9| nationalgoals1 = 4 | nationalteam1 = Nova Zelandija do 17 let | nationalyears2 = 2011–2013 |nationalcaps2 = 4| nationalgoals2 = 0| nationalteam2 =Nova Zelandija do 20 let | nationalyears3 = 2012 | nationalteam3 = Nova Zelandija do 23 let | nationalcaps3 = 2 |nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2012– | nationalteam4 = [[Novozelandska nogometna reprezentanca|Nova Zelandija]] | nationalcaps4 = 25 |nationalgoals4 = 2 }} '''Timothy John «Tim« Payne''', [[novozelandci|novozelandski]] [[nogometaš]], * [[10. januar]] [[1994]], [[Auckland]], [[Nova Zelandija]]. Payne je nogometni [[Vezni igralec (nogomet)|vezist]] oz. [[Branilec (nogomet)|branilec]], ki je od leta 2019 član [[Wellington Phoenix FC|Wellington Phoenixa]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Payne, Timothy-John}} [[Kategorija:Novozelandski nogometaši]] [[Kategorija:Novozelandski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Novo Zelandijo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši Auckland Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Waitakere Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Blackburn Roversov]] [[Kategorija:Nogometaši Portland Timbersov 2]] [[Kategorija:Nogometaši Eastern Suburbsov]] [[Kategorija:Nogometaši Wellington Phoenixa]] e4afj518s6xo4muvkprrqc3e00bp1qc 0 357616 6688495 6381718 2026-06-12T12:42:21Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688495 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | fullname = Christopher Grant Wood | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 191 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]] | clubnumber = 39 | youthyears1 = –2002 | youthclubs1 = [[Onehunga Sports]] | youthyears2 = 2003–2006 | youthclubs2 = [[Cambridge FC]] | youthyears3 = 2008–2009 | youthclubs3 = [[West Bromwich Albion F.C.|West Bromwich Albion]] | years1 = 2006 | caps1 = | goals1 = | clubs1 = [[Cambridge FC]] | years2 = 2007 | caps2 = | goals2 = | clubs2 = [[Hamilton Wanderers AFC|Hamilton Wanderers]] | years3 = 2007–2008 | caps3 = 5 | goals3 = 0 | clubs3 = [[WaiBOP United|Waikato FC]] | years4 = 2009–2013 | caps4 = 21 | goals4 = 1 | clubs4 = [[West Bromwich Albion F.C.|West Bromwich Albion]] | years5 = 2010 | caps5 = 7 | goals5 = 0 | clubs5 = → [[Barnsley F.C.|Barnsley]] (pos.) | years6 = 2010–2011 | caps6 = 29 | goals6 = 8 | clubs6 = → [[Brighton & Hove Albion F.C.|Brighton & Hove Albion]] (pos.) | years7 = 2011–2012 | caps7 = 23 | goals7 = 9 | clubs7 = → [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] (pos.) | years8 = 2012 | caps8 = 19 | goals8 = 3 | clubs8 = → [[Bristol City F.C.|Bristol City]] (pos.) | years9 = 2012 | caps9 = 19 | goals9 = 11 | clubs9 = → [[Millwall F.C.|Millwall]] (pos.) | years10 = 2013 | caps10 = 1 | goals10 = 2 | clubs10 = → [[Leicester City F.C.|Leicester City]] (pos.) | years11 = 2013–2015 | caps11 = 52 | goals11 = 12 | clubs11 = [[Leicester City F.C.|Leicester City]] | years12 = 2015 | caps12 = 8 | goals12 = 0 | clubs12 = → [[Ipswich Town F.C.|Ipswich Town]] (pos.) | years13 = 2015–2017 | caps13 = 83 | goals13 = 41 | clubs13 = [[Leeds United F.C.|Leeds United]] | years14 = 2017–2022 | caps14 = 144 | goals14 = 49 |clubs14 = [[Burnley F.C.|Burnley]] | years15 = 2022– | caps15 = 35 | goals15 = 4 |clubs15 = [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] | years16 = 2023– | caps16 = 1 | goals16 = 0 |clubs16 = → [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]] (pos.) | nationalyears1 = 2007 | nationalcaps1 = 3| nationalgoals1 = 0 | nationalteam1 = Nova Zelandija do 17 let | nationalyears2 = 2012 |nationalcaps2 = 5| nationalgoals2 = 1 | nationalteam2 = Nova Zelandija do 23 let | nationalyears3 = 2021 | nationalcaps3 = 3 | nationalgoals3 = 0| nationalteam3 = Nova Zelandija OI | nationalyears4 = 2009–|nationalcaps4 = 70| nationalgoals4 = 33| nationalteam4 = [[Novozelandska nogometna reprezentanca|Nova Zelandija]] }} '''Christopher Grant »Chris« Wood''', [[Novozelandci|novozelandski]] [[nogometaš]], * [[7. december]] [[1991]], [[Auckland]], [[Nova Zelandija]]. Wood je član angleškega prvoligaša [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]] in kapetan [[Novozelandska nogometna reprezentanca|novozelandske nogometne reprezentance]], igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|napadalca]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Wood, Christopher}} [[Kategorija:Novozelandski nogometaši]] [[Kategorija:Novozelandski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Novo Zelandijo]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši Cambridgea FC]] [[Kategorija:Nogometaši Waikata FC]] [[Kategorija:Nogometaši Hamilton Wanderersov]] [[Kategorija:Nogometaši West Bromwich Albiona]] [[Kategorija:Nogometaši Barnsleyja]] [[Kategorija:Nogometaši Brighton & Hove Albiona]] [[Kategorija:Nogometaši Birmingham Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Bristol Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Millwalla]] [[Kategorija:Nogometaši Leicester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Leeds Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Burnleyja]] [[Kategorija:Nogometaši Newcastle Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Nottingham Foresta]] 7r8nlk0ex5s5fwsykrfp64oz3ryf53d 0 358790 6688531 5862888 2026-06-12T13:30:38Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688531 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = 186 cm |position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]], [[Napadalec (nogomet)|napadalec]] |currentclub = [[FC Bayern München]] |clubnumber = 25 |youthyears1 = 1993–2000<br />2000–2007 |youthclubs1 = TSV Pähl<br />[[FC Bayern München]] | years1 = 2008–2009 | clubs1 = [[FC Bayern München II|Bayern München II]] | caps1 = 35 | goals1 = 16 | years2 = 2008– | clubs2 = [[FC Bayern München|Bayern München]] | caps2 = 423 | goals2 = 139 |nationalyears1 = 2004–2005 |nationalyears2 =2007 |nationalyears3 =2008 |nationalyears4 =2009 |nationalyears5 =2010–2024 |nationalteam1 = [[Nemška nogometna reprezentanca U16|Nemčija U16]] |nationalcaps1 = 6 |nationalgoals1 =0 |nationalteam2 = [[Nemška nogometna reprezentanca U19|Nemčija U18]] |nationalcaps2 = 3 |nationalgoals2 =0 |nationalteam3 = [[Nemška nogometna reprezentanca U20|Nemčija U20]] |nationalcaps3 = 1 |nationalgoals3 =1 |nationalteam4 = [[Nemška nogometna reprezentanca U21|Nemčija U21]] |nationalcaps4 = 6 |nationalgoals4 =1 |nationalteam5 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija]] |nationalcaps5 = 131 |nationalgoals5 = 45 }} '''Thomas Müller''' , [[Nemci|nemški]] [[nogometaš]] , * [[13. september]] [[1989]], [[Weilheim]], [[Zahodna Nemčija]]. ==Življenjepis== Müller je bil rojen na Bavarskem v mestu [[Weilheim]],ki leži okoli 50 km južno od [[München|Münchna]].Thomas ima dve leti in pol mlajšega brata Simona. Thomas Müller je nogometaš [[FC Bayern München|Bayerna]] in član [[Nemška nogometna reprezentanca|nemške reprezentance]].Igra lahko na poziciji ofenzivnega vezista,krilnega vezista ali pa kot napadalec. Na 19. SP 2010 v JAR je bil najboljši strelec prvenstva. Štiri leta kasneje pa je v Braziliji postal Svetovni prvak. Ni v sorodu s slavnim nogometašem [[Gerd Müller|Gerdom Müllerjem]]. == Uspehi == === Klub === * [[Nogometna liga prvakov|Liga prvakov]] - zmagovalec: 2013 * Nemški državni prvak: 2010, 2013, 2014, 2015, 2016 * Zmagovalec nemškega pokala: 2010, 2013, 2014, 2016 * Zmagovalec nemškega superpokala: 2010, 2012, 2016 * Liga prvakov: 2013 * Nemški državni podprvak U19: 2007 === Reprezentanca === * [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010]]: 3.mesto * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012]]: polfinale * [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014]]: 1.mesto (prvaki) === Priznanja === * Najboljši strelec SP 2010 * Najboljši mladi igralec SP 2010 * Najboljši strelec Nemškega pokala 2010 * Igralec tekme proti Angliji na SP 2010 * Igralec tekme proti Urugvaju na SP 2010 [[Slika:Deutsche Fußballnationalmannschaft 2011-06-03 (01).jpg|thumb|Nemška reprezentanca 3. junija 2011 na tekmi proti [[Avstrijska nogometna reprezentanca|Avstriji]] na Dunaju]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{official|http://www.esmuellertwieder.de/}} * {{sports links}} {{Bayern Munich Squad}} {{Navboxes colour | bg=white | fg=black | bordercolor=black | title=Postave nemške nogometne reprezentance | list1= {{Germany squad 2014 FIFA World Cup}} {{Germany squad UEFA Euro 2016}} }} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Müller, Thomas}} [[Kategorija:Nemški nogometaši]] [[Kategorija:Nemški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna II]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] gkiu0fw4baxw4v4ly9gw9gp1bsush3p 0 358934 6688532 6675273 2026-06-12T13:32:07Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688532 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 184 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = | clubnumber = | youthclubs1 = Varsovia Warszawa | youthyears1 = 1997–2004 | clubs1 = Delta Warszawa | clubs2 = [[Legia Warszawa|Legia Warszawa II]] | years1 = 2005 | years2 = 2005–2006 | caps1 = 18 | caps2 = 11 | goals1 = 4 | goals2 = 2 | nationalteam1 = Poljska U21 | nationalteam2 = [[Poljska nogometna reprezentanca|Poljska]] | nationalyears1 = 2008 | nationalyears2 = 2008– | nationalcaps1 = 3 | nationalcaps2 = 138 | nationalgoals1 = 0 | nationalgoals2 = 78 | years3 = 2006–2008 | clubs3 = [[Znicz Pruszków]] | caps3 = 63 | goals3 = 36 | years4 = 2008–2010 | clubs4 = [[Lech Poznań]] | caps4 = 58 | goals4 = 32 | years5 = 2010–2014 | clubs5 = [[Borussia Dortmund]] | caps5 = 131 | goals5 = 74 | years6 = 2014–2022 | clubs6 = [[FC Bayern München]] | caps6 = 253 | goals6 = 238 | years7 = 2022–2026 | clubs7 = [[FC Barcelona]] | caps7 = 134 | goals7 = 83 }} '''Robert Lewandowski''', [[Poljaki|poljski]] [[nogometaš]], * [[21. avgust]] [[1988]], [[Varšava]]. Lewandowski je [[Poljska nogometna reprezentanca|poljski reprezentant]] in igralec španskega prvoligaša [[FC Barcelona]]. Velja za enega od najboljših napadalcev zadnjega desetletja, saj je osvojil mnoge ekipne in individualne nagrade v svoji bogati karieri. Leta 2020 je z nemškim velikanom [[FC Bayern München|FC Bayern Munchen]] osvojil svoj edini naslov [[Nogometna Liga prvakov|UEFA Lige Prvakov]]. 15. julija 2022 je iz FC Bayerna prestopil v [[FC Barcelona]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{official|http://www.lewandowskirobert.com/}} {{ikona pl}} {{ikona en}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Lewandowski, Robert}} [[Kategorija:Poljski nogometaši]] [[Kategorija:Poljski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Legie Warszawa]] [[Kategorija:Nogometaši Legie Warszawa II]] [[Kategorija:Nogometaši Znicza Pruszków]] [[Kategorija:Nogometaši Lech Poznańa]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Dortmund]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] 4iwc53rq2oq457vvcaa6s1eap1g2b08 0 359977 6688679 6683814 2026-06-13T06:43:25Z Yerpo 8417 novice, pp 6688679 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Milan Balažic | image =File:Milan Balažic.jpeg | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | other_names = | known_for = | occupation = }} '''Milan Balažic''', slovenski [[politolog]], [[politik]] in [[diplomat]], * [[19. oktober]] [[1958]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== ===Študij=== Balažic je leta 1985 diplomiral iz politologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] z diplomsko nalogo ''Kritika scientističnega objektivizma: monopolni kapital in revolucionarni subjekt'' {{COBISS|ID=1810315867769158}}. Leta 1994 je doktoriral iz sociologije kulture na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] z disertacijo "Psihoanalitična pristopa Frankfurtske in Lacanovske šole k polju družbenega in političnega."<ref name="#1"/> Med letoma 1981 in 1982 je bil glavni urednik študentskega časopisa ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'' in med 1982 in 1990 član uredništva ''[[Časopis za kritiko znanosti|Časopisa za kritiko znanosti]]''. ===Politično delovanje=== V času slovenske pomladi je bil član ožjega vodstva [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]]. Leta 1988 je bil kot predstavnik ZSMS član kolegija [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]] ter nato podpredsednik [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS-Stranke demokratične prenove]], kjer je z [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] vodil liberalno krilo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/10849 |title=Med Marxom in punkom |accessdate=28.7.2014 |date=26.5.2005 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |archive-date=2014-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140809222012/http://www.delo.si/clanek/10849 |url-status=dead }}</ref> Leta 1990 je bil na [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|prvih demokratičnih volitvah]] izvoljen za poslanca v [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|slovenski parlament]], v katerem je deloval kot predsednik odbora za notranjo politiko. Sej državnega zbora se je med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] udeleževal v uniformi [[teritorialna obramba Republike Slovenije|teritorialne obrambe]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/portret-tedna-milan-balazic.html|title=Portret tedna|accessdate=25.8.2014 |date=11.7.2014 |format= |work=[[Del (časopis)|Delo]] }}</ref> Leta 2016 je ustanovil civilnodružbeno gibanje Nova prihodnost.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/milan-balazic-ustanovil-politicno-gibanje-nova-prihodnost/408886//www.delo.si|title=Milan Balažic ustanovil gibanje Nova prihodnost|accessdate=30.11.2016 |date=30.11.2016 |work=Delo}}</ref> Leta 2018 je v drugem krogu županskih volitev postal župan [[Občina Moravče|Občine Moravče]]. Na Dolah pri Krašcah je postavil [[astronomski observatorij]]. Maja 2026 je bil obtožen v preiskavi o podkupovanju. Sam je obtožbe na tiskovni konferenci zanikal, kasneje pa je bil v postopku priprt in je 12. junija odstopil s položaja župana.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zaradi-kazenskega-postopka-odstopil-zupan-moravc.html |title=Župan Moravč odstopil, novico sporočil iz pripora |work=[[24ur.com]] |date=2026-06-12 |accessdate=2026-06-13}}</ref> ===Medijsko delovanje=== Balažic je bil v devetdesetih direktor televizijske postaje [[Kanal A]].{{Navedi vir}} Do 2011 je deloval kot politični komentator in kolumnist. ===Akademsko delovanje=== Od 1999 do 2011 je bil predavatelj in predstojnik katedre za teoretsko politologijo in Oddelka za politologijo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] ter sodelavec centra za mednarodne odnose. Predaval je na diplomatskih akademijah v [[Evropa|Evropi]], [[Azija|Aziji]] in [[Avstralija|Avstraliji]].<ref>{{navedi splet |url=http://ces.anu.edu.au/sites/ces.anu.edu.au/files/2012/Conversations%20April.pdf |title=Australia and Europe in conversation |accessdate=28.7.2014 |date=18.4.2012 |format= |publisher=[[Avstralska narodna univerza]] |archive-date=2015-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150327164218/http://ces.anu.edu.au/sites/ces.anu.edu.au/files/2012/Conversations%20April.pdf |url-status=dead }}</ref> Njegova akademska področja so politična zgodovina, politična filozofija, lacanovska psihoanaliza in epistemologija. Je avtor petih monografij o slovenski osamosvojitvi in štirih strokovnih del, ki se ukvarjajo s psihoanalitično in filozofsko obravnavo političnega diskurza. Prav tako je predaval v tujini in gostoval v Londonu, Parizu, Budimpešti, Berlinu, Dublinu, Moskvi, Seulu, Canberri in Melbournu. Napisal je 16 knjig, predvsem s področja sodobne slovenske zgodovine, politične filozofije, matematične logike in psihoanalize. ===Diplomatsko delovanje=== Balažic je bil ustanovitelj in prvi predsednik slovenske Diplomatske akademije. Na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve]] je deloval kot državni podsekretar, direktor oddelka za analize in razvoj, sekretar za strateške zadeve ter uradni govorec ministrstva. Bil je tudi soustanovitelj Sindikata slovenskih diplomatov in njegov drugi predsednik.{{Navedi vir}} Leta 2011 je bil imenovan za veleposlanika Republike Slovenije v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]], [[Indonezija|Indoneziji]] in pri [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zvezi držav Jugovzhodne Azije]]. Mandata ni končal, ker ga je predsednik republike [[Borut Pahor]] junija 2014 odpoklical zaradi udeležbe obsojenega pedofila [[Nicholas Oman|Nicholasa Omana]] na odprtju konzulata v Melbournu, ker je ta razburila skupnost avstralskih Slovencev.<ref>{{navedi novice| url=http://www.finance.si/8803975/Pahor-veleposlanika-Balažica-odpoklical-iz-Avstralije|title=Pahor veleposlanika Balažica odpoklical iz Avstralije |work=[[Finance]] |date=9.6.2014 |accessdate=29.7.2014}}</ref> Balažic je pri tem zatrdil, da ga je vlada [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]] v zvezi z Omanom angažirala za tajno diplomatsko dejavnost prepisa naftnih zemljišč, kar je podkrepil z elektronsko korespondenco in drugimi dokumenti.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/balazic-v-stiku-z-omanom-sem-bil-po-navodilu-drzavnega-vrha/341409 |title=Balažic: V stiku z Omanom sem bil po navodilu državnega vrha. Državni vrh: Ni res.|date=8.7.2014 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=8.7.2014}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.portalplus.si/255/afera-balazic/|title=Afera Balažic|publisher=PortalPlus|date=16.7.2014|accessdate=17.7.2014|archive-date=2014-07-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20140719031406/http://www.portalplus.si/255/afera-balazic|url-status=dead}}</ref> Nadzor Ministrstva za zunanje zadeve je podal ugotovitev, da ni bilo najti nepravilnosti pri delu veleposlanika.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-nadzor-ni-pokazal-nepravilnosti-pri-delu-veleposlanika-balazica/334767|title=Nadzor ni pokazal nepravilnosti pri delu veleposlanika Balažica|accessdate=26.7.2014 |date=16.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Zaradi razkritja podrobnosti diplomatske dejavnosti, ki jo je potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve, je bila Balažiceva objava dokumentov označena kot slovenski WikiLeaks.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-wikileaks-zaradi-suma-razkrivanja-depes-mora-balazic-na-inspektorat/342558 |title=Slovenski WikiLeaks|publisher=[[MMC RTV-SLO]] |date=23.7.2014 |accessdate=23.7.2014}}</ref> == Dela == * Gospostvo, 1995, {{COBISS|ID=0238573083245324}} * Čudežna zgodbica: pesmi, 1997, {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Ranjena žival: nove pesmi, 1998 {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Slovenska demokratična revolucija, 2004 {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Slovenski berlinski zid/1989: partija, alternativa in boj za oblast, 2006 {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Psihoanaliza politike, 2007 {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Politična antifilozofija, 2007 {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Znanost in realno, 2008 {{COBISS|ID=0238573083245324}} * Rojstvo slovenske demokracije (iz duha državljanske vojne), 2010 {{COBISS|ID=0246456041435523&rec=2&sid=6}} * Slovenski plebiscit, 2010 {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Samostojna Slovenija, 2011 {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Propad Slovenije: kdo je spravil Slovenijo na kolena in kaj zdaj, 2016 * Zakaj je Slovenija postala samostojna država, 2016 * Diplomatska vojna za mejo med Slovenijo in Hrvaško: pogumen skok v prihodnost, 2017 * Užitek, vednost, oblast: psihoanaliza, matematična logika, politična filozofija, 2017 * Ime rože danes, 2021 * Bela knjiga o odporu proti onesnaževanju Moravške doline, 2022 * [[Kozmologija]]: filozofija kozmologije (zbirka esejev, ki so od januarja 2018 do decembra 2023 izhajali v astronomski reviji Spika), 2023 * Zrele trave vesolja (poezija), 2025 ==Sklici== {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Balažic, Milan}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Avstraliji]] [[Kategorija:Župani Občine Moravče]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] qjqxshxebmbx4cyn68g7ynbibwtazy0 6688680 6688679 2026-06-13T06:45:46Z Yerpo 8417 pp 6688680 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Milan Balažic | image =File:Milan Balažic.jpeg | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | other_names = | known_for = | occupation = }} '''Milan Balažic''', slovenski [[politolog]], [[politik]] in [[diplomat]], * [[19. oktober]] [[1958]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== ===Študij=== Balažic je leta 1985 diplomiral iz politologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] z diplomsko nalogo ''Kritika scientističnega objektivizma: monopolni kapital in revolucionarni subjekt'' {{cobiss|ID=686173}}. Leta 1994 je doktoriral iz sociologije kulture na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] z disertacijo ''Psihoanalitična pristopa Frankfurtske in Lacanovske šole k polju družbenega in političnega'' {{cobiss|id=41638400}}. Med letoma 1981 in 1982 je bil glavni urednik študentskega časopisa ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'' in med 1982 in 1990 član uredništva ''[[Časopis za kritiko znanosti|Časopisa za kritiko znanosti]]''. ===Politično delovanje=== V času slovenske pomladi je bil član ožjega vodstva [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]]. Leta 1988 je bil kot predstavnik ZSMS član kolegija [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]] ter nato podpredsednik [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS-Stranke demokratične prenove]], kjer je z [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] vodil liberalno krilo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/10849 |title=Med Marxom in punkom |accessdate=28.7.2014 |date=26.5.2005 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |archive-date=2014-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140809222012/http://www.delo.si/clanek/10849 |url-status=dead }}</ref> Leta 1990 je bil na [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|prvih demokratičnih volitvah]] izvoljen za poslanca v [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|slovenski parlament]], v katerem je deloval kot predsednik odbora za notranjo politiko. Sej državnega zbora se je med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] udeleževal v uniformi [[teritorialna obramba Republike Slovenije|teritorialne obrambe]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/portret-tedna-milan-balazic.html|title=Portret tedna|accessdate=25.8.2014 |date=11.7.2014 |format= |work=Delo}}</ref> Leta 2016 je ustanovil civilnodružbeno gibanje Nova prihodnost.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/milan-balazic-ustanovil-politicno-gibanje-nova-prihodnost/408886//www.delo.si|title=Milan Balažic ustanovil gibanje Nova prihodnost|accessdate=30.11.2016 |date=30.11.2016 |work=Delo}}</ref> Leta 2018 je v drugem krogu županskih volitev postal župan [[Občina Moravče|Občine Moravče]]. Na Dolah pri Krašcah je postavil [[astronomski observatorij]]. Maja 2026 je bil obtožen v preiskavi o podkupovanju. Sam je obtožbe na tiskovni konferenci zanikal, kasneje pa je bil v postopku priprt in je 12. junija odstopil s položaja župana.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zaradi-kazenskega-postopka-odstopil-zupan-moravc.html |title=Župan Moravč odstopil, novico sporočil iz pripora |work=[[24ur.com]] |date=2026-06-12 |accessdate=2026-06-13}}</ref> ===Medijsko delovanje=== Balažic je bil v devetdesetih direktor televizijske postaje [[Kanal A]].{{Navedi vir}} Do 2011 je deloval kot politični komentator in kolumnist. ===Akademsko delovanje=== Od 1999 do 2011 je bil predavatelj in predstojnik katedre za teoretsko politologijo in Oddelka za politologijo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] ter sodelavec centra za mednarodne odnose. Predaval je na diplomatskih akademijah v [[Evropa|Evropi]], [[Azija|Aziji]] in [[Avstralija|Avstraliji]].<ref>{{navedi splet |url=http://ces.anu.edu.au/sites/ces.anu.edu.au/files/2012/Conversations%20April.pdf |title=Australia and Europe in conversation |accessdate=28.7.2014 |date=18.4.2012 |format= |publisher=[[Avstralska narodna univerza]] |archive-date=2015-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150327164218/http://ces.anu.edu.au/sites/ces.anu.edu.au/files/2012/Conversations%20April.pdf |url-status=dead }}</ref> Njegova akademska področja so politična zgodovina, politična filozofija, lacanovska psihoanaliza in epistemologija. Je avtor petih monografij o slovenski osamosvojitvi in štirih strokovnih del, ki se ukvarjajo s psihoanalitično in filozofsko obravnavo političnega diskurza. Prav tako je predaval v tujini in gostoval v Londonu, Parizu, Budimpešti, Berlinu, Dublinu, Moskvi, Seulu, Canberri in Melbournu. Napisal je 16 knjig, predvsem s področja sodobne slovenske zgodovine, politične filozofije, matematične logike in psihoanalize. ===Diplomatsko delovanje=== Balažic je bil ustanovitelj in prvi predsednik slovenske Diplomatske akademije. Na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve]] je deloval kot državni podsekretar, direktor oddelka za analize in razvoj, sekretar za strateške zadeve ter uradni govorec ministrstva. Bil je tudi soustanovitelj Sindikata slovenskih diplomatov in njegov drugi predsednik.{{Navedi vir}} Leta 2011 je bil imenovan za veleposlanika Republike Slovenije v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]], [[Indonezija|Indoneziji]] in pri [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zvezi držav Jugovzhodne Azije]]. Mandata ni končal, ker ga je predsednik republike [[Borut Pahor]] junija 2014 odpoklical zaradi udeležbe obsojenega pedofila [[Nicholas Oman|Nicholasa Omana]] na odprtju konzulata v Melbournu, ker je ta razburila skupnost avstralskih Slovencev.<ref>{{navedi novice| url=http://www.finance.si/8803975/Pahor-veleposlanika-Balažica-odpoklical-iz-Avstralije|title=Pahor veleposlanika Balažica odpoklical iz Avstralije |work=[[Finance]] |date=9.6.2014 |accessdate=29.7.2014}}</ref> Balažic je pri tem zatrdil, da ga je vlada [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]] v zvezi z Omanom angažirala za tajno diplomatsko dejavnost prepisa naftnih zemljišč, kar je podkrepil z elektronsko korespondenco in drugimi dokumenti.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/balazic-v-stiku-z-omanom-sem-bil-po-navodilu-drzavnega-vrha/341409 |title=Balažic: V stiku z Omanom sem bil po navodilu državnega vrha. Državni vrh: Ni res.|date=8.7.2014 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=8.7.2014}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.portalplus.si/255/afera-balazic/|title=Afera Balažic|publisher=PortalPlus|date=16.7.2014|accessdate=17.7.2014|archive-date=2014-07-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20140719031406/http://www.portalplus.si/255/afera-balazic|url-status=dead}}</ref> Nadzor Ministrstva za zunanje zadeve je podal ugotovitev, da ni bilo najti nepravilnosti pri delu veleposlanika.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-nadzor-ni-pokazal-nepravilnosti-pri-delu-veleposlanika-balazica/334767|title=Nadzor ni pokazal nepravilnosti pri delu veleposlanika Balažica|accessdate=26.7.2014 |date=16.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Zaradi razkritja podrobnosti diplomatske dejavnosti, ki jo je potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve, je bila Balažiceva objava dokumentov označena kot slovenski WikiLeaks.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-wikileaks-zaradi-suma-razkrivanja-depes-mora-balazic-na-inspektorat/342558 |title=Slovenski WikiLeaks|publisher=[[MMC RTV-SLO]] |date=23.7.2014 |accessdate=23.7.2014}}</ref> == Dela == * Gospostvo, 1995, {{COBISS|ID=0238573083245324}} * Čudežna zgodbica: pesmi, 1997, {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Ranjena žival: nove pesmi, 1998 {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Slovenska demokratična revolucija, 2004 {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Slovenski berlinski zid/1989: partija, alternativa in boj za oblast, 2006 {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Psihoanaliza politike, 2007 {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Politična antifilozofija, 2007 {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Znanost in realno, 2008 {{COBISS|ID=0238573083245324}} * Rojstvo slovenske demokracije (iz duha državljanske vojne), 2010 {{COBISS|ID=0246456041435523&rec=2&sid=6}} * Slovenski plebiscit, 2010 {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Samostojna Slovenija, 2011 {{COBISS|ID=0246456041435523}} * Propad Slovenije: kdo je spravil Slovenijo na kolena in kaj zdaj, 2016 * Zakaj je Slovenija postala samostojna država, 2016 * Diplomatska vojna za mejo med Slovenijo in Hrvaško: pogumen skok v prihodnost, 2017 * Užitek, vednost, oblast: psihoanaliza, matematična logika, politična filozofija, 2017 * Ime rože danes, 2021 * Bela knjiga o odporu proti onesnaževanju Moravške doline, 2022 * [[Kozmologija]]: filozofija kozmologije (zbirka esejev, ki so od januarja 2018 do decembra 2023 izhajali v astronomski reviji Spika), 2023 * Zrele trave vesolja (poezija), 2025 ==Sklici== {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Balažic, Milan}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Avstraliji]] [[Kategorija:Župani Občine Moravče]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] f046bk3txd7yke9m7d1u4mfum4gold0 0 361001 6688496 6616861 2026-06-12T12:42:58Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688496 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Casemiro | image = | caption = | fullname = Carlos Henrique Casimiro | height = 184 cm | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | currentclub = [[Manchester United F.C.|Manchester United]] | clubnumber = 18 | position = [[Vezni igralec (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = 2002–2010| youthclubs1 = [[São Paulo FC|São Paulo]] | years1 = 2010–2013| clubs1 = [[São Paulo FC|São Paulo]]| caps1 = 92| goals1 = 9 | years2 = 2013| clubs2 = → [[Real Madrid Castilla|Real Madrid B]] (pos.)| caps2 = 15| goals2 = 1 | years3 = 2013| clubs3 = → [[Real Madrid CF|Real Madrid]] (pos.)| caps3 = 1| goals3 = 0 | years4 = 2013–2022| clubs4 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]]| caps4 = 221| goals4 = 24 | years5 = 2014–2015| clubs5 = → [[FC Porto|Porto]] (pos.)| caps5 = 28| goals5 = 3 | years6 = 2022–| clubs6 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]| caps6 = 97| goals6 = 10 | nationalyears1 = 2009 | nationalteam1 = [[Brazilska nogometna reprezentanca do 17 let|Brazilija U17]] | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2011 | nationalteam2 = [[Brazilska nogometna reprezentanca do 20 let|Brazilija U20]] | nationalcaps2 = 15 | nationalgoals2 = 3 | nationalyears3 = 2011– | nationalteam3 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]] | nationalcaps3 = 69 | nationalgoals3 = 6 }} '''Casemiro''', s polnim imenom '''Carlos Henrique Casimiro''', [[brazilci|brazilski]] [[nogometaš]], * [[23. februar]] [[1992]], [[São José dos Campos]]. Casemiro trenutno igra za [[Manchester United F.C.|Manchester United]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Manchester United Squad}} {{normativna kontrola}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Casemiro}} [[Kategorija:Brazilski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši São Paula FC]] [[Kategorija:Nogometaši Porta]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrid Castille]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] 0xz8f1l7g3tine4jj7xv61f45qv54go 0 364382 6688643 6627221 2026-06-13T00:35:06Z ~2026-32552-67 260877 6688643 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Arezzo | official_name = Comune di Arezzo | native_name = | image_skyline = Arezzo1.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Piazza Grande; na levi S. Maria della Pieve, stara Palazzo dei tribunali in [[Palazzo della Fraternita dei Laici]] | image_shield = Arezzo-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 43 |latm = 28 |lats = 24 |latNS = N | longd = 11 |longm = 52 |longs = 12 |longEW = E | coordinates_type = region:IT_type:city(96494) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Toskana]] | province = [[Arezzo (pokrajina)|Pokrajina Arezzo]] (AR) | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 386,25 | population_footnotes = | population_total = 100.734 | population_as_of = 1. januar 2020 | pop_density_footnotes = auto | population_demonym = Aretini | elevation_footnotes = | elevation_m = 296 | twin1 = | twin1_country = | saint = Sveti Donat iz Arezza | day = 7. avgust | postal_code = 52100 | area_code = 0575 | website = {{official website|http://www.comune.arezzo.it/}} | footnotes = }} '''Arezzo''' je mesto in občina v osrednji [[Italija|Italij]]i, glavno mesto [[Arezzo (pokrajina)|pokrajine]] z istim imenom, ki se nahaja v [[Toskana|Toskan]]i. Arezzo leži okoli 80 kilometrov jugovzhodno od [[Firence|Firenc]], na nadmorski višini 296 m. Mesto Arezo ima približno 100.000 prebivalcev. == Geografija == Arezzo leži na strmem hribu nad poplavno ravnico reke [[Arno (reka)|Arno]]. V zgornjem delu mesta so [[Stolnica v Arezzu|stolnica]], [[mestna hiša]] in Medičejska [[trdnjava]] (''Fortezza Medicea''), od katere se glavna ulica odcepi proti spodnjemu delu naselja. Zgornji del mesta je ohranil srednjeveški videz kljub dodatkom kasnejših zgradb. Za [[podnebje]] so značilne relativno visoke temperature in enakomerno razporejene padavine. Po ''Köppen Climate Classification'' spada med vlažno subtropsko podnebje.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=161720&cityname=Arezzo%2C+Tuscany%2C+Italy&units= |title=Climate Summary for Arezzo |accessdate=2013-11-02 |archive-date=2015-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150921171019/http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=161720&cityname=Arezzo%2C+Tuscany%2C+Italy&units= |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Arezzo je bil ena izmed ''Capitae Etruriae'' ([[Etruščani|etruščanska]] prestolnica) imenovana ''Aritim''. Etruščanske ostanke so našli na ''Akropola San Cornelio'', hribčku blizu mesta San Donata, ki je bilo naseljeno in utrjeno v etruščanskem obdobju. Našli so tudi druge etruščanske ostanke: dele obzidja, etruščansko [[Nekropola|nekropol]]o v Poggio del Sole in najslavnejša, dva bronasta kipa, »Himera iz Arezza« (5. stoletje pred našim štetjem) in »Minerva« (4. stoletje pred našim štetjem), ki sta bila odkrita v 16. stoletju in odpeljana v Firence. Povečanje trgovinskih povezav z Grčijo je prineslo v mesto tudi nekaj prvovrstnega blaga: na primer ''krater'' (velik vrč za vino ali vodo), ki ga je poslikal [[Euphronios]] okoli leta 510 pred našim štetjem s prizori iz bitke proti Amazonkam (nahaja se v ''Museo Civico'' v Arezzu). Leta 311 pred našim štetjem so mesto osvojili [[Rimljani]], Arretium je postal vojaška postojanka na poti preko Cassia, širitve Rima v porečje reke Pad. Arretium z Mariusom na čelu, je v rimski državljanski vojni in zmago Sulla, postal kolonija v na pol porušenem mestu, kot ''Arretium Fidens'' (Zvest Arretiumu). Stara etruščanska aristokracija ni bila uničena: [[Gaius Cilnius Maecenas]], katerega ime ''[[mecen]]'' je postalo [[eponim]] za »podpornika umetnosti«, je plemenite etruščanske Aretine zaščitil. Mesto se je še naprej razvijalo kot ''Arretium Vetus'' (Stari Arretium), in postalo tretje največje mesto v Italiji v obdobju cesarja Avgusta (23. september 63 pr. n. št.–19. avgust 14 n. št.), ki je bilo znano predvsem po svojih imenitnih lončarskih proizvodih, značilno oblikovanih in emajliranih izdelkih ''[[bukero]]'' - posoda iz temne gline in rdeče pobarvane vaze (tako imenovane »koralne« vaze). Okoli leta 260–261 mestni svet Arezza vzame za svojega zaščitnika ''L. Petronius Taurus Volusianus''. V 3. do 4. stoletju je Arezzo postal sedež [[Škofija|škofij]]e. Je eno redkih mest, katerih zapuščina škofov je znana po imenih brez prekinitve do danes. Rimsko mesto je bilo porušeno, delno med [[Ostrogotsko kraljestvo|gotskimi]] vojnami in vdorom [[Langobardi|Langobard]]ov, delno razstavljeno, saj so kamen ponovno uporabili za gradnjo utrdb. Do sanes je ostal samo [[amfiteater]]. Srednjeveška komuna Arezzo se je otresla nadzora svojega škofa leta 1098 in postala neodvisna mestna državica - status obdrži do leta 1384. Leta 1252 je mesto ustanovilo svojo [[Univerza|univerz]]o, ''Studium''. Po porazu v bitki pri Campaldinu leta 1289), ko je umrl škof Guglielmino Ubertini, je moč [[Gibelini|Gibelin]]ov v Arezzu začela upadati, razen v kratkem obdobju vladavine družine Tarlati, glavni med njimi je bil Guido Tarlati, ki je postal škof leta 1312 in vzdrževal dobre odnose s stranko Gibelinov. Tarlatiji so iskali podporo v zavezništvu z Forlì in njihovim vladarjem Ordelaffijem, a niso uspeli. Arezzo je popustil florentinski dominaciji leta 1384, njegova samostojna zgodovina je bila zaključena, pripadel je Firencam in Velikemu vojvodstvu [[Medičejci|Medičejc]]ev v Toskani. V tem obdobju je v cerkvi San Francesco di Arezzo delal [[Piero della Francesca]], ki je naslikal imenitne [[freske]], ki so bile pred kratkim obnovljene in so v Arezzu najbolj znano delo. Zatem je mesto začelo ekonomsko in kulturno propadati. V 18. stoletju so bila izsušena bližnja [[Močvirje|močvirj]]a v Val di Chiana, južno od Arezza in regija se je znebila [[Malarija|malarij]]e. Ob koncu stoletja so Arezzo osvojile francoske čete Napoleona Bonaparta. V mestu se je kmalu razvilo odporniško gibanje »Viva Maria« in mesto osvobodilo. Leta 1860 je Arezzo postal del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Med drugo svetovno vojno je mesto utrpelo hude poškodbe. [[Papež Benedikt XVI]]. je obiskal Arezzo na nedeljo 13. maja 2012. == Znamenitosti == [[Slika:Arezzo Piazza Grande.jpg|thumb|250px|Piazza Grande]] [[Slika:20090725 Arezzo city wall.JPG|thumb|250px|Mestno obzidje]] [[Slika:Arezzo Loggia del Vasari.jpg|thumb|250px|Loža Vasari na Piazza Grande]] [[Slika:Arezzo-Cattedrale.JPG|thumb|250px|Stolnica v Arezzu]] [[Slika:Arezzo-Palazzo del Comune.JPG|thumb|250px|Mestna hiša]] [[Slika:Arezzo Campanile - Santa Maria della Pieve.jpg|250px|thumb|Santa Maria della Pieve]] [[Slika:Arezzo-anfiteatro01.jpg|thumb|250px|Amfiteater]] === Piazza Grande === ''Piazza Grande'' je najzanimivejši in obenem osrednji srednjeveški trg v mestu. Nastal je v 13. stoletju za romansko cerkvijo [[Santa Maria della Pieve]] na nagnjeni ploščadi iz rdeče opeke z apnenčastimi geometrijskimi linijami. Okoli trga se vrstijo zanimive arhitekture: * [[Palača Fraternita dei Laici]] – 14.–15. stoletje, z gotskim pritličjem in renesančnim zgornjim nadstropjem (Bernardo Rossellino); * ''Loggia'' - stavba leži vzdolž severne stranice trga, njeno [[Manierizem|manieristično]] pročelje je oblikoval [[Giorgio Vasari]]; * ''Škofovska palača'', sedež škofov, obnovljena sredi 13. stoletja. V notranjosti so freske več slikarjev (Salvi Castellucci, Teofilo Torri in Pietro Benvenuti). Pred palačo je spomenik vojvode Ferdinanda I. de' Medici (1595), ki ga je izdelal Pietro Francavilla po načrtu [[Giambologna|Giambologne]]; * ''Palazzo Cofani-Brizzolari'', s stolpom ''Torre Faggiolana''; * Ostanki srednjeveške mestne hiše in ''Palazzo del Popolo''. === Cerkve === * Romanska cerkev '''[[Santa Maria della Pieve]]''' - njena najbolj presenetljiva značilnost je masivni, kvadratni [[zvonik]] z dvojnimi okni. Cerkev je bila zgrajena v 12. stoletju na mestu starokrščanske zgradbe in obnovljena stoletje kasneje z dodatkom značilne fasade izdelane kot loža z majhnimi loki, okrašena s stiliziranimi stebriči. Prav tako je iz istega stoletja [[luneta]] nad glavnim portalom z ''Devico Marijo med dvema angeloma'' in kipov mesecev (1216). Notranjost je triladijska, s prečno ladjo dodano v 13. stoletju. V naslednjih stoletjih do bile dodane [[Kapela|kapele]], niše in [[freske]], tudi [[poliptih]] ''Device Marije z detetom in svetniki'' [[Pietro Lorenzetti|Pietra Lorenzettija]] (1320). V kripti je relikt doprsni [[kip]] [[Sveti Donat|svetega Donata]] (1346). Iz iste dobe je šesterokotni krstni kamen s ploščami iz ''Zgodbe svetega Janeza Krstnika'', avtor Giovanni d' Agostino. Cerkev je ponovno obnovil Giorgio Vasari leta 1560; * [[Gotska arhitektura|Gotska]] '''[[Stolnica v Arezzu|stolnica ''Svetega Donata'']]''' - (13. - zgodnje 16. stoletje, zvonik dodan v 16. stoletju). Fasada je ostala nedokončana, dodali so jo v 20. stoletju. Notranjost je triladijska, delijo jo masivni [[pilaster|pilastri]]. Levo od oltarja je freska [[Piero della Francesca]], podoba ''Marije Magdalene''. Omembe vredni so tudi srednjeveški [[vitraj]]i, Tarlatijeva kapela (1334) in gotski nagrobnik papeža Gregorja X. * '''[[Bazilika sv. Frančiška, Arezzo|Bazilika sv. Frančiška]]''' - (13. do 14. stoletje) v toskansko-gotskem slogu. Fasada je nedokončana, le delno je obložena z rezanim kamnom, ima gotska okna s [[krogovičje]]m. Notranjost je enoladijska z odprtim ostrešjem. Glavna atrakcija je serija fresk ''[[Legenda Pravega križa]]'' (1452-1466), cikel, ki ga je [[Piero della Francesca]] naslikal v Baccijevi kapeli. [[Razpelo]] v oltarju je iz [[Giotto]]ve delavnice. Pod cerkvijo je še triladijska bazilika (''bazilika inferiore''), ki se danes uporablja za likovne razstave. * Bazilika ''San Domenico'' (začetek gradnje 1275 - zaključek v začetku 14. stoletja). Notranjost je enoladijska s ''Križanim'' - [[Cimabue]], mojstrovina iz 13. stoletja. Druga umetniška dela ''Sveti Filip in Jakob mlajš in Katarina'', avtor [[Spinello Aretino]] in druge dekoracije slikarstva in kiparstva 14. stoletja. * Cerkev ''San Michele'', z moderno fasado. Sledove prvotne romanske zgradbe in gotske obnove je mogoče videti v notranjosti. * ''Santa Maria in Gradi'' je srednjeveška cerkev iz 11. ali 12. stoletja, prezidana v 16. stoletju, arhitekt [[Bartolomeo Ammannati]]. Notranjost je enoladijska s kamnitim oltarjem (17. stoletje) in ''Madonna Misericordia'', v terakoti avtorja [[Andrea della Robbia]]. * Cerkev ''St. Augustine'', zgrajena leta 1257, spremenjena v poznem 15. in v poznem 18. stoletju. Fasada in notranja oprema so večinoma iz [[barok]]a. Kvadratni [[zvonik]] je iz 15. stoletja. * ''Badia di SS. Flora e Lucilla'' - zgradili so jo [[benediktinci|benediktinski]] menihi v 12. stoletju in je bila popolnoma obnovljena v 16. stoletju pod vodstvom [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]]. Osmerokotni zvonik je iz leta 1650. Notranjost je v [[manierizem|manierističnem]] slogu, ima iluzionistično platno, ki prikazuje obrnjeno cerkev [[Andrea Pozzo|Andrea Pozza]] (1702). Tukaj je tudi freska ''Svetega Lovrenca'', [[Bartolomeo della Gatta]] (1476) in ''Križani'' [[Segna di Buonaventura]] (1319). * ''San Lorenzo'', ena izmed najstarejših v mestu, ki je bila zgrajena pred letom 1000, najverjetneje v starokrščanskih časih. Prezidana je bila v 13. stoletju, prvič obnovljena leta 1538, popolnoma obnovljena pa leta 1705. Zunanjost apside je v [[romanska arhitektura|romanskem]] slogu. * ''Santa Maria delle Grazie'', pozno gotsko svetišče z renesančnim [[portal]]om, ki ga je izdelal [[Benedetto da Maiano]] (1490). Ima tudi marmorni oltar [[Andrea della Robbia|Andrea della Robbie]] in fresko Parri di Spinella (1428-1431). Svetišče je bilo zgrajeno v obliki posvečeni [[Apolon]]u, ki je bilo uničeno leta 1428 z gradnjo [[oratorij (cerkev)|oratorija]] na istem mestu. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1435-1444 in ima kapelo posvečeno sv. Bernardu. * ''Santa Maria a Gradi'' (1591), samostan je obstajal že leta 1043. Ima baročno notranjost, z oltarjem delavnice Andrea della Robbie. * Cerkev ''Santissima Trinità'' - zgrajena leta 1348, obnovljena med letoma 1723-1748 v baročnem slogu. V njej so ''Križani'' iz 14. stoletja, poslikave [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]] iz leta 1572, slika ''Noli me tangere'' [[Alessandro Allori|Alessandra Allorija]] (1584) in druge umetnine. * ''Santa Maria Maddalena'', zgrajena v letu 1561, v zgradbi izpred 14. stoletja. V njej je bila ''Marija z otrokom'' Spinella Aretina v oltarjem (okoli leta 1525). Zdaj je v zasebni lasti. * in druge. === Drugo === * Rimski amfiteater in muzej. * ''Palazzo dei Priori'' zgrajena leta 1333, je bila sedež magistrature v mestu vse do danes. Stavba je bila večkrat obnovljena in restavrirana, notranjost ima sodišče iz 16. stoletja, kamnit kip je portret ''Marije z detetom'' (1339), freske, doprsna kipa slavnih Aretincev, dve sliki Giorgia Vasarija. Kvadratni stolp je iz 1337. * Trdnjava Medici (''Fortezza Medicea''), ki jo je zasnoval Antonio da Sangallo mlajši in je bila zgrajena v letih 1538-1560. Deloma pa je bila uničena od Francozov v začetku 19. stoletja. * ''Palazzo Camaiani - Albergotti'' (14. stoletje, obnovljena v 16. stoletju), s stolpom ''Torre della Bigazza''. * ''Palazzo Bruni - Ciocchi'', renesančna stavba pripisana Bernardu Rossellinu. Je sedež državnega muzeja srednjeveške in moderne umetnosti. * ''Palazzo Pretorio'', ki je bil sedež kapetana do leta 1290. Fasada je delo oblastnikov od 14. do 18. stoletja. * Petrarcova hiša (''Casa del Petrarca''). * ''Casa Vasari'' (v Via XX Settembre) je starejša hiša obnovljena leta 1547, v njej so Vasarijeve freske, zdaj odprta kot muzej. Vsebuje tudi arhive iz 16. stoletja. Glavni sobe so opremljene na Vasarijev iluzionistični način. V eni sobi je Vasari izjemna poslikava - življenjska pot umetnika, z umetniškimi vrlinami, ki ga ščitijo antični bogovi. == Festivali == V Arezzu je mednarodni letni festival zborovskega petja ''Concorso d' Arezzo Polifónico Guido''. V Arezzu je letni srednjeveški festival, imenovan ''Giostra del Saracino''. Nastopajo vitezi na konju, ki predstavljajo različna področja mesta, streljajo na leseno tarčo pritrjeno na kip Saracenskega kralja in tekmujejo v natančnosti. Meščani se oblečejo v srednjeveške kostume in navdušeno navijajo. Od leta 1986-2006 je bil v Arezzu letni festival popularne glasbe in kulture, imenovan ''Arezzo Wave''. == Slavni Arezzani == * [[Guido iz Arezza]] (it. Guido d' Arezzo), najbolj znan glasbeni teoretik srednjega veka in izumitelj moderne glasbene notacije je bil rojen v Arezzu okoli leta 991. * Bartolomeo di ser Gorello, avtor prve mestne kronike Arezzo. * [[Gaj Kilnij Mecen]] (lat. Gaius Cilnius Maecenas), politik, pesnik, diplomat, prijatelj in politični svetovalec Gaja Avgusta Oktavijana, podpornik umetnosti * [[Piero della Francesca]], slikar, je bil rojen v pokrajini Arezzo in je večino svojega življenja preživel v mestu. * [[Francesco Petrarca]], pesnik. * [[Pietro Aretino]], pisatelj, dramatik, pesnik in satirik, ki je imel izjemen vpliv na področju sodobne umetnosti in v politiki in izumil sodobno opismenjeno pornografijo. * [[Giorgio Vasari]] (1511–1574), slikar, arhitekt in biograf (napisal je knjigo ''Življenja najbolj slavnih slikarjev, kiparjev in arhitektov''). * Francesco Redi, zdravnik iz 17. stoletja. * Poggio Bracciolini in Michelangelo so bili rojeni v bližini mesta. * Luc Ferrari, avantgardni skladatelj. * [[Roberto Benigni]], dobitnik oskarja, igralec / režiser (film ''La vita e bella''). * Darren Criss, igralec, pevec, pisec besedil, študiral v tujini na Univerzi v Michiganu. V bližini v kraju Caprese se je rodil [[Michelangelo Buonarroti]]. == Pobratena mesta == Arezzo je pobraten s: {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|UK}} Bedford, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *{{flagicon|ITA}} Montenars, [[Italija]], od 1977 *{{flagicon|FRA}} Saint-Priest, [[Francija]], od 1981 *{{flagicon|HUN}} Eger, [[Madžarska]], od 1989 || *{{flagicon|ESP}} Jaén, [[Španija]] od 2006 *{{flagicon|USA}} Norman, [[ZDA]], od 2009 *{{flagicon|POL}} Oświęcim, [[Poljska]], od 2009 *{{flagicon|USA}} Mount Pleasant, ZDA, od 27. nov. 2010 |} == Viri in sklici == {{sklici}} * Basilica di San Franceso, Ministro per i bene e le attivita culturali in Museo statale, 2013 == Glej tudi == * [http://wikitravel.org/en/Arezzo Arezzo] == Zunanje povezave == {{commons category|Arezzo}} * [http://www.italia.it/en/discover-italy/tuscany/arezzo.html#box_2 Arezzo, Toskana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104111413/http://www.italia.it/en/discover-italy/tuscany/arezzo.html#box_2 |date=2013-11-04 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokrajina Arezzo]] [[Kategorija:Mesta v Toskani]] [[Kategorija:Arezzo| ]] c6med25nq2u79aag1lf0ecypdg16m8x 6688644 6688643 2026-06-13T00:35:19Z ~2026-32552-67 260877 6688644 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Arezzo | official_name = Comune di Arezzo | native_name = | image_skyline = Arezzo1.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Piazza Grande; na levi S. Maria della Pieve, stara Palazzo dei tribunali in [[Palazzo della Fraternita dei Laici]] | image_shield = Arezzo-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 43 |latm = 28 |lats = 24 |latNS = N | longd = 11 |longm = 52 |longs = 12 |longEW = E | coordinates_type = region:IT_type:city(96494) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Toskana]] | province = [[Arezzo (pokrajina)|Pokrajina Arezzo]] (AR) | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 386,25 | population_footnotes = | population_total = 100.734 | population_as_of = 1. januar 2020 | pop_density_footnotes = auto | population_demonym = Aretini | elevation_footnotes = | elevation_m = 296 | twin1 = | twin1_country = | saint = Sveti Donat iz Arezza | day = 7. avgust | postal_code = 52100 | area_code = 0575 | website = {{official website|http://www.comune.arezzo.it/}} | footnotes = }} '''Arezzo''' je mesto in občina v osrednji [[Italija|Italij]]i, glavno mesto [[Arezzo (pokrajina)|pokrajine]] z istim imenom, ki se nahaja v [[Toskana|Toskan]]i. Arezzo leži okoli 80 kilometrov jugovzhodno od [[Firence|Firenc]], na nadmorski višini 296 m. Mesto Arezzo ima približno 100.000 prebivalcev. == Geografija == Arezzo leži na strmem hribu nad poplavno ravnico reke [[Arno (reka)|Arno]]. V zgornjem delu mesta so [[Stolnica v Arezzu|stolnica]], [[mestna hiša]] in Medičejska [[trdnjava]] (''Fortezza Medicea''), od katere se glavna ulica odcepi proti spodnjemu delu naselja. Zgornji del mesta je ohranil srednjeveški videz kljub dodatkom kasnejših zgradb. Za [[podnebje]] so značilne relativno visoke temperature in enakomerno razporejene padavine. Po ''Köppen Climate Classification'' spada med vlažno subtropsko podnebje.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=161720&cityname=Arezzo%2C+Tuscany%2C+Italy&units= |title=Climate Summary for Arezzo |accessdate=2013-11-02 |archive-date=2015-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150921171019/http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=161720&cityname=Arezzo%2C+Tuscany%2C+Italy&units= |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Arezzo je bil ena izmed ''Capitae Etruriae'' ([[Etruščani|etruščanska]] prestolnica) imenovana ''Aritim''. Etruščanske ostanke so našli na ''Akropola San Cornelio'', hribčku blizu mesta San Donata, ki je bilo naseljeno in utrjeno v etruščanskem obdobju. Našli so tudi druge etruščanske ostanke: dele obzidja, etruščansko [[Nekropola|nekropol]]o v Poggio del Sole in najslavnejša, dva bronasta kipa, »Himera iz Arezza« (5. stoletje pred našim štetjem) in »Minerva« (4. stoletje pred našim štetjem), ki sta bila odkrita v 16. stoletju in odpeljana v Firence. Povečanje trgovinskih povezav z Grčijo je prineslo v mesto tudi nekaj prvovrstnega blaga: na primer ''krater'' (velik vrč za vino ali vodo), ki ga je poslikal [[Euphronios]] okoli leta 510 pred našim štetjem s prizori iz bitke proti Amazonkam (nahaja se v ''Museo Civico'' v Arezzu). Leta 311 pred našim štetjem so mesto osvojili [[Rimljani]], Arretium je postal vojaška postojanka na poti preko Cassia, širitve Rima v porečje reke Pad. Arretium z Mariusom na čelu, je v rimski državljanski vojni in zmago Sulla, postal kolonija v na pol porušenem mestu, kot ''Arretium Fidens'' (Zvest Arretiumu). Stara etruščanska aristokracija ni bila uničena: [[Gaius Cilnius Maecenas]], katerega ime ''[[mecen]]'' je postalo [[eponim]] za »podpornika umetnosti«, je plemenite etruščanske Aretine zaščitil. Mesto se je še naprej razvijalo kot ''Arretium Vetus'' (Stari Arretium), in postalo tretje največje mesto v Italiji v obdobju cesarja Avgusta (23. september 63 pr. n. št.–19. avgust 14 n. št.), ki je bilo znano predvsem po svojih imenitnih lončarskih proizvodih, značilno oblikovanih in emajliranih izdelkih ''[[bukero]]'' - posoda iz temne gline in rdeče pobarvane vaze (tako imenovane »koralne« vaze). Okoli leta 260–261 mestni svet Arezza vzame za svojega zaščitnika ''L. Petronius Taurus Volusianus''. V 3. do 4. stoletju je Arezzo postal sedež [[Škofija|škofij]]e. Je eno redkih mest, katerih zapuščina škofov je znana po imenih brez prekinitve do danes. Rimsko mesto je bilo porušeno, delno med [[Ostrogotsko kraljestvo|gotskimi]] vojnami in vdorom [[Langobardi|Langobard]]ov, delno razstavljeno, saj so kamen ponovno uporabili za gradnjo utrdb. Do sanes je ostal samo [[amfiteater]]. Srednjeveška komuna Arezzo se je otresla nadzora svojega škofa leta 1098 in postala neodvisna mestna državica - status obdrži do leta 1384. Leta 1252 je mesto ustanovilo svojo [[Univerza|univerz]]o, ''Studium''. Po porazu v bitki pri Campaldinu leta 1289), ko je umrl škof Guglielmino Ubertini, je moč [[Gibelini|Gibelin]]ov v Arezzu začela upadati, razen v kratkem obdobju vladavine družine Tarlati, glavni med njimi je bil Guido Tarlati, ki je postal škof leta 1312 in vzdrževal dobre odnose s stranko Gibelinov. Tarlatiji so iskali podporo v zavezništvu z Forlì in njihovim vladarjem Ordelaffijem, a niso uspeli. Arezzo je popustil florentinski dominaciji leta 1384, njegova samostojna zgodovina je bila zaključena, pripadel je Firencam in Velikemu vojvodstvu [[Medičejci|Medičejc]]ev v Toskani. V tem obdobju je v cerkvi San Francesco di Arezzo delal [[Piero della Francesca]], ki je naslikal imenitne [[freske]], ki so bile pred kratkim obnovljene in so v Arezzu najbolj znano delo. Zatem je mesto začelo ekonomsko in kulturno propadati. V 18. stoletju so bila izsušena bližnja [[Močvirje|močvirj]]a v Val di Chiana, južno od Arezza in regija se je znebila [[Malarija|malarij]]e. Ob koncu stoletja so Arezzo osvojile francoske čete Napoleona Bonaparta. V mestu se je kmalu razvilo odporniško gibanje »Viva Maria« in mesto osvobodilo. Leta 1860 je Arezzo postal del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Med drugo svetovno vojno je mesto utrpelo hude poškodbe. [[Papež Benedikt XVI]]. je obiskal Arezzo na nedeljo 13. maja 2012. == Znamenitosti == [[Slika:Arezzo Piazza Grande.jpg|thumb|250px|Piazza Grande]] [[Slika:20090725 Arezzo city wall.JPG|thumb|250px|Mestno obzidje]] [[Slika:Arezzo Loggia del Vasari.jpg|thumb|250px|Loža Vasari na Piazza Grande]] [[Slika:Arezzo-Cattedrale.JPG|thumb|250px|Stolnica v Arezzu]] [[Slika:Arezzo-Palazzo del Comune.JPG|thumb|250px|Mestna hiša]] [[Slika:Arezzo Campanile - Santa Maria della Pieve.jpg|250px|thumb|Santa Maria della Pieve]] [[Slika:Arezzo-anfiteatro01.jpg|thumb|250px|Amfiteater]] === Piazza Grande === ''Piazza Grande'' je najzanimivejši in obenem osrednji srednjeveški trg v mestu. Nastal je v 13. stoletju za romansko cerkvijo [[Santa Maria della Pieve]] na nagnjeni ploščadi iz rdeče opeke z apnenčastimi geometrijskimi linijami. Okoli trga se vrstijo zanimive arhitekture: * [[Palača Fraternita dei Laici]] – 14.–15. stoletje, z gotskim pritličjem in renesančnim zgornjim nadstropjem (Bernardo Rossellino); * ''Loggia'' - stavba leži vzdolž severne stranice trga, njeno [[Manierizem|manieristično]] pročelje je oblikoval [[Giorgio Vasari]]; * ''Škofovska palača'', sedež škofov, obnovljena sredi 13. stoletja. V notranjosti so freske več slikarjev (Salvi Castellucci, Teofilo Torri in Pietro Benvenuti). Pred palačo je spomenik vojvode Ferdinanda I. de' Medici (1595), ki ga je izdelal Pietro Francavilla po načrtu [[Giambologna|Giambologne]]; * ''Palazzo Cofani-Brizzolari'', s stolpom ''Torre Faggiolana''; * Ostanki srednjeveške mestne hiše in ''Palazzo del Popolo''. === Cerkve === * Romanska cerkev '''[[Santa Maria della Pieve]]''' - njena najbolj presenetljiva značilnost je masivni, kvadratni [[zvonik]] z dvojnimi okni. Cerkev je bila zgrajena v 12. stoletju na mestu starokrščanske zgradbe in obnovljena stoletje kasneje z dodatkom značilne fasade izdelane kot loža z majhnimi loki, okrašena s stiliziranimi stebriči. Prav tako je iz istega stoletja [[luneta]] nad glavnim portalom z ''Devico Marijo med dvema angeloma'' in kipov mesecev (1216). Notranjost je triladijska, s prečno ladjo dodano v 13. stoletju. V naslednjih stoletjih do bile dodane [[Kapela|kapele]], niše in [[freske]], tudi [[poliptih]] ''Device Marije z detetom in svetniki'' [[Pietro Lorenzetti|Pietra Lorenzettija]] (1320). V kripti je relikt doprsni [[kip]] [[Sveti Donat|svetega Donata]] (1346). Iz iste dobe je šesterokotni krstni kamen s ploščami iz ''Zgodbe svetega Janeza Krstnika'', avtor Giovanni d' Agostino. Cerkev je ponovno obnovil Giorgio Vasari leta 1560; * [[Gotska arhitektura|Gotska]] '''[[Stolnica v Arezzu|stolnica ''Svetega Donata'']]''' - (13. - zgodnje 16. stoletje, zvonik dodan v 16. stoletju). Fasada je ostala nedokončana, dodali so jo v 20. stoletju. Notranjost je triladijska, delijo jo masivni [[pilaster|pilastri]]. Levo od oltarja je freska [[Piero della Francesca]], podoba ''Marije Magdalene''. Omembe vredni so tudi srednjeveški [[vitraj]]i, Tarlatijeva kapela (1334) in gotski nagrobnik papeža Gregorja X. * '''[[Bazilika sv. Frančiška, Arezzo|Bazilika sv. Frančiška]]''' - (13. do 14. stoletje) v toskansko-gotskem slogu. Fasada je nedokončana, le delno je obložena z rezanim kamnom, ima gotska okna s [[krogovičje]]m. Notranjost je enoladijska z odprtim ostrešjem. Glavna atrakcija je serija fresk ''[[Legenda Pravega križa]]'' (1452-1466), cikel, ki ga je [[Piero della Francesca]] naslikal v Baccijevi kapeli. [[Razpelo]] v oltarju je iz [[Giotto]]ve delavnice. Pod cerkvijo je še triladijska bazilika (''bazilika inferiore''), ki se danes uporablja za likovne razstave. * Bazilika ''San Domenico'' (začetek gradnje 1275 - zaključek v začetku 14. stoletja). Notranjost je enoladijska s ''Križanim'' - [[Cimabue]], mojstrovina iz 13. stoletja. Druga umetniška dela ''Sveti Filip in Jakob mlajš in Katarina'', avtor [[Spinello Aretino]] in druge dekoracije slikarstva in kiparstva 14. stoletja. * Cerkev ''San Michele'', z moderno fasado. Sledove prvotne romanske zgradbe in gotske obnove je mogoče videti v notranjosti. * ''Santa Maria in Gradi'' je srednjeveška cerkev iz 11. ali 12. stoletja, prezidana v 16. stoletju, arhitekt [[Bartolomeo Ammannati]]. Notranjost je enoladijska s kamnitim oltarjem (17. stoletje) in ''Madonna Misericordia'', v terakoti avtorja [[Andrea della Robbia]]. * Cerkev ''St. Augustine'', zgrajena leta 1257, spremenjena v poznem 15. in v poznem 18. stoletju. Fasada in notranja oprema so večinoma iz [[barok]]a. Kvadratni [[zvonik]] je iz 15. stoletja. * ''Badia di SS. Flora e Lucilla'' - zgradili so jo [[benediktinci|benediktinski]] menihi v 12. stoletju in je bila popolnoma obnovljena v 16. stoletju pod vodstvom [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]]. Osmerokotni zvonik je iz leta 1650. Notranjost je v [[manierizem|manierističnem]] slogu, ima iluzionistično platno, ki prikazuje obrnjeno cerkev [[Andrea Pozzo|Andrea Pozza]] (1702). Tukaj je tudi freska ''Svetega Lovrenca'', [[Bartolomeo della Gatta]] (1476) in ''Križani'' [[Segna di Buonaventura]] (1319). * ''San Lorenzo'', ena izmed najstarejših v mestu, ki je bila zgrajena pred letom 1000, najverjetneje v starokrščanskih časih. Prezidana je bila v 13. stoletju, prvič obnovljena leta 1538, popolnoma obnovljena pa leta 1705. Zunanjost apside je v [[romanska arhitektura|romanskem]] slogu. * ''Santa Maria delle Grazie'', pozno gotsko svetišče z renesančnim [[portal]]om, ki ga je izdelal [[Benedetto da Maiano]] (1490). Ima tudi marmorni oltar [[Andrea della Robbia|Andrea della Robbie]] in fresko Parri di Spinella (1428-1431). Svetišče je bilo zgrajeno v obliki posvečeni [[Apolon]]u, ki je bilo uničeno leta 1428 z gradnjo [[oratorij (cerkev)|oratorija]] na istem mestu. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1435-1444 in ima kapelo posvečeno sv. Bernardu. * ''Santa Maria a Gradi'' (1591), samostan je obstajal že leta 1043. Ima baročno notranjost, z oltarjem delavnice Andrea della Robbie. * Cerkev ''Santissima Trinità'' - zgrajena leta 1348, obnovljena med letoma 1723-1748 v baročnem slogu. V njej so ''Križani'' iz 14. stoletja, poslikave [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]] iz leta 1572, slika ''Noli me tangere'' [[Alessandro Allori|Alessandra Allorija]] (1584) in druge umetnine. * ''Santa Maria Maddalena'', zgrajena v letu 1561, v zgradbi izpred 14. stoletja. V njej je bila ''Marija z otrokom'' Spinella Aretina v oltarjem (okoli leta 1525). Zdaj je v zasebni lasti. * in druge. === Drugo === * Rimski amfiteater in muzej. * ''Palazzo dei Priori'' zgrajena leta 1333, je bila sedež magistrature v mestu vse do danes. Stavba je bila večkrat obnovljena in restavrirana, notranjost ima sodišče iz 16. stoletja, kamnit kip je portret ''Marije z detetom'' (1339), freske, doprsna kipa slavnih Aretincev, dve sliki Giorgia Vasarija. Kvadratni stolp je iz 1337. * Trdnjava Medici (''Fortezza Medicea''), ki jo je zasnoval Antonio da Sangallo mlajši in je bila zgrajena v letih 1538-1560. Deloma pa je bila uničena od Francozov v začetku 19. stoletja. * ''Palazzo Camaiani - Albergotti'' (14. stoletje, obnovljena v 16. stoletju), s stolpom ''Torre della Bigazza''. * ''Palazzo Bruni - Ciocchi'', renesančna stavba pripisana Bernardu Rossellinu. Je sedež državnega muzeja srednjeveške in moderne umetnosti. * ''Palazzo Pretorio'', ki je bil sedež kapetana do leta 1290. Fasada je delo oblastnikov od 14. do 18. stoletja. * Petrarcova hiša (''Casa del Petrarca''). * ''Casa Vasari'' (v Via XX Settembre) je starejša hiša obnovljena leta 1547, v njej so Vasarijeve freske, zdaj odprta kot muzej. Vsebuje tudi arhive iz 16. stoletja. Glavni sobe so opremljene na Vasarijev iluzionistični način. V eni sobi je Vasari izjemna poslikava - življenjska pot umetnika, z umetniškimi vrlinami, ki ga ščitijo antični bogovi. == Festivali == V Arezzu je mednarodni letni festival zborovskega petja ''Concorso d' Arezzo Polifónico Guido''. V Arezzu je letni srednjeveški festival, imenovan ''Giostra del Saracino''. Nastopajo vitezi na konju, ki predstavljajo različna področja mesta, streljajo na leseno tarčo pritrjeno na kip Saracenskega kralja in tekmujejo v natančnosti. Meščani se oblečejo v srednjeveške kostume in navdušeno navijajo. Od leta 1986-2006 je bil v Arezzu letni festival popularne glasbe in kulture, imenovan ''Arezzo Wave''. == Slavni Arezzani == * [[Guido iz Arezza]] (it. Guido d' Arezzo), najbolj znan glasbeni teoretik srednjega veka in izumitelj moderne glasbene notacije je bil rojen v Arezzu okoli leta 991. * Bartolomeo di ser Gorello, avtor prve mestne kronike Arezzo. * [[Gaj Kilnij Mecen]] (lat. Gaius Cilnius Maecenas), politik, pesnik, diplomat, prijatelj in politični svetovalec Gaja Avgusta Oktavijana, podpornik umetnosti * [[Piero della Francesca]], slikar, je bil rojen v pokrajini Arezzo in je večino svojega življenja preživel v mestu. * [[Francesco Petrarca]], pesnik. * [[Pietro Aretino]], pisatelj, dramatik, pesnik in satirik, ki je imel izjemen vpliv na področju sodobne umetnosti in v politiki in izumil sodobno opismenjeno pornografijo. * [[Giorgio Vasari]] (1511–1574), slikar, arhitekt in biograf (napisal je knjigo ''Življenja najbolj slavnih slikarjev, kiparjev in arhitektov''). * Francesco Redi, zdravnik iz 17. stoletja. * Poggio Bracciolini in Michelangelo so bili rojeni v bližini mesta. * Luc Ferrari, avantgardni skladatelj. * [[Roberto Benigni]], dobitnik oskarja, igralec / režiser (film ''La vita e bella''). * Darren Criss, igralec, pevec, pisec besedil, študiral v tujini na Univerzi v Michiganu. V bližini v kraju Caprese se je rodil [[Michelangelo Buonarroti]]. == Pobratena mesta == Arezzo je pobraten s: {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|UK}} Bedford, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *{{flagicon|ITA}} Montenars, [[Italija]], od 1977 *{{flagicon|FRA}} Saint-Priest, [[Francija]], od 1981 *{{flagicon|HUN}} Eger, [[Madžarska]], od 1989 || *{{flagicon|ESP}} Jaén, [[Španija]] od 2006 *{{flagicon|USA}} Norman, [[ZDA]], od 2009 *{{flagicon|POL}} Oświęcim, [[Poljska]], od 2009 *{{flagicon|USA}} Mount Pleasant, ZDA, od 27. nov. 2010 |} == Viri in sklici == {{sklici}} * Basilica di San Franceso, Ministro per i bene e le attivita culturali in Museo statale, 2013 == Glej tudi == * [http://wikitravel.org/en/Arezzo Arezzo] == Zunanje povezave == {{commons category|Arezzo}} * [http://www.italia.it/en/discover-italy/tuscany/arezzo.html#box_2 Arezzo, Toskana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104111413/http://www.italia.it/en/discover-italy/tuscany/arezzo.html#box_2 |date=2013-11-04 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokrajina Arezzo]] [[Kategorija:Mesta v Toskani]] [[Kategorija:Arezzo| ]] tic0hllak7jmnpxrwjg8opf5x1al5gz 0 373998 6688497 6090571 2026-06-12T12:45:37Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Atalante]]; +[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688497 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Sead Kolašinac | fullname = Sead Kolašinac | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 183 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] |currentclub = [[Atalanta BC|Atalanta]] |clubnumber = 23 | youthyears1 = 2001–2009 | youthclubs1 = [[Karlsruher SC]] | youthyears2 = 2009–2010 | youthclubs2 = [[TSG 1899 Hoffenheim]] | youthyears3 = 2010 | youthclubs3 = [[VfB Stuttgart]] | youthyears4 = 2011–2012 | youthclubs4 = [[FC Schalke 04|Schalke 04]] | years1 = 2012–2013 | clubs1 = [[FC Schalke 04 II|Schalke 04 II]] | caps1 = 8 | goals1 = 2 | years2 = 2012–2017 | clubs2 = [[FC Schalke 04|Schalke 04]] | caps2 = 94 | goals2 = 4 | years3 = 2017–2022 | clubs3 = [[Arsenal F.C.|Arsenal]] | caps3 = 80 | goals3 = 2 | years4 = 2021 | clubs4 = → [[FC Schalke 04|Schalke 04]] (pos.) | caps4 = 17 | goals4 = 1 | years5 = 2022–2023 | clubs5 = [[Olympique de Marseille|Marseille]] |caps5 = 47 |goals5 = 4 |years6 = 2023– |clubs6 = [[Atalanta BC|Atalanta]] |caps6 = |goals6 = | nationalyears1 = 2011 | nationalteam1 = Nemčija do 18 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2011–2012 | nationalteam2 = Nemčija do 19 let | nationalcaps2 = 11 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2012–2013 | nationalteam3 = Nemčija do 20 let | nationalcaps3 = 2 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2013– | nationalteam4 = [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|Bosna in Hercegovina]] | nationalcaps4 = 51 | nationalgoals4 = 0 }} '''Sead Kolašinac''', [[bosanci|bosanski]] [[nogometaš]], * [[20. junij]] [[1993]], [[Karlsruhe]]. Kolašinac bil rojen na jugozahodu Nemčije nedaleč stran od meje z Francijo. Z nogometom se je začel ukvarjati ob vstopu v osnovno šolo. Trenutno je član italijanskega kluba [[Atalanta BC|Atalanta]]. 18. novembra 2013 je debitiral za reprezentanco BiH proti Argentini. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kolašinac, Sead}} [[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši Schalkeja 04 II]] [[Kategorija:Nogometaši Schalkeja 04]] [[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Olympiqua de Marseille]] [[Kategorija:Nogometaši Atalante]] m0929g6wu3ooqrsfbin9jsb9vmidm64 0 374985 6688543 5863134 2026-06-12T13:45:47Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Al Shabab Cluba]]; +[[Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688543 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = 184 cm |position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] |youthyears1 = 1992-1995 |youthclubs1 = [[FC Möhlin-Riburg]] |youthyears2 = 1995-2005 |youthclubs2 = [[FC Basel]] | years1 = 2004 | clubs1 = [[FC Nordstern Basel|Nordstern Basel]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2005–2006 | clubs2 = [[FC Basel|FC Basel II]] | caps2 = 21 | goals2 = 9 | years3 = 2005–2007 | clubs3 = [[FC Basel]] | caps3 = 34 | goals3 = 11 | years4 = 2007–2011 | clubs4 = [[FC Schalke 04|Schalke 04]] | caps4 = 97 | goals4 = 12 | years5 = 2011–2014 | clubs5 = [[Sevilla FC|Sevilla]] | caps5 = 117 | goals5 = 25 | years6 = 2014–2020 | clubs6 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps6 = 200 | goals6 = 25 | years7 = 2020–2024 | clubs7 = [[Sevilla FC|Sevilla]] | caps7 = 121 | goals7 = 11 | years8 = 2024 | clubs8 = [[Al Shabab FC (Riyadh)|Al-Shabab]] | caps8 = 8 | goals8 = 1 | years9 = 2024–2025 | clubs9 = [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]] | caps9 = 35 | goals9 = 2 | totalcaps = 633 | totalgoals = 96 |nationalyears1 = 2001–2002 |nationalyears2 =2002 |nationalyears3 =2007–2019 |nationalteam1 = [[Švicarska nogometna reprezentanca U21|Švica U21]] |nationalcaps1 = 4 |nationalgoals1 =1 |nationalteam2 = [[Hrvaška nogometna reprezentanca U21|Hrvaška U21]] |nationalcaps2 = 4 |nationalgoals2 =2 |nationalteam3 = [[Hrvaška nogometna reprezentanca |Hrvaška]] |nationalcaps3 = 106 |nationalgoals3 =15 }} '''Ivan Rakitić''', [[Hrvati|hrvaški]] [[nogometaš]], * [[10. marec]] [[1988]], [[Rheinfelden]].<ref name="born_in_Rheinfelden_not_Möhlin">{{Navedi splet|title=Ivan Rakitić - Munzinger Biographie|url=https://www.munzinger.de/search/go/document.jsp?id=01000007374|website=www.munzinger.de|accessdate=2021-05-29}}</ref> Velja za enega najboljših hrvaških nogometašev. Igral je kot osrednji ali napadalni vezist kluba La Liga Sevilla. Rakitić je svojo poklicno kariero začel v Baslu in z njimi preživel dve sezoni, preden ga je sprejel Schalke 04. Po treh sezonah in pol v Bundesligi ga je januarja 2011 sprejela Sevilla. Dve leti pozneje je bil Rakitić izbran kot kapetan kluba in vodil moštvo za zmago UEFA-ine lige [[Evropa|Evrope]]. Junija 2014 sta [[FC Barcelona|Barcelona]] in [[Sevilla FC|Sevilla]] dosegla dogovor o prestopu Rakitića. V svoji prvi sezoni z Barco je osvojil trojke La Lige, Copa del Rey in Lige prvakov UEFA. Dosegel je prvi gol v finalu lige prvakov leta 2015 in postal prvi igralec, ki je kdaj osvojil ligo prvakov, leto dni po zmagi v ligi Europa, medtem ko je igral za dva kluba. Po nastopu na 310 tekmah in osvojitvi še desetih trofej z Barcelono se je Rakitić leta 2020 vrnil v Sevillo. Rakitić, rojen v [[Švica|Švici]] staršem iz [[Jugoslavija|Jugoslavije]], je igral za Švico na mladinski ravni, vendar se je odločil, da bo [[Hrvaška|Hrvaško]] zastopal na višji ravni. Za Hrvaško je igral leta 2007, od takrat pa je državo zastopal na UEFA Euro 2008, 2012 in 2016 ter svetovnem prvenstvu v nogometu 2014 in 2018, ko je prišel v finale slednjega. Septembra 2020 se je upokojil iz nogometa potem, ko je opravil 106 nogometnih nastopov. V času upokojitve je bil četrti najbolj omejeni igralec v zgodovini Hrvaške. == Uspehi == * [[UEFA Evropska liga]] - zmagovalec: [[UEFA Evropska liga 2013/14|2014]] * [[Švicarski nogometni državni prvak]]: [[Švicarsko državno prvenstvo 2005|2005]] * [[Švicarski nogometni pokal|Švicarski pokalni zmagovalec]]: [[Švicarski pokal 2006/07|2007]] * [[Nemško nogometno državno prvenstvo|Nemški podprvak]]: [[Bundesliga 2009/10|2010]] == Sklici == {{Sklici}} ==Zunanje povezave== * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Rakitić, Ivan}} [[Kategorija:Hrvaški nogometaši]] [[Kategorija:Hrvaški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2008]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Nogometaši Schalkeja 04]] [[Kategorija:Nogometaši Seville]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši FC Basla]] [[Kategorija:Nogometaši Al Shabab Cluba]] [[Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] nwmyvv420kyfwo4u9mlvrb37bgu6mmq 0 375837 6688533 6268421 2026-06-12T13:33:54Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]]; +[[Kategorija:Nogometaši Al-Nassra FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688533 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Kingsley Coman |image = |caption = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = 178 cm |position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[Al-Nassr FC|Al-Nassr]] | clubnumber = 21 | youthyears1 = 2002–2004 | youthclubs1 = [[US Sénart-Moissy|Sénart-Moissy]] | youthyears2 = 2004–2013 | youthclubs2 = [[Paris Saint-Germain Youth Academy|Paris Saint-Germain]] | years1 = 2013–2014 | clubs1 = [[Paris Saint-Germain Youth Academy|Paris Saint-Germain B]] | caps1 = 16 | goals1 = 0 | years2 = 2013–2014 | clubs2 = [[Paris Saint-Germain F.C.|Paris Saint-Germain]] | caps2 = 3 | goals2 = 0 | years3 = 2014–2017 | clubs3 = [[Juventus F.C.|Juventus]] | caps3 = 15 | goals3 = 0 | years4 = 2015–2017 | clubs4 = → [[FC Bayern München|Bayern München]] (pos.) | caps4 = 42 | goals4 = 6 | years5 = 2017–2025 | clubs5 = [[FC Bayern München|Bayern München]] | caps5 = 185 | goals5 = 40 | years6 = 2025– | clubs6 = [[Al-Nassr FC|Al-Nassr]] | caps6 = | goals6 = |nationalyears1 = 2011–2012 |nationalteam1 = Francija U16 |nationalcaps1 = 9 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2012–2013 |nationalteam2 = Francija U17 |nationalcaps2 = 8 |nationalgoals2 = 3 |nationalyears3 = 2013– |nationalteam3 = Francija U18 |nationalcaps3 = 6 |nationalgoals3 = 1 |nationalyears4 = 2013– |nationalteam4 = Francija U19 |nationalcaps4 = 2 |nationalgoals4 = 0 |nationalyears5 = 2014– |nationalteam5 = Francija U21 |nationalcaps5 = 1 |nationalgoals5 = 1 |nationalyears6 = 2015– |nationalteam6 = [[Francoska nogometna reprezentanca|Francija]] |nationalcaps6 = 46 |nationalgoals6 = 5 }} '''Kingsley Coman''', [[Francozi|francoski]] [[nogometaš]], * [[13. junij]] [[1996]], [[Pariz]]. Coman je profesionalni nogometaš, ki igra za [[Al-Nassr FC|Al-Nassr]] kot [[vezni igralec (nogomet)|napadalni vezist]].<ref>{{soccerway|kingsley-coman/265385}}</ref> ==Klubska kariera== ===Paris St. Germain=== Rojen v [[Pariz]]u, se je Coman začel začel ukvarjati z nogometom pri [[US Sénart-Moissy]]u leta 2002, ko je bil star 6 let. Po dveh letih s klubom, je bil skavtiran s strani [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint Germain]]a, in se pridružil klubskim mlajšim selekcijam. Po devetih letih z mladinskim pogonom je Kingsley dobil priložnost v prvi ekipi [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint Germain]]a, 17. februarja 2013, proti [[FC Sochaux-Montbéliard|Sochaux]]u. V igro je vstopil kot zamenjava v 87. minuti.<ref>[http://www.leparisien.fr/ligue-1-2010-2011-football/en-direct-sochaux-psg-chantome-titulaire-matuidi-capitaine-17-02-2013-2575077.php Le PSG perd à Sochaux 3 à 2 mais reste leader<!-- Bot generated title -->]</ref> Kingsley je najmlajši igralec, ki je debitiral za [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint Germain]]. Za nastop je Coman dobil ligaško medaljo kot nagrado za osvojen naslov [[Ligue 1]]. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.espoirsdufootball.com/27514-kingsley-coman-plus-jeune-joueur-de-lhistoire-du-psg.html |title=Kingsley Coman plus jeune joueur de l’histoire du PSG {{!}} Espoirs du Football<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-07-03 |archive-date=2014-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140103194634/http://www.espoirsdufootball.com/27514-kingsley-coman-plus-jeune-joueur-de-lhistoire-du-psg.html |url-status=dead }}</ref> ===Juventus=== Coman je podpisal pet-letno pogodbo s prvakom [[Serie A]], Juventusom, po tem, ko mu je potekla pogodba s [[Paris Saint Germain]]om === FC Bayern München === Coman je odšel v Fc Bayern München na 2 letno posojo z možnosjo odkupa med poletnim prestopnim rokom leta 2015. ==Reprezentanca== 2. junija 2014, pri 17. letu starosti je prvič nastopil za U21 reprezentanco [[Francija|Francije]], kot igralec v začetni postavi na tekmi proti [[Singapur]]u. Na tej tekmi je [[Francoska nogometna reprezentanca]] zmagala z rezultatom 6-0, ko je Kingsley tudi zadel. Za člansko reprezentanco Galskih petelinov je debitiral 13. novembra 2015 proti Nemčiji, ko so Francozi zmagali z 2 proti 0. <ref>{{navedi novice|url=http://www.fff.fr/equipes-de-france/3/espoirs/matchs/1913/2014-06-02/france-singapour|title=Match - France - Singapour - FFF|trans-title=Game - France - Singapour - FFF|work=FFF|language=fr|date=2 June 2014|accessdate=13 June 2014}}</ref> ==Dosežki== ;Paris Saint-Germain * [[Ligue 1]] (2): [[2012–13 Ligue 1|2012–13]], [[2013–14 Ligue 1|2013–14]] * [[Trophée des champions]] (1): [[2013 Trophée des Champions|2013]] * [[Coupe de la Ligue]] (1): [[2013–14 Coupe de la Ligue|2013–14]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Bayern Munich Squad}} {{France squad UEFA Euro 2016}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Coman, Kingsley}} [[Kategorija:Francoski nogometaši]] [[Kategorija:Francoski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]] [[Kategorija:Nogometaši Juventusa]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Nassra FC]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] 4wgcbjl7z0v7rn2qbuppl930e8hu04q 0 376142 6688498 5867616 2026-06-12T12:48:21Z Sporti 5955 + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688498 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |height = 180 cm |position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] |currentclub = |clubnumber = | youthyears1 = 2001–2005 | youthclubs1 = Academia Tolimense de Fútbol | youthyears2 = 2005–2006 | youthclubs2 = [[Envigado F.C.|Envigado]] | years1 = 2006–2008 | clubs1 = [[Envigado F.C.|Envigado]] | caps1 = 30 | goals1 = 9 | years2 = 2008–2010 | clubs2 = [[Club Atlético Banfield|Banfield]] | caps2 = 42 | goals2 = 5 | years3 = 2010–2013 | clubs3 = [[FC Porto|Porto]] | caps3 = 63 | goals3 = 25 | years4 = 2013–2014 | clubs4 = [[AS Monaco FC|Monaco]] | caps4 = 34 | goals4 = 9 | years5 = 2014–2020 | clubs5 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]] | caps5 = 85 | goals5 = 29 | years6 = 2017–2019 | clubs6 = → [[FC Bayern München|Bayern München]] (pos.) | caps6 = 43 | goals6 = 14 | years7 = 2020–2021 | clubs7 = [[Everton F.C.|Everton]] | caps7 = 23 | goals7 = 6 | clubs8 = [[Al-Rayyan SC|Al-Rayyan]] | years8 = 2021–2022 | caps8 = 13 | goals8 = 4 | clubs9 = [[Olympiacos F.C.|Olympiacos]] | years9 = 2022–2023 | caps9 = 20 | goals9 = 5 | years10 = 2023–2024 | clubs10 = [[São Paulo FC|São Paulo]] | caps10 = 18 | goals10 = 2 | years11 = 2024–2025 | clubs11 = [[Rayo Vallecano]] | caps11 = 6 | goals11 = 0 | years12 = 2025 | clubs12 = [[Club León|León]] | caps12 = 31 | goals12 = 5 | years13 = 2026 | clubs13 = [[Minnesota United FC|Minnesota United]] | caps13 = 6 | goals13 = 0 |nationalteam1 = [[Kolumbijska nogometna reprezentanca U17|Kolumbija U17]] |nationalteam2 = [[Kolumbijska nogometna reprezentanca U20|Kolumbija U20]] |nationalyears1 = 2007 |nationalyears2 = 2011 |nationalcaps1 = 11 |nationalcaps2 = 5 |nationalgoals1 =3 |nationalgoals2 =3 |nationalyears3 =2011– |nationalteam3 = [[Kolumbijska nogometna reprezentanca |Kolumbija]] |nationalcaps3 = 89 |nationalgoals3 =25 }} '''James David Rodríguez Rubio''', [[Kolumbijci|kolumbijski]] [[nogometaš]] , * [[12. julij]] [[1991]], [[Cúcuta]], [[Kolumbija]]. == Življenjepis == James je bil rojen v kraju [[Cúcuta]] na severovzhodu Kolumbije. Ta kraj ima okoli 650.000 prebivalcev in leži nedaleč od meje z Venezuelo.Ime je dobil po filmskem agentu Jamesu Bondu.Na dvajsetem SP v Braziliji leta 2014 je bil najboljši strelec turnirja z 6 goli. Na svoj 23 rojstni dan je na prijateljski tekmi v Londonu proti ZDA prvič nosil kapetanski trak in s tem postal najmlajši kapetan članske izbrane vrste. Nogomet je začel igrati s 5 leti v Envigadu. Leta 2011 pa se je pri vsega 20 letih poročil z Danielo - sestro Kolumbijskega reprezentančnega vratarja [[David Ospina|Davida Ospine]] in 29.maja 2013 se jima je rodila hčerkica Salome. ==Klubska kariera== Profesionalno nogometno pot je začel leta 2007 v domačem [[Envigado Fútbol Club|Envigadu]].Jeseni 2008 se je preselil v argentinski [[Club Atlético Banfield|Banfield]]. Njegov prvi evropski klub je bil portugalski [[F.C. Porto|Porto]] v katerega je prišel 6.julija 2010. Drugi klub na stari celini je bil francoski [[AS Monaco FC|Monaco]] v katerega je prestopil 13.maja 2013. Poleti 2014 je v [[Real Madrid C.F.|Madrid]] prišel iz [[A.S. Monaco|Monaca]] za vsoto 80 milijonov evrov in tako postal 3. najdražji Realov nogometaš v zgodovini. Poleti 2017 je odšel v [[FC Bayern München|Bayern München]] na dveletno posojo. ==Reprezentančna kariera== Z reprezentanco je nastopil na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014]], kjer je bil s šestimi zadetki prvi strelec, s čimer je osvojil [[Nagrade Svetovnih prvenstev v nogometu |Zlati čevelj]] ter bil izbran v idealno enajsterico prvenstva.<ref name="fifa.com">{{Navedi splet |url=http://www.fifa.com/worldcup/news/y=2014/m=7/news=messi-heralded-as-brazil-2014-s-best-2404615.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-22 |archive-date=2018-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180330045100/http://www.fifa.com/worldcup/news/y=2014/m=7/news=messi-heralded-as-brazil-2014-s-best-2404615.html |url-status=dead }}</ref><ref name="ReferenceA">{{Navedi splet |url=http://www.fifa.com/worldcup/statistics/castrol-index/top11.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-22 |archive-date=2014-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141230231236/http://www.fifa.com/worldcup/statistics/castrol-index/top11.html |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|James Rodríguez}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rodriguez, James}} [[Kategorija:Kolumbijski nogometaši]] [[Kategorija:Kolumbijski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši Envigada FC]] [[Kategorija:Nogometaši Banfielda]] [[Kategorija:Nogometaši Porta]] [[Kategorija:Nogometaši AS Monaca]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Nogometaši Evertona]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Rayyana SC]] [[Kategorija:Nogometaši Olympiakosa Nikozije]] [[Kategorija:Nogometaši São Paula FC]] [[Kategorija:Nogometaši Raya Vallecana]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba León]] [[Kategorija:Nogometaši Minnesota Uniteda]] oo0lcbqapm0oxp8dtwhzdsooyngiv29 0 377160 6688499 5863016 2026-06-12T12:50:12Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Estudiantesa de La Plata]]; +[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688499 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Fernando Muslera | fullname = Néstor Fernando Muslera Micol | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 190 cm | position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]] | currentclub = [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]] | clubnumber = 16 | youthyears1 = 2001–2004 | youthclubs1 = [[Montevideo Wanderers F.C.|Montevideo Wanderers]] | years1 = 2004–2006 | clubs1 = [[Montevideo Wanderers F.C.|Montevideo Wanderers]] | caps1 = 44 | goals1 = 0 | years2 = 2006–2007 | clubs2 = [[Club Nacional de Football|Nacional]] | caps2 = 5 | goals2 = 0 | years3 = 2007–2011 | clubs3 = [[S.S. Lazio|Lazio]] | caps3 = 97 | goals3 = 0 | years4 = 2011–2025 | clubs4 = [[Galatasaray]] | caps4 = 443 | goals4 = 2 | years5 = 2025– | clubs5 = [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]] | caps5 = | goals5 = | nationalyears1 = 2009– | nationalteam1 = [[Urugvajska nogometna reprezentanca|Urugvaj]] | nationalcaps1 = 133 | nationalgoals1 = 0 | medaltemplates = }} '''Néstor Fernando Muslera Micol''' ({{IPA-es|feɾˈnando musˈleɾa}}, [[Urugvajci|urugvajski]] [[nogometaš]], * [[16. junij]] [[1986]]. ==Življenjepis== Muslera je bil rojen v Buenos Airesu urugvajskim staršem, ki sta tedaj delala v Argentini. Igral je za Nacional iz Montevidea, nato pa je avgusta 2007 prestopil v italijanski Lazio. Trenutno je član [[Estudiantes de La Plata|Estudiantesa]] in je prvi vratar urugvajske reprezentance. Za člansko reprezentanco je debitiral 10. oktobra 2009 na kvalifikacijski tekmi za [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|svetovno prvenstvo 2010]] v Quitu proti Ekvadorju. Igral je na svetovnem prvenstvu 2010 v Južni Afriki, na [[Copa América 2011|južnoameriškem prvenstvu 2011]] v Argentini ter na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|svetovnem prvenstvu 2014]] v Braziliji. ==Uspehi== ===Klubski=== ;Nacional: *Liguilla (1x): 2007 (Urugvajski prvak) ;Lazio: *[[Italijanski pokal]] (1x): [[2009 Zmagovalec pokala Italije|2009]] *[[Zmagovalec Italijanskega Superpokala]] (1x): [[2009 Superpokal Italije|2009]] ;Galatasaray *[[Turška Süper Lig]] (2x): [[2011–12 Süper Lig|2011–12]], [[2012–13 Süper Lig|2012–13]] *[[Turški Super Pokal]] (2x):[[2012 Turški Super Pokal|2012]], [[2013 Turški Super Pokal|2013]] *[[Turški Pokal]] (1x): [[2013–14 Turški Pokal|2013–14]] ===Reprezentančni=== ;Urugvaj: *[[Južnoameriški prvak]] (1.): [[Južno Ameriško prvenstvo 2011|2011]] *[[Polfinalist SP 2010]] 4.mesto: [[SP 2010|2010]] *[[FIFA Pokal Konfederacij]] 4.mesto: [[2013 FIFA Pokal Konfederacij|2013]] ===osebni=== *[[Turška Süper Lig]]: Največ tekem brez prejetega gola (19) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Muslera, Fernando}} [[Kategorija:Urugvajski nogometaši]] [[Kategorija:Urugvajski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Montevideo Wanderersov]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Nacional de Football]] [[Kategorija:Nogometaši S.S. Lazia]] [[Kategorija:Nogometaši Galatasarayja]] [[Kategorija:Nogometaši Estudiantesa de La Plata]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] 9zei67tzj16ldxk3kpda65bps86avj2 0 377351 6688534 6635452 2026-06-12T13:34:35Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688534 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Xherdan Shaqiri | fullname = Xherdan Shaqiri | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 169 cm | youthyears1 = 1999–2001 | youthclubs1 = [[SV Augst]] | youthyears2 = 2001–2007 | youthclubs2 = [[FC Basel]] | currentclub = [[Chicago Fire FC|Chicago Fire]] | clubnumber = 10 | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | years1 = 2007–2009 | clubs1 = [[FC Basel|FC Basel U21]] | caps1 = 19 | goals1 = 8 | years2 = 2009–2012 | clubs2 = [[FC Basel]] | caps2 = 92 | goals2 = 18 | years3 = 2012–2014 | clubs3 = [[FC Bayern München|Bayern München]] | caps3 = 52 | goals3 = 11 | years4 = 2015 | clubs4 = [[Internazionale|Inter Milano]] | caps4 = 15 | goals4 = 3 | years5 = 2015–2018 | clubs5 = [[Stoke City F.C.|Stoke City]] | caps5 = 84 | goals5 = 15 | years6 = 2018–2021 | clubs6 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]] | caps6 = 45 | goals6 = 7 | years7 = 2021–2022 | clubs7 = [[Olympique Lyonnais|Lyon]] | caps7 = 11 | goals7 = 2 | years8 = 2022– | clubs8 = [[Chicago Fire FC|Chicago Fire]] | caps8 = 35 | goals8 = 7 | nationalyears1 = 2007–2008 | nationalteam1 = [[Švicarska nogometna reprezentanca U17|Švica U17]] | nationalcaps1 = 10 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2008–2009 | nationalteam2 = [[Švicarska nogometna reprezentanca U18|Švica U18]] | nationalgoals2 = 0 | nationalcaps2 = 5 | nationalyears3 = 2009 | nationalteam3 = [[Švicarska nogometna reprezentanca U19|Švica U19]] | nationalcaps3 = 5 | nationalgoals3 = 3 | nationalyears4 = 2009–2011 | nationalteam4 = [[Švicarska nogometna reprezentanca U21|Švica U21]] | nationalcaps4 = 7 | nationalgoals4 = 1 | nationalyears5 = 2010– | nationalteam5 = [[Švicarska nogometna reprezentanca|Švica]] | nationalcaps5 = 112 | nationalgoals5 = 27 }} '''Xherdan Shaqiri''', [[Švicarji|švicarski]] [[nogometaš]], * [[10. oktober]] [[1991]], [[Gnjilane]]. == Življenjepis == Xherdan Shaqiri (Džerdan Šačiri) se je rodil v [[Gnjilane|Gnjilanu]] na jugovzhodu Kosova. Ta kraj z 88.000 prebivalci leži slabih 50 km jugovzhodno od Prištine ter 980 km od Ljubljane. S starši in bratom se je preselil v Švico, ko je imel dve leti. Drugega januarja 2009 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo s švicarskim prvoligašem [[FC Basel]]. Poleti 2012 pa je podpisal 4-letno pogodbo z nemškim [[FC Bayern München|Bayernom iz Münchna]].V začetku januarja 2015 pa je podpisal pogodbo z italijanskim nogometnim prvoligašem [[Inter Milan|Milanskim Interjem]]. Igral je v vseh selekcijah švicarske reprezentance. Za [[švicarska nogometna reprezentanca|člansko izbrano vrsto]] pa je debitiral 3. marca 2010 v švicarskem mestu [[St. Gallen]], ko so Švicarji izgubili z [[urugvajska nogometna reprezentanca|Urugvajci]] (1:3).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.fcb.ch/news/show/byItemID//10044/23659/16/7 |title=''Xherdan Shaqiri prvič med izbranci članske selekcije Švice proti Urugvaju 3. marca v St. Gallnu'' |accessdate=2014-08-11 |archive-date=2012-08-01 |archive-url=https://archive.today/20120801011326/http://www.fcb.ch/news/show/byItemID//10044/23659/16/7 |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Suisse vs Argentine - Xherdan Shaqiri cropped.jpg|thumb|right|220px|Xherdan Shaqiri v rezervnem dresu Švicarske reprezentance]] == Uspehi == '''FC Basel''' * [[Švicarski nogometni prvak]] [[Švicarsko nogometno prvenstvo 2009/10|2010]], [[Švicarsko nogometno prvenstvo 2010/11|2011]] in [[Švicarsko nogometno prvenstvo 2011/12|2012]] * [[Švicarski pokalni zmagovalec]] [[Švicarski pokal 2009/10|2010]], [[Švicarski pokal 2011/12|2012]] * [[Švicarski Superpokal]]: 2011 '''FC Bayern München''' * [[Nemško Državno prvenstvo|nemški prvak]]: [[Bundesliga 2012/13|2013]], [[Bundesliga 2013/14|2014]] * [[Nemški Pokal|nemški pokalni zmagovalec]] : [[DFB-Pokal 2012/13|2013]], [[DFB-Pokal 2013/14|2014]] * [[UEFA Liga prvakov|Zmagovalec Lige prvakov]]: [[UEFA Liga prvakov 2012/13]] * [[FIFA-klubsko SP]]: [[FIFA-Klubsko SP 2013|2013]] * [[UEFA Superpokal]]: [[Zmagovalec UEFA Superpokala 2013|2013]] * [[DFL-Superpokal]]: [[Zmagovalec DFL Superpokala 2012|2012]] '''Reprezentanca''' * [[U21 EP v nogometu 2011#Finale|2.mesto]] na [[Nogometnem EP U21 leta 2011|U21 leta 2011]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{official website|http://www.xherdanshaqiri.com/}} {{de icon}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Shaqiri, Xherdan}} [[Kategorija:Švicarski nogometaši]] [[Kategorija:Švicarski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši FC Basla]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Nogometaši Internazionala]] [[Kategorija:Nogometaši Stoke Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Olympiqua Lyonnais]] [[Kategorija:Nogometaši Chicaga Fire]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] [[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] sqhkkz7aq9ph507qb8n49t37kvnx3q0 6688535 6688534 2026-06-12T13:35:54Z Sporti 5955 pos. 6688535 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Xherdan Shaqiri | fullname = Xherdan Shaqiri | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 169 cm | youthyears1 = 1999–2001 | youthclubs1 = [[SV Augst]] | youthyears2 = 2001–2007 | youthclubs2 = [[FC Basel]] | currentclub = [[FC Basel]] | clubnumber = 10 | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | years1 = 2007–2009 | clubs1 = [[FC Basel|FC Basel U21]] | caps1 = 19 | goals1 = 8 | years2 = 2009–2012 | clubs2 = [[FC Basel]] | caps2 = 92 | goals2 = 18 | years3 = 2012–2014 | clubs3 = [[FC Bayern München|Bayern München]] | caps3 = 52 | goals3 = 11 | years4 = 2015 | clubs4 = [[Internazionale|Inter Milano]] | caps4 = 15 | goals4 = 3 | years5 = 2015–2018 | clubs5 = [[Stoke City F.C.|Stoke City]] | caps5 = 84 | goals5 = 15 | years6 = 2018–2021 | clubs6 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]] | caps6 = 45 | goals6 = 7 | years7 = 2021–2022 | clubs7 = [[Olympique Lyonnais|Lyon]] | caps7 = 11 | goals7 = 2 | years8 = 2022–2024 | clubs8 = [[Chicago Fire FC|Chicago Fire]] | caps8 = 69 | goals8 = 14 | years9 = 2024– | clubs9 = [[FC Basel]] | caps9 = 68 | goals9 = 29 | nationalyears1 = 2007–2008 | nationalteam1 = [[Švicarska nogometna reprezentanca U17|Švica U17]] | nationalcaps1 = 10 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2008–2009 | nationalteam2 = [[Švicarska nogometna reprezentanca U18|Švica U18]] | nationalgoals2 = 0 | nationalcaps2 = 5 | nationalyears3 = 2009 | nationalteam3 = [[Švicarska nogometna reprezentanca U19|Švica U19]] | nationalcaps3 = 5 | nationalgoals3 = 3 | nationalyears4 = 2009–2011 | nationalteam4 = [[Švicarska nogometna reprezentanca U21|Švica U21]] | nationalcaps4 = 7 | nationalgoals4 = 1 | nationalyears5 = 2010–2024 | nationalteam5 = [[Švicarska nogometna reprezentanca|Švica]] | nationalcaps5 = 125 | nationalgoals5 = 32 }} '''Xherdan Shaqiri''', [[Švicarji|švicarski]] [[nogometaš]], * [[10. oktober]] [[1991]], [[Gnjilane]]. == Življenjepis == Xherdan Shaqiri (Džerdan Šačiri) se je rodil v [[Gnjilane|Gnjilanu]] na jugovzhodu Kosova. Ta kraj z 88.000 prebivalci leži slabih 50 km jugovzhodno od Prištine ter 980 km od Ljubljane. S starši in bratom se je preselil v Švico, ko je imel dve leti. Drugega januarja 2009 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo s švicarskim prvoligašem [[FC Basel]]. Poleti 2012 pa je podpisal 4-letno pogodbo z nemškim [[FC Bayern München|Bayernom iz Münchna]].V začetku januarja 2015 pa je podpisal pogodbo z italijanskim nogometnim prvoligašem [[Inter Milan|Milanskim Interjem]]. Igral je v vseh selekcijah švicarske reprezentance. Za [[švicarska nogometna reprezentanca|člansko izbrano vrsto]] pa je debitiral 3. marca 2010 v švicarskem mestu [[St. Gallen]], ko so Švicarji izgubili z [[urugvajska nogometna reprezentanca|Urugvajci]] (1:3).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.fcb.ch/news/show/byItemID//10044/23659/16/7 |title=''Xherdan Shaqiri prvič med izbranci članske selekcije Švice proti Urugvaju 3. marca v St. Gallnu'' |accessdate=2014-08-11 |archive-date=2012-08-01 |archive-url=https://archive.today/20120801011326/http://www.fcb.ch/news/show/byItemID//10044/23659/16/7 |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Suisse vs Argentine - Xherdan Shaqiri cropped.jpg|thumb|right|220px|Xherdan Shaqiri v rezervnem dresu Švicarske reprezentance]] == Uspehi == '''FC Basel''' * [[Švicarski nogometni prvak]] [[Švicarsko nogometno prvenstvo 2009/10|2010]], [[Švicarsko nogometno prvenstvo 2010/11|2011]] in [[Švicarsko nogometno prvenstvo 2011/12|2012]] * [[Švicarski pokalni zmagovalec]] [[Švicarski pokal 2009/10|2010]], [[Švicarski pokal 2011/12|2012]] * [[Švicarski Superpokal]]: 2011 '''FC Bayern München''' * [[Nemško Državno prvenstvo|nemški prvak]]: [[Bundesliga 2012/13|2013]], [[Bundesliga 2013/14|2014]] * [[Nemški Pokal|nemški pokalni zmagovalec]] : [[DFB-Pokal 2012/13|2013]], [[DFB-Pokal 2013/14|2014]] * [[UEFA Liga prvakov|Zmagovalec Lige prvakov]]: [[UEFA Liga prvakov 2012/13]] * [[FIFA-klubsko SP]]: [[FIFA-Klubsko SP 2013|2013]] * [[UEFA Superpokal]]: [[Zmagovalec UEFA Superpokala 2013|2013]] * [[DFL-Superpokal]]: [[Zmagovalec DFL Superpokala 2012|2012]] '''Reprezentanca''' * [[U21 EP v nogometu 2011#Finale|2.mesto]] na [[Nogometnem EP U21 leta 2011|U21 leta 2011]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{official website|http://www.xherdanshaqiri.com/}} {{de icon}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Shaqiri, Xherdan}} [[Kategorija:Švicarski nogometaši]] [[Kategorija:Švicarski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši FC Basla]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Nogometaši Internazionala]] [[Kategorija:Nogometaši Stoke Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]] [[Kategorija:Nogometaši Olympiqua Lyonnais]] [[Kategorija:Nogometaši Chicaga Fire]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] et0a7s7jdww5bel6a89yq4993347l1x 0 378001 6688536 6612128 2026-06-12T13:36:42Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688536 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Daley Blind | fullname = Daley Blind<ref>{{navedi novice| title = 2014 FIFA World Cup Brazil: List of Players| url = http://www.fifadata.com/document/fwc/2014/pdf/fwc_2014_squadlists.pdf| publisher = FIFA| format = PDF| page = 25| date = 11 June 2014| accessdate = 11 June 2014| archive-date = 2015-06-11| archive-url = https://web.archive.org/web/20150611133541/http://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/newsid%3D2255077.html| url-status = dead}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | currentclub = [[Girona FC|Girona]] | clubnumber = 17 | position = [[vezni igralec (nogomet)|obrambni vezist]] / [[Branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = 1995–1998 | youthclubs1 = [[Amsterdamsche FC|AFC]] | youthyears2 = 1998–2008 | youthclubs2 = [[Jong Ajax|Ajax]] | years1 = 2008–2014 | clubs1 = [[AFC Ajax|Ajax]] | caps1 = 102 | goals1 = 3 | years2 = 2010 | clubs2 = → [[FC Groningen|Groningen]] (pos.) | caps2 = 17 | goals2 = 0 | years3 = 2014–2018 | clubs3 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]] | caps3 = 90 | goals3 = 4 | years4 = 2018–2023 | clubs4 = [[AFC Ajax|Ajax]] | caps4 = 124 | goals4 = 7 | years5 = 2023 | clubs5 = [[FC Bayern Munich|Bayern Munich]] | caps5 = 4 | goals5 = 0 | years6 = 2023– | clubs6 = [[Girona FC|Girona]] | caps6 = | goals6 = | nationalyears1 = 2004 | nationalteam1 = Nizozemska do 15 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2006 | nationalteam2 = Nizozemska do 16 let | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2006–2007 | nationalteam3 = Nizozemska do 17 let | nationalcaps3 = 13 | nationalgoals3 = 3 | nationalyears4 = 2007–2009 | nationalteam4 = Nizozemska do 19 let | nationalcaps4 = 16 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2009–2013 | nationalteam5 = [[Nizozemska nogometna reprezentanca do 21 let|Nizozemska do 21 let]] | nationalcaps5 = 23 | nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2013– | nationalteam6 = [[Nizozemska nogometna reprezentanca|Nizozemska]] | nationalcaps6 = 104 | nationalgoals6 = 3 }} '''Daley Blind''', [[Nizozemci|nizozemski]] [[nogometaš]], * [[9. marec]] [[1990]], [[Amsterdam]]. Blind je sin nekdanjega nizozemskega nogometnega reprezentanta) [[Danny Blind|Dannyja Blinda]], ki igra na položaju levega bočnega branilca ali obrambnega zveznega igralca<ref name="ajax_contract" />. Je član nizozemske nogometne reprezentance in španskega prvoligaša [[Girona FC|Girone]]. Karirero je začel v mladinski šoli Ajaxa, nato je bil posojen v [[FC Groningen|Groningen]], po povratku pa je postal član prve postave Ajaxa. Septembra 2014 je za 13,8 milijona [[britanski funt|funtov]] prestopil v Manchester United. Z nizozemsko reprezentanco je na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|svetovnem prvenstvu 2014]] osvojil tretje mesto. == Klubska kariera == === Ajax === Blind je svojo nogometno pot začel v mladinski vrsti kluba [[AFC Ajax]], kjer je pred tem igral tudi njegov oče [[Danny Blind|Danny]]<ref>[http://www.ajaxshowtime.com/index.php?msg=33171&page=1 FC Groningen concreet voor Blind (19)]</ref>. V A postavo mladinske vrste se je uvrstil v sezoni 2007/08<ref name="ajax_contract" />, že v sezoni 2008/09 pa je postal član članske vrste.<ref name="ajax_debut">{{navedi splet| url = http://english.ajax.nl/web/show/id=154814/contentid=68236| title = Blind helps Ajax win in debut| publisher = Ajax.nl| date = 7. december 2008| accessdate = 11. decembra 2008| archive-date = 2008-12-17| archive-url = https://web.archive.org/web/20081217140444/http://english.ajax.nl/web/show/id%3D154814/contentid%3D68236| url-status = dead}}</ref> Prvo profesionalno [[pogodba|pogodbo]] je podpisal pri sedemnajstih letih, s čimer je uradno postal član do 1. julija 2010.<ref name="ajax_contract">{{navedi splet| url = http://english.ajax.nl/web/show/id=154814/contentid=62320| title = Ajax sign Daley Blind| publisher = Ajax.nl| date = 29. marec 2007| accessdate = 11. decembra 2008| archive-date = 2014-10-24| archive-url = https://web.archive.org/web/20141024025236/http://english.ajax.nl/web/show/id%3D154814/contentid%3D62320| url-status = dead}}</ref> 7. decembra 2008 je prvič zaigral v prvi postavi Ajaxa, ko je začel tekmo proti [[FC Volendam]]u. Že na prvi tekmi je iz kota podal za zadetek [[Jan Vertonghen|Jana Vertonghena]] in končno zmago Ajaxa.<ref name="ajax_debut" /> 19. decembra 2008 je z Ajaxom podaljšal pogodbo do 30. junija 2013.<ref>{{navedi splet| url = http://english.ajax.nl/web/show/id=154814/contentid=68361| title = New contract for Daley Blind| publisher = Ajax.nl| date = 19. december 2008| accessdate = 29. decembra 2008| archive-date = 2009-02-08| archive-url = https://web.archive.org/web/20090208231115/http://english.ajax.nl/web/show/id%3D154814/contentid%3D68361| url-status = dead}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Daley Blind langer bij Ajax|url=http://www.telegraaf.nl/dft/bedrijven/afc_ajax/article2835957.ece?tabid=statgrafiek&tab=2,1,3,2,3,1,2|publisher=[[De Telegraaf|telegraaf.nl]]|date=19. december 2008|language=nl}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==== Na posoji pri Groningenu ==== 5. januarja 2010 je bil med zimskim prestopnim rokom Daley do konca sezone 2009/10 posojen nizozemskemu klubu [[FC Groningen]].<ref>{{navedi splet |url=http://english.ajax.nl/News/Archive/Article/Daley-Blind-on-loan-to-FC-Groningen.htm |title=Daley Blind on loan to FC Groningen |publisher=Ajax.nl |date=5. januar 2010 |accessdate=27. aprila 2010 |archive-date=2010-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100109033001/http://english.ajax.nl/News/Archive/Article/Daley-Blind-on-loan-to-FC-Groningen.htm |url-status=dead }}</ref> V Groningenu je večino časa igral na položaju desnega branilca.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ajaxlife.nl/updates/daley-blind-maakt-furore-bij-fc-groningen |title=Daley Blind maakt furore bij FC Groningen |publisher=[[Ajax Life]] |date=26. marec 2010 |accessdate=31. avgusta 2014 |archive-date=2014-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140903145352/http://www.ajaxlife.nl/updates/daley-blind-maakt-furore-bij-fc-groningen |url-status=dead }}</ref> ==== Vrnitev v Ajax ==== Naslednji dve sezoni je Blind z Ajaxom osvojil dva naslova nizozemskega [[državni prvek|državnega prvaka]] v [[Eredivisie]]. Pod vodstvom novega trenerja [[Frank de Boer|Franka de Boerja]] je dobival vse pommebnejšo vlogo igralca prve postave, uveljavil pa se je na položaju levega branilca. Stalno mesto v prvi postavi si je zagotovil na začetku sezone 2012/13 season.<ref>{{navedi splet|url=http://nos.nl/video/442809-blind-exponent-nieuw-ajax.html |title=Blind, exponent nieuw Ajax (Dutch) |publisher=NOS.nl |date=20. november 2012 |accessdate=6. februarja 2013}}</ref> 23. aprila 2013 je novi trener Ajaxa [[Marc Overmars]] sporočil, da je Ajax z Blindom podaljšal pogodbo za naslednje tri sezone, do poletja 2016.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ad.nl/ad/nl/1441/Ajax/article/detail/3430068/2013/04/22/Blind-verlengt-contract-bij-Ajax.dhtml |title=Blind verlengt contract bij Ajax (Dutch) |publisher=AD.nl |date=23. april 2013 |accessdate=24. aprila 2013}}</ref> 5. maja je Daley z Ajaxom osvojil tretji zaporedni naslov nizozemskega prveka Eredivisie, s čimer je klub osvojil že svoj 32. naslov. Na ta dan je Ajax na domačem [[stadion]]u na predzadnji tekmi sezone premagal [[Willem II (nogometni klub)|nogometni klub Willem II]] z rezultatom 5:0. Še isti dan je klub sporočil, da je bil Blind izbran za najboljšega ajaxovega nogometaša leta. V sezoni 2013/14 je Blind igral na položaju osrednjega veznega igralca in bil na koncu sezone izbran za [[nizozemski nogometaš leta|nizozemskega nogometaša leta]], po tem, ko je Ajax osvojil že četrti zaporeni naslov državnega prvaka.<ref>{{navedi novice|url=http://www.fifa.com/worldcup/players/player=319432/profile-detail.html|title=Daley BLIND|accessdate=17. junija 2014|work=FIFA|archive-date=2014-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140612023413/http://www.fifa.com/worldcup/players/player=319432/profile-detail.html|url-status=dead}}</ref> === Manchester United === 30. avgusta 2014 je [[Manchester United F.C.|Manchester United]] na svoji spletni strani objavil novico, da je z Ajaxom dosegel dogovor o prodaji Blinda, kar je pomenilo, da se morata klub in igralec le še dogovoriti o pogodbi, nato pa bo Daley Blind opravil še zdravniški pregled in postal igralec angleškega kluba.<ref>{{navedi novice|url=http://www.manutd.com/en/News-And-Features/Football-News/2014/Aug/manchester-united-reach-agreement-to-sign-daley-blind.aspx|title=United agree deal for Blind|work=Manchester United|date=30. avgust 2014|accessdate=1. septembra 2014}}</ref> 1. septembra 2014 je bila podpisana pogodba v višini 13,8 milijonov britanskih funtov.<ref>{{navedi novice|title=Daley Blind: Man Utd sign Dutch international for £13.8m|url=http://www.bbc.co.uk/sport/0/football/28994387|accessdate=1. septembra 2014|publisher=BBC Sport|date=1. september 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|title=United conclude their summer activity with double swoop|url=http://www.squeakybumtime.com/man-utd/15791/united-conclude-summer-activity-double-swoop/|publisher=squeakybumtime.com|accessdate=2. septembra 2014|archive-date=2014-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20140903102103/http://www.squeakybumtime.com/man-utd/15791/united-conclude-summer-activity-double-swoop/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Daley Blind undergoes medical ahead of £13.8m move to Manchester United|url=http://www.dailymail.co.uk/sport/football/article-2738525/Daley-Blind-undergoes-medical-ahead-13-8m-Manchester-United.html|publisher=dailymail.co.uk|accessdate=2. septembra 2014}}</ref> == Reprezentančna kariera == === Mladinska reprezentanca === Za nizozemsko nogometno reprezentanco do 17 let je Blind nastopil na [[Evropsko prvenstvo v nogometu do 17 let 2007|Evropskem prvenstuvu do 17 let 2007]]. Prvo tekmo je zaradi suspenza izpustil, v nadaljevanju pa je na drugi tekmi prvenstva dvakrat zadel proti Islandiji<ref>{{navedi novice|title=Blind double lifts Dutch|url=http://www.uefa.com/competitions/under17/history/season=2007/round=2248/match=300752/report=rp.html|publisher=[[UEFA|uefa.com]]|date=4. maj 2007}}</ref>, nato pa si je poškodoval gleženj, zaradi česar je izpustil preostale tekme.<ref>{{navedi novice|title=Sidelined Blind's faith in team|url=http://www.uefa.com/competitions/under17/news/kind=1/newsid=535820.html|publisher=[[UEFA|uefa.com]]|date=6. maj 2007}}</ref> Kariero je nadaljeval v reprezentanci U-21 in na nekaj kvalifikacijskih tekmah za [[Evropsko prvenstvo v nogometu do 21 let 2011]], vendar pa ni nikoli dobil priložnosti kot rezervni igralec. 13. oktobra je nato prvič nastopil kot zamenjava za klubskega kolega [[Siem de Jong|Siema de Jonga]] na tekmi s Poljsko, ki jo je Nizozemska dobila s 4:0. === Članska reprezentanca === Za člansko reprezentanco je prvič nastopil 6. februarja 2013, ko je prijateljsko tekmo proti [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italiji]] začel na položaju levega branilca. Tekma se je končala z rezultatom 1:1 draw, Blind pa je odigral vseh 90 minut.<ref>{{navedi splet|url=http://int.soccerway.com/matches/2013/02/06/world/friendlies/netherlands/italy/1408855/ |title=Netherlands vs Italy 1–1 |publisher=Soccerway.com |date=6. februar 2012 |accessdate=6. februarja 2013}}</ref> Junija 2014 je bil izbran v reprezentanco za nastop na Svetovnem prvenstvu 2014 v [[Brazilija|Braziliji]]. Na prvi tekmi reprezentance je nastopil v prvi postavi na položaju levega branilca. Na tej tekmi proti [[Španska nogometna reprezentanca|Španiji]] je podal za zadetka [[Robin van Persie|Robina van Persieja]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]], Nizozemska pa je tekmo dobila s 5:1.<ref>{{navedi novice|url=http://www.theguardian.com/football/2014/jun/14/holland-risky-strategy-spain-world-cup-group-b|title=Holland’s risky strategy pays off as they repeatedly catch Spain napping|date=14. junij 2014|accessdate=17. junija 2014|work=The Guardian}}</ref> Svoj prvi zadetek v dresu nizozemske reprezentance je dosegel na tekmi za tretje mesto proti [[Brazilska nogometna reprezentanca|Braziliji]], ki jo je Nizozemska dobila s 3:0. Blind je zadel drugega od treh golov.<ref>{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/sport/0/football/28173517|title=Brazil 0-3 Netherlands|date=12. julij 2014|accessdate=13. julija 2014|work=BBC}}</ref> == Statistika == === Klubi === {{Updated|match played 10 August 2014}}<ref>{{soccerbase|id=55789|name=Daley Blind}}</ref><ref>{{soccerway|daley-blind/68886/|Daley Blind}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" |- !rowspan=2 width=140|Club !rowspan=2|Sezona !colspan=3|Liga !colspan=2|Državni pokal{{efn|Neizozemska – [[KNVB Cup]]; Anglija – [[FA pokal]]}} !colspan=2|Ligaški pokal{{efn|Anglija – [[Football League Cup|Ligaški pokal]]}} !colspan=2|[[UEFA#Club|Europe]] !colspan=2|Ostalo !colspan=2|Skupaj |- !Liga !width=40|Apps!!width=40|Goli !width=45|Apps!!width=45|Goli !width=45|Apps!!width=45|Goli !width=40|Apps!!width=40|Goli !width=40|Apps!!width=40|Goli !width=40|Apps!!width=40|Goli |- |[[AFC Ajax|Ajax]] |[[Ajaxova sezona 2008/09|2008/09]] |[[Eredivisie]] |5||0||0||0||colspan=2|—||1{{efn|Nastopi na [[Pokal UEFA|Pokalu UEFA]].}}||0||colspan=2|—||6||0 |- |[[FC Groningen|Groningen]] (posojen) |[[Eredivisie sezona 2009/10|2009/10]] |Eredivisie |17||0||0||0||colspan=2|—||colspan=2|—||2{{efn|Nastopi na kvalifikacijah za evropska tekmovanja.}}||0||19||0 |- |rowspan=6|Ajax |[[Ajaxova sezona 2010/11|2010/11]] |Eredivisie |10||0||4||0||colspan=2|—||4{{efn|Appearances in the [[UEFA Europa League]].|name=UEL}}||0||0||0||18||0 |- |[[Ajaxova sezona 2011/12|2011/12]] |Eredivisie |21||0||1||0||colspan=2|—||3{{efn|Dva nastopa v [[UEFA Liga prvakov]], en nastop v [[UEFA Liga Evropa]].}}||0||1{{efn|Nastop na tekmovanju [[Johan Cruijff Shield]].|name=jcs}}||0||26||0 |- |[[Ajaxova sezona 2012/13|2012/13]] |Eredivisie |34||2||3||0||colspan=2|—||8{{efn|Šest nastopov v UEFA Ligi prvakov, dva nastopa v UEFA Ligi Evropa.|name=6cl2el}}||0||1{{efn|name=jcs}}||0||46||2 |- |[[Ajaxova sezona 2013/14|2013/14]] |Eredivisie |29||1||6||0||colspan=2|—||8{{efn|name=6cl2el}}||0||1{{efn|name=jcs}}||0||44||1 |- |[[Ajaxova sezona 2014/15|2014/15]] |Eredivisie |3||0||0||0||colspan=2|—||0||0||0||0||3||0 |- !colspan=2|Ajax skupaj !102!!3!!14!!0!!colspan=2|—!!24!!0!!5!!0!!146!!3 |- |[[Manchester United F.C.|Manchester United]] |[[Manchester United sezona 2014/15|2014/15]] |[[Premier League]] |0||0||0||0||0||0||colspan=2|—||colspan=2|—||0||0 |- !colspan=3| Kariera skupaj !119||3||14||0||0||0||24||0||5||0||162||3 |} {{seznam opomb}} === Reprezentanca === :''Statistics accurate as of 12 July 2014.''<ref>{{NFT player|pid=51058|Daley Blind}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" !colspan=4| [[Nizozemska nogometna reprezentanca|Nizozemska]] |- !Leto!!Nastopi!!Goli |- |2013||8||0 |- |2014||11||1 |- !Skupaj||19||1 |} ==== Reprezentančni zadetki ==== :''Zadetki v članskem dresu nizozemske nogometne reprezentance:'' {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Prizorišče !! Nasprotnik !! Za rezultat !! Končni rezultat !! Tekmovanje |- | <center>1. || 12. julij 2014 || [[Estádio Nacional Mané Garrincha]], [[Brasília]], Brazilija || {{fb|BRA}} || <center>'''2'''–0 || <center>3–0 || [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014]] |} == Priznanja == === Klubska === '''[[AFC Ajax|Ajax]]'''<ref name = "honours">{{navedi splet |url=http://us.soccerway.com/players/daley-blind/68886/|title=Daley Blind - Career Honours |publisher=Soccerway}}</ref> * [[Eredivisie]]: [[Eredivisie sezona 2010/11|2010/11]], [[Eredivisie sezona 2011/12|2011/12]], [[Eredivisie sezona 2012/13|2012/13]], [[Eredivisie sezona 2013/14|2013/14]] * [[Johan Cruijff Shield]]: [[Johan Cruijff-schaal XVIII|2013]] === Reprezentančna === ;Nizozemska * [[Svetovno prvenstvo v nogometu]] tretje mesto: 2014<ref>{{navedi splet|title=2014 FIFA World Cup: Brazil 0-3 Netherlands|url=http://www.fifa.com/worldcup/matches/round=255957/match=300186502/index.html#lineups|publisher=FIFA|accessdate=10. avgusta 2014|archive-date=2016-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160416100930/http://www.fifa.com/worldcup/matches/round=255957/match=300186502/index.html#lineups|url-status=dead}}</ref> === Osebna === * [[AFC Ajax]] Mladi talent: 2007/08<ref>{{navedi splet |url=http://www.ajax.nl/Ajax-Nieuws/Ajax-Nieuws/Ajax-nieuws-artikel/66705/Daley-Blind-Talent-van-het-Jaar.htm|title=Daley Blind: Talent van het Jaar.htm |publisher=Ajax.nl}}</ref> * [[AFC Ajax]] Nogometaš leta: 2012/13<ref>{{navedi splet |url=http://nos.nl/video/503567-blind-speler-van-het-jaar-bij-ajax.html|title=Blind speler van het jaar bij Ajax |publisher=NOS}}</ref> * [[Nizozemski nogometaš leta]]: 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.goal.com/nl/news/213/eredivisie/2014/05/05/4796498/blind-winnaar-gouden-schoen|title=Blind winnar gouden schoen |publisher=Goal.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Daley Blind}} * {{sports links}} {{Dutch Footballer of the Year}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Blind, Daley}} [[Kategorija:Nizozemski nogometaši]] [[Kategorija:Nizozemski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Ajax Amsterdama]] [[Kategorija:Nogometaši FC Groningena]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Nogometaši Girone FC]] 06ypaf9ooep5i9uuqaet17hu5nom8ix 0 378004 6688537 6268437 2026-06-12T13:37:23Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688537 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Luke Shaw | fullname = Luke Paul Hoare Shaw<ref name="premierleaguesquads">{{navedi novice |title=Barclays Premier League Squad Lists 2013/14 are revealed |url=http://www.premierleague.com/en-gb/news/news/2013-14/sep/premier-league-squad-lists-201314.html |publisher=Premier League |date=4 September 2013 |accessdate=10 September 2013 |archive-date=2016-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160407185628/http://www.premierleague.com/en-gb/news/news/2013-14/sep/premier-league-squad-lists-201314.html |url-status=dead }}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Levi branilec]] | currentclub = [[Manchester United F.C.|Manchester United]] | clubnumber = 23 | youthyears1 = 2003–2011 |youthclubs1 = [[Southampton F.C. Academy|Southampton]] | years1 = 2011–2014 |clubs1 = [[Southampton F.C.|Southampton]] |caps1 = 60 |goals1 = 0 | years2 = 2014– |clubs2 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]] |caps2 = 158 |goals2 = 2 | nationalyears1 = 2011 |nationalteam1 = [[Angleška nogometna reprezentanca do 16 let|Anglija U16]] |nationalcaps1 = 6 |nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2011–2012 |nationalteam2 = [[Angleška nogometna reprezentanca do 17 let|Anglija U17]] |nationalcaps2 = 8 |nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2013– |nationalteam3 = [[Angleška nogometna reprezentanca do 21 let|Anglija U21]] |nationalcaps3 = 3 |nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2014– |nationalteam4 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]] |nationalcaps4 = 28 |nationalgoals4 = 3 }} '''Luke Paul Hoare Shaw''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[12. julij]] [[1995]], [[Kingston upon Thames]]. ==Življenjepis== Shaw je levi branilec [[Angleška nogometna reprezentanca|angleške nogometne reprezentance]], ki od leta 2014 igra za [[Manchester United F.C.|Manchester United]]. Kariero je začel v mladinski šoli angleškega kluba [[Southampton F.C.]], za člansko vrsto Anglije pa je prvič zaigral januarja 2012. Maja istega leta je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo, kmalu pa se je v Southamptonu ustalil v prvi postavi kluba. Leta 2014 je za 30 milijonov [[britanski funt|funtov]] prestopil k Manchester Unitedu. S tem je postavil [[rekord]] za prestop mladega igralca, ki ga je dotlej nosil [[Wayne Rooney]], ki je v United prispel 10 let pred njim. Za angleško reprezentanco je prvič nastopil 5. marca 2014, ko je zaigral na prijateljski tekmi proti [[Danska nogometna reprezentanca|Danski]]. Anglija je tisto tekmo dobila z rezultatom 1:0. Leta 2014 je za Anglijo nastopil tudi na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|Svetovnem prvenstvu v nogometu]] v [[Brazilija|Braziliji]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Manchester United Squad}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Shaw, Luke}} [[Kategorija:Angleški nogometaši]] [[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Southamptona]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] qsqyjjusuyo2on4j747kles5aamynzz 0 379844 6688660 5765259 2026-06-13T03:55:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688660 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Aircraft Begin |name = C-133 Cargomaster |image = C-133b-sanfrancsiscobay.jpg |caption = Douglas C-133B Cargomaster nad zalivom [[San Francisco]] }} {{Infobox Aircraft Type |type = [[Vojaško transportno letalo]] |national origin = [[ZDA]] |manufacturer = [[Douglas Aircraft Company]] |designer = |first flight =23. april 1956 |introduced = |retired = 1971 |status = |primary user = [[USAF]] |more users = [[NASA]] |produced = 1956-1961 |number built = 50 |unit cost = |variants with their own articles = }} |} '''Douglas C-133 Cargomaster''' je bil štirimotorno [[turbopropelerski motor|turbopropelersko]] [[vojaško transportno letalo]]. Med letoma 1956 in 1961 so zgradili 50 letal. V uporabo je vstopil kmalu po [[Lockheed C-130 Hercules]]. Pozneje ga je nadomestil reaktivni in dosti bolj večji [[Lockheed C-5 Galaxy]]. Novo letalo je precej drugačno od predhodnikov [[Douglas C-74 Globemaster]] in [[Douglas C-124 Globemaster II]]. Imel je 27 metrov dolg in 3,7 metra visok tovorni prostor, kapaciteta tovora je bila okrog 50 ton. [[File:Douglas C-133A 56-2010 MILD 17.05.69 edited-2.jpg|thumb|right|C-133A v Angliji lete 1969]] [[Image:Douglas C-133A Cargomaster USAF.jpg|thumb|right|Ohranjen C-133A]] [[Image:Douglas C-133B N77152 FAR Tucson 12.10.73 edited-3.jpg|thumb|right|C-133B Cargomaster ''N77152'']] C-133 je postavil več neuradnih rekordov na transatlantskih in transpacifiških letih. [[Image:C-133 Cargomaster NMUSAF.jpg|thumb|Douglas C-133A Cargomaster v [[National Museum of the United States Air Force]]]] ==Specifikacije(C-133B)== {{Aircraft specifications |plane or copter?=plane |jet or prop?=prop |ref=<ref name="avzone">The Aviation Zone (2005). [http://www.theaviationzone.com/factsheets/c133_specs.asp "C-133 Cargomaster Specifications".] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927195824/http://www.theaviationzone.com/factsheets/c133_specs.asp |date=2007-09-27 }} Retrieved 28 August 2005.</ref> |crew=6 (dva pilota, navigator, 2 inženirja, tovornik) |capacity= |payload main=110000 lb |payload alt=50000 kg |length main= 157 ft 6 in |length alt= 48,0 m |span main= 179 ft 8 in |span alt= 54,8 m |height main= 48 ft 3 in |height alt= 14,7 m |area main= 2673,1 ft² |area alt= 248,34 m² |airfoil= |empty weight main= 109417 lb |empty weight alt= 49631 kg |loaded weight main= 275000 lb |loaded weight alt= 125000 kg |useful load main= |useful load alt= |max takeoff weight main= 286000 lb |max takeoff weight alt= 130000 kg |more general= * '''Tovorni prostor''' : 86 ft 10 in (26,47 m) |engine (prop)= [[Pratt & Whitney T34]]-P-9W |type of prop= [[turboprop]] |number of props=4 |power main= 7500 KM |power alt= 5586 kW |power original= |max speed main=312 vozlov |max speed alt= 359 mph, 578 km/h |cruise speed main= 280 vozlov |cruise speed alt=322 mph, 519 km/h |stall speed main= |stall speed alt= |never exceed speed main= |never exceed speed alt= |range main= 3560 navtičnih milj s 52000 lb (23587 kg) tovora |range alt=4097 mi, 6590 km |ceiling main= 32300 ft |ceiling alt= 9800 m |climb rate main= |climb rate alt= |loading main= |loading alt= |thrust/weight= |power/mass main= |power/mass alt= |more performance= |armament= |avionics= }} ==Glej tudi== *[[Antonov An-22]] *[[Blackburn Beverly]] *[[Boeing C-97 Stratofreighter]] *[[Convair XC-99]] *[[Douglas C-124 Globemaster II]] *[[Hawker Siddeley Andover]] *[[Lockheed C-5 Galaxy]] *[[Lockheed L-1249 Super Constellation]] (R7V-2/YC-121F) *[[Lockheed C-130 Hercules]] *[[Lockheed C-141 Starlifter]] *[[Short Belfast]] ==Sklici in reference== {{sklici|1}} ==Bibliografija== *Norton, Bill. "Forgotten Airlifter: The Short-Lived Douglas C-133 Cargomaster". ''[[Air Enthusiast]]'', Number 110, March/April 2004. Stamford, Lincs, UK: Key Publishing. ISSN 0143 5450. pp.&nbsp;45–53. * {{navedi knjigo |author=Francillon, René J. |year=1979 |title=McDonnell Douglas Aircraft since 1920 |url=https://archive.org/details/mcdonnelldouglas00fran_0 |publisher=London: Putnam |isbn=0-370-00050-1 |cobiss=26471941 |pages=}} ==Zunanje povezave== {{Commons|C-133 Cargomaster}} *[http://www.amcmuseum.org/Index.htm The Air Mobility Command Museum] *[http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet.asp?fsID=392&page=2 Fact Sheets : Douglas C-133A Cargo Master]. ''National Museum of the USAF''. *[http://www.angelfire.com/wa2/c133bcargomaster/home.html "Remembering An Unsung Giant - The Douglas C-133 Cargomaster and Its People"]. angelfire.com *[http://www.airspacemag.com/military-aviation/The-Curse-of-the-Cargomaster.html?c=y&page=1 "The Curse of the Cargomaster"]. ''Air & Space Magazine'' *[https://sites.google.com/site/boeing377/c133 Final Flight], boeing377 blog {{Douglas aircraft}} [[Kategorija:Letala Douglas]] [[Kategorija:Transportna letala]] [[Kategorija:Turbopropelerska letala]] [[Kategorija:Ameriška transportna letala]] {{Transportna letala}} {{normativna kontrola}} q85ent519oxdk9i4ral495nppao5wfh 0 382864 6688501 6394982 2026-06-12T12:50:58Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688501 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |girlfriend = Bruna Marquezine |children = Davi Lucca |name = Neymar Jr. |fullname = Neymar da Silva Santos Júnior |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = 175 cm |weight = 68 kg |position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |currentclub = [[Santos FC|Santos]] |clubnumber = 10 |youthyears1 = 1999–2003 | youthclubs1 = [[Associação Atlética Portuguesa (Santos)|Portuguesa Santista]] |youthyears2 = 2003–2009 | youthclubs2 = [[Santos FC|Santos]] |years1 = 2009–2013 |clubs1 = [[Santos FC|Santos]] |caps1 = 177 |goals1 = 107 |years2 = 2013–2017 |clubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]] |caps2 = 123 |goals2 = 68 |years3 = 2017–2023 |clubs3 = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] |caps3 = 112 |goals3 = 82 |years4 = 2023–2025 |clubs4 = [[Al Hilal SFC|Al Hilal]] |caps4 = 3 |goals4 = 0 |nationalyears1 = 2009 | nationalteam1 = Brazilija U17 | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 1 |nationalyears2 = 2011 | nationalteam2 = Brazilija U20 | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 9 |nationalyears3 = 2012 | nationalteam3 = Brazilija U23 | nationalcaps3 = 7 | nationalgoals3 = 4 |nationalyears4 = 2010– | nationalteam4 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]] | nationalcaps4 = 128 | nationalgoals4 = 79 |medaltemplates = {{MedalCountry| {{BRA}}}} {{MedalSport|moški [[nogomet]]}} {{MedalOlympic |Nogomet na poletnih olimpijskih igrah}} {{MedalSilver|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2012|London 2012]]|ekipno}} {{MedalGold|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2016|Rio de Janeiro 2016]]|ekipno}} |clubs5=[[Santos FC|Santos]]|goals5=0|years5=2025–|caps5=3}} '''Neymar da Silva Santos Júnior''', [[Brazilci|brazilski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1992]], [[Mogi das Cruzes]], [[Brazilija]]. Neymar igra za brazilski nogometni klub Santos in je tudi kapetan [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilske reprezentance]]. Rodil se je 5. februarja 1992, v brazilskem mestu Mogi das Cruzes, materi Nadine Gonçalves in očetu Neymar Pai-u. Ima 4 leta mlajšo sestro Rafaello. Zelo sta si blizu in se odlično razumeta. Leta 2011 je pri svojih 19-ih letih postal oče sinu, ki sta ga z njegovim takratnim dekletom Carolino Dantas poimenovala Davi Lucca. Svojo nogometno kariero je pričel v Santosu, ko je imel 11 let. Pri 19 letih je postal nogometni zmagovalec severne Amerike 2011 in bil na tretjem mestu leta 2010. Njegov talent je začel odkrivati Betinho. Neymar se je pri svojih 14 letih včlanil v klub FC Santos. Leta 2013 pa je Barcelona Neymarja kupila za 57 milijonov evrov. V letu 2014 je Brazilija gostila Svetovno prvenstvo v nogometu. Neymar se je z njo prebil vse do polfinala, ko so z rezultatom 7-1 izgubili proti Nemčiji. Pri tej tekmi ni igral, ker si je težje poškodoval hrbtenico v osmini finala proti Kolumbiji. Če bi ga Juan Zuninga zadel 2 cm višje, bi bil Neymar paraliziran. Leta 2015 je doživljal svoje sanje. Z Barcelono je zmagal v finalu lige prvakov proti Juventusu(3-1)in si z Messijem ter Ronaldom delil mesto najboljšega strelca turnirja(11 zadetkov). Barcelona je dobila tudi La Ligo, španski pokal ter klubsko svetovno prvenstvo. Nato se je januarja boril za zlato žogo in končal na 3. mestu. Podrl je rekord o najviši prestopni ceni na nogometni tržnic. Paris Saint-German ga je kupil za rekordno ceno 222 milijonov evrov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Paris Saint-Germain F.C. squad}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} [[Kategorija:Brazilski nogometaši]] [[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Brazilijo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Brazilijo]] [[Kategorija:Nogometaši Santosa FC]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Hilala]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Brazilijo]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] mv9uc30zx7jyy1rtc7x8zkrag0bfq7t 0 383021 6688759 6077364 2026-06-13T11:04:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688759 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = François Englert | alt = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | residence = {{BEL}} | citizenship = [[Belgija|belgijsko]] | nationality = {{ikonazastave|Belgija}} [[Belgijci|belgijska]] | fields = [[teoretična fizika]] | workplaces = [[Université Libre de Bruxelles]] <br /> [[Univerza v Tel Avivu]]<ref>{{sktxt|Ziri|2013}}.</ref><ref>{{navedi novice|url= http://www.haaretz.com/news/world/1.551239|title= Tel Aviv University professor shares Nobel for physics|journal= [[Haaretz]]|date= 2013-10-08|accessdate= |language= en|archive-date= 2014-02-10|archive-url= https://web.archive.org/web/20140210132319/http://www.haaretz.com/news/world/1.551239|url-status= dead}}</ref> | alma_mater = [[Université Libre de Bruxelles]] | thesis_titl = | thesis_url = | thesis_year = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = [[Higgsov mehanizem]] | awards = [[Francquijeva nagrada]] {{small|(1982)}} <br /> [[slika:Wolf prize icon.svg|20px]] [[Wolfova nagrada za fiziko]] {{small|(2004)}} <br /> [[Sakuraijeva nagrada]] {{small|(2010)}} <br /> {{ikona Nob nag}} [[Nobelova nagrada za fiziko]] {{small|(2013)}} | spouse = | partner = | children = | signature = | signature_alt = | website = | footnotes = }} [[Baron]] '''François Englert''', [[Belgijci|belgijski]] [[fizik]], * [[6. november]] [[1932]], [[Etterbeek]], [[Bruselj]], [[Belgija]]. Englert je leta 2013 skupaj s [[Peter Ware Higgs|Petrom Wareom Higgsom]] prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] za teoretično odkritje [[Higgsov mehanizem|Higgsovega mehanizma]], oziroma mehanizma ABEGHHK'tH. Je profesor emeritus [[Université libre de Bruxelles]] (ULB), kjer je član Service de Physique Théorique. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi novice|last= Ziri|first= Danielle|url= http://www.jpost.com/International/Tel-Aviv-U-affiliated-prof-and-Holocaust-survivor-shares-Nobel-for-physics-328171|title= Tel Aviv U. affiliated prof. who is a Holocaust survivor wins Nobel for physics|journal= [[The Jerusalem Post]]|date= 2013-08-10}} {{-}} {{Francquijeva nagrada}} {{Nobelova nagrada za fiziko}} {{Wolfova nagrada za fiziko}} {{physicist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Englert, François}} [[Kategorija:Belgijski fiziki]] [[Kategorija:Prejemniki Francquijeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki Wolfove nagrade za fiziko]] [[Kategorija:Prejemniki Sakuraijeve nagrade]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] dzarhevsw4tkehfqtkop2qih9mxdi4y 0 386167 6688503 5862974 2026-06-12T12:51:44Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688503 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Infobox football biography | name = Rodrigo Bentancur | image = | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 190 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|napadalni vezist]] | currentclub = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]] | clubnumber = 30 | youthyears1 = 2009–2015 | youthclubs1 = [[Boca Juniors]] | years1 = 2015–2017 | clubs1 = [[Boca Juniors]] | caps1 = 51 | goals1 = 1 | years2 = 2017–2022 | clubs2 = [[Juventus F.C.|Juventus]] | caps2 = 133 | goals2 = 2 | years3 = 2022– | clubs3 = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]] | caps3 = 31 | goals3 = 5 | nationalyears1 = 2017- | nationalteam1 = [[Urugvajska nogometna reprezentanca|Urugvaj]] | nationalcaps1 = 54 | nationalgoals1 = 1 }} '''Rodrigo Bentancur''', [[Urugvajci|urugvajski]] [[nogometaš]], * [[5. junij]] [[1997]], [[Colonia del Sacramento]], [[Urugvaj]]. Trenutno je član angleškega kluba [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]] in od leta 2017 [[Urugvajska nogometna reprezentanca|urugvajske reprezentance]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Betancur, Rodrigo}} [[Kategorija:Urugvajski nogometaši]] [[Kategorija:Urugvajski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Boce Juniors]] [[Kategorija:Nogometaši Juventusa]] [[Kategorija:Nogometaši Tottenham Hotspurja]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] 18wbw45armln3bk1of07kpfxqz25ao7 0 401066 6688505 6429544 2026-06-12T12:52:27Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688505 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Martin Ødegaard | image = <!--WD--> | fullname = Martin Ødegaard | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | height = 176 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | currentclub = [[Arsenal F.C.|Arsenal]] | clubnumber = 8 | youthyears1 = 2004–2009 | youthclubs1 = Drammen Strong | youthyears2 = 2009–2014 | youthclubs2 = [[Strømsgodset IF|Strømsgodset]] | years1 = 2014–2015 | clubs1 = [[Strømsgodset Toppfotball|Strømsgodset]] | caps1 = 23 | goals1 = 5 | years2 = 2015–2017 | clubs2 = [[Real Madrid Castilla]] | caps2 = 58 | goals2 = 5 | years3 = 2015–2021 | clubs3 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]] | caps3 = 8 | goals3 = 0 | years4 = 2017–2018 | clubs4 = → [[SC Heerenveen|Heerenveen]] (pos.) | caps4 = 38 | goals4 = 3 | years5 = 2018–2019 | clubs5 = → [[SBV Vitesse|Vitesse]] (pos.) | caps5 = 31 | goals5 = 8 | years6 = 2019–2020 | clubs6 = → [[Real Sociedad]] (pos.) | caps6 = 31 | goals6 = 4 | years7 = 2021 | clubs7 = → [[Arsenal F.C.|Arsenal]] (pos.) | caps7 = 14 | goals7 = 1 | years8 = 2021– | clubs8 = [[Arsenal F.C.|Arsenal]] | caps8 = 50 | goals8 = 13 | nationalyears1 = 2013 | nationalteam1 = [[Norveška nogometna reprezentanca U15|Norveška U15]] | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2013 | nationalteam2 = [[Norveška nogometna reprezentanca U16|Norveška U16]] | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2014 | nationalteam3 = [[Norveška nogometna reprezentanca U17|Norveška U17]] | nationalcaps3 = 4 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2014–2018 | nationalteam4 = [[Norveška nogometna reprezentanca U21|Norveška U21]] | nationalcaps4 = 18 | nationalgoals4 = 5 | nationalyears5 = 2014– | nationalteam5 = [[Norveška nogometna reprezentanca|Norveška]] | nationalcaps5 = 47 | nationalgoals5 = 2 }} '''Martin Ødegaard''', [[Norvežani|norveški]] [[nogometaš]], * [[17. december]] [[1998]], [[Drammen]]. == Življenjepis == Martin se je rodil v mestu [[Drammen]], ki leži 40 km jugozahodno od [[Oslo|Osla]]. Z nogometom se je začel ukvarjati že pri 5 letih. Igra na položaju [[Vezni igralec (nogomet)|ofenzivnega vezista]] a se znajde tudi v napadu. Njegov prvi profesionalni klub je bil norveški prvoligaš [[Strømsgodset IF|Strømsgodset]], trenutno pa je član španskega [[Real Madrid Castilla|Real Madrida B]], ki igra v 2 Španski ligi. V ta sloviti klub je prestopil 21. januarja 2015<ref>[http://novice24.net/item/122756_16-letni-norve%C5%A1ki-nogometni-dragulj-martin-odegaard-bo-danes-podpisal-za-real-madrid Martin Odegaard prestopil v Real Madrid]</ref> Za Norveško člansko reprezentanco je debitiral 27.avgusta 2014 na prijateljski tekmi v norveškem mestu [[Stavanger]] proti Združenim Arabskim Emiratom.<ref>[http://www.nogomania.com/Mednarodni-Nogomet/Novica/Petnajstletnik-bo-debitiral.aspx Debi Martina Odegaarda za Norveško]</ref>Postal pa je tudi najmlajši igralec, ki je začel kako kvalifikacijsko tekmo za veliko tekmovanje. Namreč v soboto, 28 marca 2015 je Norveška izbrana vrsta gostovala na Stadionu Maksimir v Zagrebu in igrala proti Hrvaški.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.planet.si/%C5%A1port/nogomet/tekmo-kvalifikacij-za%C4%8Del-star-16-let-in-101-dan.html |title=Najmlajši debitant v kvalifikacijah |accessdate=2015-03-30 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402131830/http://www.planet.si/%C5%A1port/nogomet/tekmo-kvalifikacij-za%C4%8Del-star-16-let-in-101-dan.html |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Martin Ødegaard}} * {{sports links}} {{Arsenal F.C. squad}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ødegaard, Martin}} [[Kategorija:Norveški nogometaši]] [[Kategorija:Norveški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Strømsgodseta IF]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrid Castille]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši SC Heerenveena]] [[Kategorija:Nogometaši SBV Vitesseja]] [[Kategorija:Nogometaši Real Sociedada]] [[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] 2jlpig4jsggibs54zwtk52lm3dzx06i 0 403043 6688538 6679582 2026-06-12T13:38:40Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688538 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Dani Carvajal | fullname = Daniel Carvajal Ramos | height = 173 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] | clubnumber = 2 | youthyears1 = 1999–2002 |youthclubs1 = ADCR Leman's | youthyears2 = 2002–2010 |youthclubs2 = [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] | years1 = 2010–2012 |clubs1 = [[Real Madrid Castilla|Real Madrid B]] |caps1 = 68 |goals1 = 3 | years2 = 2012–2013 |clubs2 = [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]] |caps2 = 32 |goals2 = 1 | years3 = 2013– |clubs3 = [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] |caps3 = 235 |goals3 = 5 | nationalyears1 = 2010–2011 |nationalteam1 = Španija do 19 let |nationalcaps1 = 11 |nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2012–2014 |nationalteam2 = Španija do 21 let |nationalcaps2 = 10 |nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2014– |nationalteam3 = [[Španska nogometna reprezentanca|Španija]] |nationalcaps3 = 33 |nationalgoals3 = 0 }} '''Daniel »Dani« Carvajal Ramos ''' [[Španci|španski]] [[nogometaš]], * [[11. januar]] [[1992]], [[Leganés]], [[Španija]]. {{wikificiraj}} == Življenje in delo == Daniel Carvajal Ramos ( rojen 11. januarja 1992), bolj pogosto znan kot Dani Carvajal, je španski profesionalni nogometaš, ki igra za Real Madrid kot desni bočni branilec. Vso svojo profesionalno kariero je igral za Real Madrid, razen ene sezone, ko je igral za nemški klub Bayer Leverkusen v sezoni 2012-13, preden se je prebil v prvo ekipo Reala in osvojil različne domače in mednarodne pokale. Leta 2011 je osvojil Evropsko prvenstvo z ekipo U19 in leta 2013 z U21. Za člansko ekipo je debitiral leta 2014. '''Klubska kariera''' '''Real Madrid B''' Carvajal je bil rojen v Leganesu, v predmestju Madrida. Pridružil se je Realovi mladi akademiji, ko je bil star 10 let in se povzpenjal po lestvici, dokler ni dosegel druge ekipe Real Madrida, Real Madrid Castillia. V njegovi prvi sezoni v Real Madrid Castilli je bil nemudoma uvrščen v začetno enajsterico in nosil je kapetanski trak. V naslednji sezoni se je odrezal še bolje (38 tekem, 2 gola, končnica vključena), ko se je B ekipa vrnila v drugo špansko ligo po petletni odsotnosti. '''Bayer Leverkusen''' Ker ni odigral niti ene tekme za Real, je 11. julija 2012 podpisal petletno pogodbo z nemškim klubom Bayer Leverkusen za odškodnino 5€ milijonov. V svoji pogodbi je imel klavzulo v višini 6,5€ milijonov, če bi ga Real želel odkupiti nazaj po eni sezoni, 7€ milijonov po dveh sezonah in približno 8,5€ milijonov po treh sezonah. V Bundesligi je debitiral 1. septembra 2012 pri zmagi domačih nad SC Freiburg z 2-0. Hkrati je bil imenovan v ekipo tedna. Svoj prvi gol za ekipo je dosegel 25. novembra , ko je zadel za 2-1 pri domači zmagi nad TSG 1899 Hoffenheim. Izbran je bil med tri najboljše desne bočne branilce po koncu njegove prve in hkrati zadnje sezone. Skupaj z njim sta bila še Phillip Lahm in Atsuto Uchida. Prejel je 16% vseh glasov od svojih navijačev. '''Real Madrid''' 13. junija 2013 je Real Madrid izkoristil klavzulo v njegovi pogodbi in Carvajal je postal prva okrepitev Reala v sezoni 2013-2014 za domnevno odškodnino 6,5€ milijonov. Bayernov predsednik Rudi Völler je to potrdil z izjavo:„ Real Madrid je opazil odlične predstave Dania v tej sezoni in bilo je samo vprašanje časa kdaj bodo izkoristili klavzulo v pogodbi. “ Na predstavitveni konferenci je spregovoril o sreči s tem, da se je vrnil, zahvalil se je predsedniku kluba, navijačem in klubu. V La Ligi je debitiral 18. avgusta 2013 v 2-1 domači zmagi nad Real Betisom. Mesec pozneje je odigral prvo tekmo lige prvakov proti Galatasarayu v skupinskem delu. Odigral je vseh 90 minut in ekipa je zmagala z 6-1. V prvi sezoni je odigral 45 tekem in zadel dvakrat v La ligi proti Rayo Vallecano in CA Osasuna. Vseh 120 minut je odigral v finalu lige prvakov, 4-1 za Real proti Atlético Madrid. Leta 2014 je z ekipo osvojil UEFA Super pokal, ko so premagali rojake Sevillo FC in v istem letu je z ekipo osvojil Svetovno klubsko prvenstvo, ko so premagali argentinsko moštvo San Lorenzo de Almagro. V letu 2015 je v polfinalu lige prvakov v prvem krogu v kazenskem prostoru storil prekršek nad Carlosom Tevezom. Tevez je prevzel odgovornost in enajstmetrovko spremenil v drugi zadetek za Juventus F.C. Zmagali so z 2-1. '''Mednarodna kariera''' Leta 2013 na UEFA Evropskem U21 prvenstvu je bil Carvajal zamenjava za Barceloninega igralca Martina Montoya. Igral je skupinskem delu proti Nizozemski in Španija je zmagala 3-0. Španija je osvojila ta turnir. Vicente del Bosque ga je uvrstil v začasno 30 člansko ekipo za Svetovno prvenstvo 2014. Vsi Realovi in Atleticovi igralci so bili oproščeni z ogrevalno tekmo z Bolivijo 30. maja 2014 zaradi finala lige prvakov. Z liste je bil umaknjen naslednji dan. 29. avgusta 2014 je bil vpoklican v reprezentanco prvikrat, proti Franciji in Makedoniji. Za Španijo je debitiral 4. septembra 2014 proti Makedoniji. Španija je prijateljsko temo izgubila z 1-0. Odigral je celo tekmo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Daniel Carvajal}} * {{sports links}} {{Real Madrid C.F. squad}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Carvajal, Dani}} [[Kategorija:Španski nogometaši]] [[Kategorija:Španski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrid Castille]] [[Kategorija:Nogometaši Bayer 04 Leverkusna]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] fa9ucb44k2zap74zt3b6mnuqzb2l5l8 0 407102 6688506 5862984 2026-06-12T12:54:01Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Flamenga]]; +[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688506 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Danilo |image = <!--WD--> |fullname = Danilo Luiz da Silva |birth_date = <!--WD--> |birth_place = <!--WD--> |height = 184 cm |position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[CR Flamengo|Flamengo]] | clubnumber = 13 | youthyears1 = 2004–2005 | youthclubs1 = [[Tupynambás Futebol Clube|Tupynambás]] | youthyears2 = 2006–2009 | youthclubs2 = [[América Futebol Clube (MG)|América Mineiro]] | years1 = 2009–2010 | clubs1 = [[América Futebol Clube (MG)|América Mineiro]] | caps1 = 15 | goals1 = 0 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = [[Santos FC|Santos]] | caps2 = 49 | goals2 = 5 | years3 = 2012–2015 | clubs3 = [[FC Porto|Porto]] | caps3 = 91 | goals3 = 11 | years4 = 2015–2017 | clubs4 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]] | caps4 = 41 | goals4 = 3 | years5 = 2017–2019 | clubs5 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | caps5 = 34 | goals5 = 4 | years6 = 2019–2025 | clubs6 = [[Juventus F.C.|Juventus]] | caps6 = 156 | goals6 = 8 | years7 = 2025– | clubs7 = [[CR Flamengo|Flamengo]] | caps7 = | goals7 = |nationalyears1 = 2011 | nationalteam1 = Brazilija U20 | nationalcaps1 = 15 | nationalgoals1 = 2 |nationalyears2 = 2012 | nationalteam2 = Brazilija U23 | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 1 |nationalyears3 = 2011– | nationalteam3 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]] | nationalcaps3 = 49 | nationalgoals3 = 1 |medaltemplates = {{MedalCompetition|[[Nogomet na poletnih olimpijskih igrah|Poletne olimpijske igre]]}} {{MedalSilver|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2012|London 2012]]|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah - moški|Ekipno]]}} }} '''Danilo Luiz da Silva''' (znan kot '''Danilo'''), [[Brazilci|brazilski]] [[nogometaš]], * [[15. julij]] [[1991]], [[Bicas]], [[Brazilija]]. Danilo trenutno igra za [[Juventus F.C.|Juventus]] in [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilsko nogometno reprezentanco]], s katero je na [[Poletne olimpijske igre 2012|olimpijskih igrah v Londonu]] leta 2012 osvojil srebrno medaljo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} [[Kategorija:Brazilski nogometaši]] [[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Brazilijo]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Brazilijo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Nogometaši Américe FC (MG)]] [[Kategorija:Nogometaši Santosa FC]] [[Kategorija:Nogometaši Porta]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Juventusa]] [[Kategorija:Nogometaši Flamenga]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] 133wmtk6zdmu5t4q1o8xuzyritbpqko 6688507 6688506 2026-06-12T12:54:16Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6688507 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Danilo |image = <!--WD--> |fullname = Danilo Luiz da Silva |birth_date = <!--WD--> |birth_place = <!--WD--> |height = 184 cm |position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[CR Flamengo|Flamengo]] | clubnumber = 13 | youthyears1 = 2004–2005 | youthclubs1 = [[Tupynambás Futebol Clube|Tupynambás]] | youthyears2 = 2006–2009 | youthclubs2 = [[América Futebol Clube (MG)|América Mineiro]] | years1 = 2009–2010 | clubs1 = [[América Futebol Clube (MG)|América Mineiro]] | caps1 = 15 | goals1 = 0 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = [[Santos FC|Santos]] | caps2 = 49 | goals2 = 5 | years3 = 2012–2015 | clubs3 = [[FC Porto|Porto]] | caps3 = 91 | goals3 = 11 | years4 = 2015–2017 | clubs4 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]] | caps4 = 41 | goals4 = 3 | years5 = 2017–2019 | clubs5 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | caps5 = 34 | goals5 = 4 | years6 = 2019–2025 | clubs6 = [[Juventus F.C.|Juventus]] | caps6 = 156 | goals6 = 8 | years7 = 2025– | clubs7 = [[CR Flamengo|Flamengo]] | caps7 = | goals7 = |nationalyears1 = 2011 | nationalteam1 = Brazilija U20 | nationalcaps1 = 15 | nationalgoals1 = 2 |nationalyears2 = 2012 | nationalteam2 = Brazilija U23 | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 1 |nationalyears3 = 2011– | nationalteam3 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]] | nationalcaps3 = 49 | nationalgoals3 = 1 |medaltemplates = {{MedalCompetition|[[Nogomet na poletnih olimpijskih igrah|Poletne olimpijske igre]]}} {{MedalSilver|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2012|London 2012]]|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah - moški|Ekipno]]}} }} '''Danilo Luiz da Silva''' (znan kot '''Danilo'''), [[Brazilci|brazilski]] [[nogometaš]], * [[15. julij]] [[1991]], [[Bicas]], [[Brazilija]]. Danilo trenutno igra za [[CR Flamengo|Flamengo]] in [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilsko nogometno reprezentanco]], s katero je na [[Poletne olimpijske igre 2012|olimpijskih igrah v Londonu]] leta 2012 osvojil srebrno medaljo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} [[Kategorija:Brazilski nogometaši]] [[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Brazilijo]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Brazilijo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Nogometaši Américe FC (MG)]] [[Kategorija:Nogometaši Santosa FC]] [[Kategorija:Nogometaši Porta]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Juventusa]] [[Kategorija:Nogometaši Flamenga]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] g2p9ttiyg55o0cajpugubp5xy8k9vx6 0 413700 6688629 6688337 2026-06-12T22:22:35Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6688629 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |- | 12. 06. || Okustični – Včasih<br>Eva Hren – Diham<br>'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here<br>Role Model – High Hopes 3000<br>'''Lizzo – Happy 2 Be''' |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | rowspan=3 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] kmmy2z6ml4kp2ug5jpj87rz787zl9ig 0 416707 6688511 6572005 2026-06-12T12:56:19Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688511 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Marcus Rashford | fullname = Marcus Rashford<ref>{{navedi novice |title=Clubs announce updated 2015/16 BPL squads |url=http://www.premierleague.com/en-gb/news/news/2015-16/feb/020216-2015-2016-premier-league-squads-announced.html |publisher=Premier League |date=2. februar 2016 |accessdate=3. marca 2016 |archive-date=2016-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160408215452/http://www.premierleague.com/en-gb/news/news/2015-16/feb/020216-2015-2016-premier-league-squads-announced.html |url-status=dead }}</ref> | height = {{height|m=1.80}}<ref>{{navedi splet |title=Player Profile - Marcus Rashford |url=https://www.premierleague.com/players/13565/Marcus-Rashford/overview |work=premierleague.com |publisher=Premier League |accessdate=2017-06-24 |archive-date=2016-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160710073906/https://www.premierleague.com/players/13565/Marcus-Rashford/overview |url-status=bot: unknown }}</ref> | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[FC Barcelona|Barcelona]] | clubnumber = 14 | youthyears1 = 2003–2005 |youthclubs1 = Fletcher Moss Rangers | youthyears2 = 2005–2016 |youthclubs2 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]] | years1 = 2015– |clubs1 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]] | caps1 = 287 | goals1 = 87 | years2 = 2025 |clubs2 = → [[Aston Villa F.C.|Aston Villa]] (pos.) | caps2 = 10 | goals2 = 2 | years3 = 2025– | clubs3 = → [[FC Barcelona|Barcelona]] (pos.) | caps3 = | goals3 = | nationalyears1 = 2012–2013 |nationalteam1 = [[Angleška nogometna reprezentanca do 16 let|Anglija U16]] |nationalcaps1 = 2 |nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2014–2015 |nationalteam2 = [[Angleška nogometna reprezentanca do 18 let|Anglija U18]] |nationalcaps2 = 2 |nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2016– |nationalteam3 = [[Angleška nogometna reprezentanca do 20 let|Anglija U20]] |nationalcaps3 = 1 |nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2016– |nationalteam4 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]] |nationalcaps4 = 64 |nationalgoals4 = 18 }} '''Marcus Rashford''', [[angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[31. oktober]] [[1997]], [[Wythenshawe]]. ==Klubska kariera== ===Manchester United=== Rashford je svojo nogometno pot začel pri petih letih v mladinskih vrstah kluba Fletcher Moss Rangers. Pri sedmih letih je bil sprejet v mladinsko akademijo Manchester Uniteda.<ref>{{navedi splet|url=http://www.manchestereveningnews.co.uk/sport/football/football-news/marcus-rashford-rejected-liverpool-join-10954380|title=Marcus Rashford rejected Liverpool to join Manchester United|first=Samuel |last=Luckhurst|date=26. februar 2016|work=Manchester Evening News|publisher=MEN Media}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/sport/football/article-3465477/Marcus-Rashford-joined-Manchester-City-age-nine-convinced-Rene-Meulensteen-s-training-programme-set-United.html|title=Marcus Rashford could have joined City instead of Manchester United|date=26. februar 2016|work=Mail Online}}</ref> ====Sezona 2015/16==== Rashford je prvič sedel na klopi za rezervne igralce 21. novembra 2015 na tekmi [[Premier League]] proti Watfordu, ki jo je Manchester United dobil z 2:1.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/sport/football/34818136|title=Watford 1–2 Manchester United|work=BBC Sport}}</ref> 25. februarja 2016 ga je trener [[Louis Van Gaal]] po poškodbi [[Anthony Martial|Anthonyja Martiala]] naknadno uvrstil v začetno postavo za drugo tekmo [[UEFA Europa League]] proti danskemu klubu [[FC Midtjylland|Midtjylland]]. Rashford je na tekmi v drugem polčasu dosegel dva zadetka in pomagal klubu tekmo dobiti z rezultatom 5:1.<ref>{{navedi novice |first=Neil |last=Johnston |title=Manchester United 5–1 FC Midtjylland |url=http://www.bbc.co.uk/sport/football/35632870 |publisher=BBC Sport (British Broadcasting Corporation) |date=25. februar 2016 |accessdate=25. februarja 2016 }}</ref> S tem je postal Unitedov najmlajši strelec v zgodovini v evropskih tekmovanjih, s čimer je prehitel [[George Best|Georgea Besta]].<ref>{{navedi splet|url=http://metro.co.uk/2016/02/26/five-things-you-need-to-know-about-manchester-uniteds-new-hero-marcus-rashford-5719013/|title=Marcus Rashford: 5 things you need to know about Man Utd's new hero – Metro News|author=George Bellshaw|date=26. februar 2016|work=Metro}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/reuters/2016/02/25/sports/soccer/25reuters-soccer-europa-united-rashford.html|title=Manchester United&apos;s Marcus Rashford Enjoys Dream Debut|date=25. februar 2016|work=Reuters|via=The New York Times}}</ref> V [[Premier League]] je prvič nastopil tri dni kasneje na tekmi proti [[Arsenal F.C.|Arsenalu]]. Rashford je na svojem debiju zadel dva gola in podajo za tretji gol Uniteda, ki je tekmo dobil s 3:2. S tem je postal tretji najmlajši strelec v zgodovini kluba, za [[Federico Macheda|Federicom Machedo]] in [[Danny Welbeck|Dannyjem Welbeckom]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.bbc.co.uk/sport/football/35624234|title=Manchester United 3-2 Arsenal |publisher=BBC Sport (British Broadcasting Corporation) |date=28. februar 2016 }}</ref> 20. marca je Rashford zabil edini gol na [[Manchester derby|Manchesterskem derbiju]], s čimer je svojemu klubu pomagal do prve zmage na gostovanju pri mestnem tekmecu [[Manchester City F.C.|Manchester Cityju]] po letu 2013.<ref>{{navedi novice|last1=Steinberg|first1=Jacob|title=Manchester City v Manchester United: Premier League – as it happened|accessdate=22 March 2016|url=http://www.theguardian.com/football/live/2016/mar/20/manchester-city-v-manchester-united-premier-league-live|work=The Guardian|date=20 March 2016}}</ref> Z 18 leti in 141 dnevi je postal najmlajši strelec na derbiju od ustanovitve Premier League<ref>{{navedi novice|last1=Jackson|first1=Jamie|title=Louis van Gaal eyes fourth place after Manchester United close in on City|url=http://www.theguardian.com/football/2016/mar/20/louis-van-gaal-manchester-united-city-champions-league|accessdate=22. marca 2016|work=The Guardian|date=20. marec 2016}}</ref> ter drugi igralec, rojen v Manchestru, ki je zadel na derbiju. Prvi je bil leta 2013 Danny Welbeck. ==Reprezentanca== 27. maja 2016 je prvič nastopil za angleško reprezentanco na tekmi proti [[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstraliji]]. Tekma se je odvijala na [[Stadion luči|Stadionu luči]], Rashford pa je v četrti minuti zabil svoj prvi gol in prvi gol na tekmi, ki jo je Anglija dobila z rezultatom 2:1. S tem je postal najmlajši angleški nogometaš, ki je zadel na svojem debiju za reprezentanco in tretji najmlajši strelec Anglije vseh časov. Pred tem je imel rekord najmlajšega strelca, debitanta, [[Tommy Lawton]], ki je zadel leta 1938.<ref name="England 2–1 Australia">{{navedi novice |first=Phil |last=McNulty |title=England 2–1 Australia |url=http://www.bbc.co.uk/sport/football/36339159 |publisher=BBC Sport |date=27. maj 2016 |accessdate=29. maja 2016}}</ref> 16. junija je na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|Evropskem prvenstvu]] na tekmi angleške reprezentance proti [[Valižanska nogometna reprezentanca|Walesu]] v 73. minuti zamenjal [[Adam Lallana|Adama Lallano]] in z 18. leti in 229 dnevi postal najmlajši predstavnik Anglije na evropskih prvenstvih v zgodovini. Prejšnji rekorder, [[Wayne Rooney]] je bil na svojem prvem nastopu [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|Evropskem prvenstvu 2004]] od njega starejši 4 dni.<ref>{{navedi splet|url=http://www.espnfc.us/european-championship/story/2895013/marcus-rashford-becomes-youngest-england-player-at-european-championship|title=Marcus Rashford becomes England's youngest ever player at Euros|publisher=ESPN FC|date=16. junij 2016|accessdate=16. junija 2016}}</ref> ==Statistika== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Sezona !colspan="3"|Liga !colspan="2"|[[FA pokal]] !colspan="2"|[[Football League Cup|Ligaški pokal]] !colspan="2"|[[UEFA#Club|Evropa]] !colspan="2"|Skupaj |- !Division!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli |- |[[Manchester United F.C.|Manchester United]] |[[2015–16 Manchester United F.C. season|2015–16]]<ref>{{soccerbase season|89213|2015|accessdate=20. marca 2016}}</ref> |[[Premier League]] |11||5||4||1||0||0||3<ref group=lower-alpha>Nastopi v [[UEFA liga Evropa 2015–16|UEFA Liga Evropa 2015/16]]</ref>||2||18||8 |- !colspan=3|Skupaj !11!!5!!4!!1!!0!!0!!3!!2!!18!!8 |} {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{FC Barcelona Squad}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rashford, Marcus}} [[Kategorija:Angleški nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Aston Ville]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] nj9bm236qmomoxce32pamwvem8okf89 0 419044 6688512 5863027 2026-06-12T12:56:57Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688512 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Juto Nagatomo |image=<!-- WD --> |fullname=Juto Nagatomo |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[FC Tokio]] | clubnumber = 5 | youthyears1 = 2002–2004 | youthclubs1 = Srednja šola Higaši Fukuoka | youthyears2 = 2005–2007 | youthclubs2 = [[Univerza Meidži]] | years1 = 2007–2011 | clubs1 = [[FC Tokio]] | caps1 = 72 | goals1 = 5 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = → [[A.C. Cesena|Cesena]] (pos.) | caps2 = 16 | goals2 = 0 | years3 = 2011–2018 | clubs3 = [[Inter Milan]] | caps3 = 170 | goals3 = 9 | years4 = 2018 | clubs4 = → [[Galatasaray S.K. (football)|Galatasaray]] (pos.) | caps4 = 15 | goals4 = 0 | years5 = 2018–2020 | clubs5 = [[Galatasaray S.K. (football)|Galatasaray]] | caps5 = 32 | goals5 = 2 | years6 = 2020–2021 | clubs6 = [[Olympique de Marseille|Marseille]] | caps6 = 25 | goals6 = 0 | years7 = 2021– | clubs7 = [[FC Tokio]] | caps7 = 40 | goals7 = 0 |nationalyears1=2008–|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=142|nationalgoals1=4 }} '''Juto Nagatomo''' ({{jezik-ja|長友 佑都}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[12. september]] [[1986]], [[Ehime]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 142 uradnih tekem in dosegel 4 gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Nagatomo, Juto}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši Cesene]] [[Kategorija:Nogometaši Internazionala]] [[Kategorija:Nogometaši Galatasarayja]] [[Kategorija:Nogometaši Olympiqua de Marseille]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] 8hojj7mgf02i44ikv74cwj7oe8abwqx 0 419685 6688513 5863061 2026-06-12T12:59:12Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Al-Rayyana SC]]; +[[Kategorija:Nogometaši K. Sint-Truidenseja]]; +[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688513 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Šogo Taniguči |image= |fullname=Šogo Taniguči |birth_date= |birth_place= |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[Sint-Truidense VV|Sint-Truiden]] | clubnumber = 5 | youthyears1 = {{0|0000}}–2006 | youthclubs1 = Kumamoto United SC | youthyears2 = 2007–2009 | youthclubs2 = Srednja šola Ohzu | collegeyears1 = 2010–2013 | college1 = [[Univerza Cukuba]] | years1 = 2014–2022 | clubs1 = [[Kavasaki Frontale]] | caps1 = 289 | goals1 = 20 | years2 = 2023–2024 | clubs2 = [[Al-Rayyan SC|Al-Rayyan]] | caps2 = 37 | goals2 = 1 | years3 = 2024– | clubs3 = [[Sint-Truidense VV|Sint-Truiden]] | caps3 = 52 | goals3 = 2 |nationalyears1=2015|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=38|nationalgoals1=1 }} '''Šogo Taniguči''' ({{jezik-ja|谷口 彰悟}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[15. julij]] [[1991]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 38 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Taniguči, Šogo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Rayyana SC]] [[Kategorija:Nogometaši K. Sint-Truidenseja]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] lwxx11tiq98fip3gdc9ezgjb4kwu6vb 0 420820 6688539 6540867 2026-06-12T13:39:54Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688539 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Antoine Griezmann | image = <!-- WD --> | caption = | fullname = Antoine Griezmann | birth_date = | birth_place = | height = 1,75 m | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 1997–1999 | youthclubs1 = Mâcon | youthyears2 = 1999–2005 | youthclubs2 = Mâconnais | youthyears3 = 2005–2009 | youthclubs3 = Real Sociedad | years1 = 2009–2014 | clubs1 = [[Real Sociedad]] | caps1 = 180 | goals1 = 46 | years2 = 2014–2019 | clubs2 = [[Atlético Madrid]] | caps2 = 180 | goals2 = 94 | years3 = 2019–2022 | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 74 | goals3 = 22 | years4 = 2021–2022 | clubs4 = → [[Atlético Madrid]] (pos.) | caps4 = 26 | goals4 = 3 | years5 = 2022–2026 | clubs5 = [[Atlético Madrid]] | caps5 = 135 | goals5 = 44 | nationalyears1 = 2010 | nationalteam1 = Francija U19 | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 3 | nationalyears2 = 2011 | nationalteam2 = Francija U20 | nationalcaps2 = 8 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2010–2012 | nationalteam3 = Francija U21 | nationalcaps3 = 10 | nationalgoals3 = 3 | nationalyears4 = 2014–2024 | nationalteam4 = [[Francoska nogometna reprezentanca|Francija]] | nationalcaps4 = 137 | nationalgoals4 = 44 }} '''Antoine Griezmann''', [[Francozi|francoski]] [[nogometaš]], * [[21. marec]] [[1991]], [[Mâcon]], [[Francija]]. ==Klubska kariera== ===Zgodnji začetki leta=== Griezmann se je rodil v občini Mâcon, v Saône-et-Loire. Njegovi predniki so alzaki, zato ima germanski priimek. Svojo kariero je začel v rodnem mestu, pri tamkajšnjem klubu UF Mâcon, a ga v najstniških letih večji klubi niso upoštevali. Bil je na številnih preizkušnjah, a nikjer ni zadovoljil odgovornih in trenerjev, ker naj bi bil prešibak in premajhen. Toda ko je bil na preizkušnji pri Montpellieru, leta 2005 in je zablestel na prijateljski tekmi proti mladi ekipi Paris Saint-Germaina, je padel v oko skavtu španskega kluba Real Sociedada, ki je spremljal dogajanje ob igrišču. Povabil ga je v San Sebastian. Najprej na enotedensko preizkušnjo, ki se je potem razvlekla na dva tedna in nazadnje končala tako, da so mladega, takrat 14-letnega nogometaša pri Real Sociedadu povabili k sebi. ===Real Sociedad=== Ko je prišel v Real Sociedad, je Griezmann dopoldne hodil v šolo čez mejo v mestu Bayonne, popoldne pa treniral v San Sebastianu. Po štirih letih igranja v mladinskem pogonu Real Sociedada je pred začetkom sezone 2009/10 dočakal priložnost med člani. Martin Lasarto je bil tisti, ki ga je vpoklical. Potem ko je na pripravljalnih tekmah pred začetkom sezone blestel, na štirih tekmah je zabil pet golov, je bilo jasno, da bo priložnost dobil tudi takrat, ko bo šlo zares. Tako je tudi bilo. Septembra 2009 je debitiral na pokalni tekmi proti Rayu Vallecanu. Konec istega meseca je – Real Sociedad je takrat igral v drugi ligi – dočakal še prvenstveni derbi in takoj zabil gol v mrežo Huelve. Do konca sezone je redno igral in, čeprav je bil še najstnik, je na 39 tekmah prispeval šest golov v sezoni, ki se je za Real Sociedad končala sijajno: s prvim mestom in vrnitvijo v prvo ligo. V sezoni 2010/11 so Baski obstali med elito, zasedli so 15. mesto, Griezmann pa je postregel s podobnimi številkami: 37 prvenstvenih nastopov in sedem golov. Takrat se je že povsem ustalil v ekipi in vse bolj opozarjal nase, zato ne čudi, da so se v San Sebastianu hitro zavarovali. Aprila 2010, takrat so lovke po njem stegovali tudi pri Lyonu, Saint-Etiennu in Auxerrju, so z njim podpisali dolgoročno pogodbo in v njo postavili odkupno klavzulo v višini kar 30 milijonov evrov. Pozneje se je izkazalo, da so ravnali pravilno. Sezono je s sedmimi goli v 35 nastopih končal tudi leta 2012, ko je bil Real Sociedad v prvenstvu 12. V naslednjem letu je sledil velik preskok. Baski so bili eno izmed največjih presenečenj, pristali so na četrtem mestu in si priborili nastop v ligi prvakov. Pri 21 letih je Griezmann zabil deset golov na 34 tekmah in bil takrat že eden najboljših posameznikov lige. V naslednji sezoni je naredil nov korak naprej, končal jo je s kar 16 goli v 36 prvenstvenih nastopih (Real Sociedad je bil sedmi), dobro je igral tudi v Evropi in jasno je bilo, da ga bodo v San Sebastianu težko zadržali. Kot je bilo jasno tudi to, da bodo z njim mastno zaslužili. ===Atlético Madrid=== Poleti 2014 je Atlético aktiviral odkupno klavzulo v Francozovi pogodbi, na račun Real Sociedada nakazal 30 milijonov €, kar je bila druga najdražja prodaja v zgodovini tega kluba, in poskrbel za okrepitev, ki si jo je zelo želel trener Madridčanov Simeone. Argentinec, ki je dobro vedel, kaj je hotel, je to tudi dobil. Griezmann je prišel v klub, ki je sezono prej igral v finalu lige prvakov in bil v zadnjih letih vselej pri vrhu španskega prvenstva. Najprej v rdeče-belem dresu ni bil tako zelo učinkovit, a konec leta 2014 se je vse začelo premikati na bolje. V letu 2015 je bil hitronogi in spretni Francoz že eden glavnih zvezdnikov španske lige, v kateri je Atletico ob koncu sezone zaostal le za Barcelono in Realom. V prvenstvu je zabil kar 22 golov v 37 nastopih, z dvema goloma se je izkazal tudi v ligi prvakov in se enkrat med strelce vpisal v pokalu. V obeh teh tekmovanjih je Atletico prišel do četrtfinala. V sezoni 2015/16 je zabil 32 golov na 54 tekmah, od tega 22 v španskem prvenstvu, 3 v pokalu in 7 v ligi prvakov, kjer se je Atletico prebil do finala. Junija 2016 je Griezmann z Atleticom podpisal novo pogodbo, s katero bo pri klubu ostal do leta 2021. ==Reprezentančna kariera== Ko je igral še za mladince Real Sociedada, ga v Franciji tamkajšnji selektorji mlajših selekcij niso upoštevali. Ko je zaigral v članski ekipi Baskov, je leta 2010 dočakal vpoklic v reprezentanco do 19 let, s katero je istega leta na domačem evropskem prvenstvu šel do konca in osvojil naslov. Kmalu se je preselil v mlado reprezentanco, igral je tudi na svetovnem prvenstvu do 20 let. Novembra 2012 je njegova reprezentančna kariera zastala, pri francoski nogometni zvezi so ga namreč suspendirali za eno leto, ker je med eno izmed reprezentančnih akcij brez dovoljenja odšel v nočni lokal in veseljačil do zgodnjih jutranjih ur. Pozneje težav z disciplino ni imel več. Z zdajšnjim selektorjem članske vrste Didierjem Deschampsom, pod njegovim vodstvom je debitiral marca 2014 in bil maja istega leta med potniki za svetovno prvenstvo, nima težav. Na največjem nogometnem festivalu v Braziliji je igral na vseh tekmah, Francozi so prišli do četrtfinala. V zadnjem času je redno reprezentant. Do zdaj je zbral 34 nastopov in zabil 13 golov. ==Zasebno življenje== Griezmannu in njegovi partnerki Eriki, se je v aprilu 2016 rodil prvi otrok, in sicer hčerka. Njegova sestra Maude je preživela lanski teroristični napad v gledališču Bataclan v Parizu, v katerem je bilo ubitih kar 89 ljudi. Medtem ko se je tam zgodil teroristični napad, je Griezmann nedaleč stran na stadionu Stade de France igral prijateljsko tekmo proti Nemcem. ==Statistika== ===Klubska stastistika=== ''Tekme nazadnje odigrane 28. maja 2016.'' {| class="wikitable" style="font-size:100%; text-align: center;" |- !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Sezona !colspan="2"|Liga !colspan="2"|Pokal !colspan="2"|Evropska tekmovanja !colspan="2"|Drugo !colspan="2"|Skupaj |- !Nastopi !Zadetki !Nastopi !Zadetki !Nastopi !Zadetki !Nastopi !Zadetki !Nastopi !Zadetki |- |rowspan="6" valign="center"|Real Sociedad |2009/10 <br> (2. liga) |39||6||1||0||colspan=2|—||colspan=2|—||40||6 |- |2010/11 |37||7||2||0||colspan=2|—||colspan=2|—||39||7 |- |2011/12 |35||7||3||1||colspan=2|—||colspan=2|—||38||8 |- |2012/13 |34||10||1||1||colspan=2|—||colspan=2|—||35||11 |- |2013/14 |34||16||7||3||8¹||1||colspan=2|—||49||20 |- !Skupaj !179!!46!!14!!5!!8!!1!!colspan=2|—!!201!!53 |- |rowspan="3" valign="center"|[[Atlético Madrid]] |2014/15 |37||22||5||1||9¹||2||2²||0||53||25 |- |2015/16 |38||22||3||3||13||7||0||0||54||32 |- !Skupaj !75!!44!!8!!4!!22!!9!!2!!0!!107!!57 |- !colspan="2"|SKUPAJ !254!!90!!22!!9!!30!!10!!2!!0!!308!!109 |} <small> ¹ Liga prvakov <br> ² Evropska liga </small> ===Reprezentančna statistika=== ''Posodobljeno 26. junij 2016.'' {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! colspan=3 | [[Francoska nogometna reprezentanca|Francija]] |- !Leto!!Nastopi!!Goli |- |2014||14||5 |- |2015||10||1 |- |2016 2017 |7 10 |4 7 |- !Skupaj!!31!!10 |} ==Dosežki== ===Klub=== '''Real Sociedad''' *2. španska liga: 2009/10 '''Atlético Madrid''' *Španski superpokal: 2014 *Liga prvakov: 2. mesto, 2015/16 ===Reprezentanca=== '''Francija''' *Evropsko prvenstvo do 19 let: 2010 ===Osebni dosežki=== *Igralec meseca v španski ligi: januar 2015, april 2015 *Ekipa sezone v španski ligi: 2014/15 *''Onze d'Or'' francoski igralec leta: 2014/15 *''Trophées UNFP'' za najbolšega francoskega igralca, ki igra v tujini: 2016 *Ekipa sezone v ligi prvakov: 2015/16 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Antoine Griezmann}} * {{sports links}} {{Atlético Madrid squad}} {{France squad UEFA Euro 2016}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Griezmann, Antoine}} [[Kategorija:Francoski nogometaši]] [[Kategorija:Francoski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Real Sociedada]] [[Kategorija:Nogometaši Atlético de Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] k19xu29a63smyrfgy9h8xp2t7qa8ao7 6688540 6688539 2026-06-12T13:40:06Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ pp 6688540 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Antoine Griezmann | image = <!-- WD --> | caption = | fullname = Antoine Griezmann | birth_date = | birth_place = | height = 1,75 m | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 1997–1999 | youthclubs1 = Mâcon | youthyears2 = 1999–2005 | youthclubs2 = Mâconnais | youthyears3 = 2005–2009 | youthclubs3 = Real Sociedad | years1 = 2009–2014 | clubs1 = [[Real Sociedad]] | caps1 = 180 | goals1 = 46 | years2 = 2014–2019 | clubs2 = [[Atlético Madrid]] | caps2 = 180 | goals2 = 94 | years3 = 2019–2022 | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 74 | goals3 = 22 | years4 = 2021–2022 | clubs4 = → [[Atlético Madrid]] (pos.) | caps4 = 26 | goals4 = 3 | years5 = 2022–2026 | clubs5 = [[Atlético Madrid]] | caps5 = 135 | goals5 = 44 | nationalyears1 = 2010 | nationalteam1 = Francija U19 | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 3 | nationalyears2 = 2011 | nationalteam2 = Francija U20 | nationalcaps2 = 8 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2010–2012 | nationalteam3 = Francija U21 | nationalcaps3 = 10 | nationalgoals3 = 3 | nationalyears4 = 2014–2024 | nationalteam4 = [[Francoska nogometna reprezentanca|Francija]] | nationalcaps4 = 137 | nationalgoals4 = 44 }} '''Antoine Griezmann''', [[Francozi|francoski]] [[nogometaš]], * [[21. marec]] [[1991]], [[Mâcon]], [[Francija]]. ==Klubska kariera== ===Zgodnji začetki leta=== Griezmann se je rodil v občini Mâcon, v Saône-et-Loire. Njegovi predniki so alzaki, zato ima germanski priimek. Svojo kariero je začel v rodnem mestu, pri tamkajšnjem klubu UF Mâcon, a ga v najstniških letih večji klubi niso upoštevali. Bil je na številnih preizkušnjah, a nikjer ni zadovoljil odgovornih in trenerjev, ker naj bi bil prešibak in premajhen. Toda ko je bil na preizkušnji pri Montpellieru, leta 2005 in je zablestel na prijateljski tekmi proti mladi ekipi Paris Saint-Germaina, je padel v oko skavtu španskega kluba Real Sociedada, ki je spremljal dogajanje ob igrišču. Povabil ga je v San Sebastian. Najprej na enotedensko preizkušnjo, ki se je potem razvlekla na dva tedna in nazadnje končala tako, da so mladega, takrat 14-letnega nogometaša pri Real Sociedadu povabili k sebi. ===Real Sociedad=== Ko je prišel v Real Sociedad, je Griezmann dopoldne hodil v šolo čez mejo v mestu Bayonne, popoldne pa treniral v San Sebastianu. Po štirih letih igranja v mladinskem pogonu Real Sociedada je pred začetkom sezone 2009/10 dočakal priložnost med člani. Martin Lasarto je bil tisti, ki ga je vpoklical. Potem ko je na pripravljalnih tekmah pred začetkom sezone blestel, na štirih tekmah je zabil pet golov, je bilo jasno, da bo priložnost dobil tudi takrat, ko bo šlo zares. Tako je tudi bilo. Septembra 2009 je debitiral na pokalni tekmi proti Rayu Vallecanu. Konec istega meseca je – Real Sociedad je takrat igral v drugi ligi – dočakal še prvenstveni derbi in takoj zabil gol v mrežo Huelve. Do konca sezone je redno igral in, čeprav je bil še najstnik, je na 39 tekmah prispeval šest golov v sezoni, ki se je za Real Sociedad končala sijajno: s prvim mestom in vrnitvijo v prvo ligo. V sezoni 2010/11 so Baski obstali med elito, zasedli so 15. mesto, Griezmann pa je postregel s podobnimi številkami: 37 prvenstvenih nastopov in sedem golov. Takrat se je že povsem ustalil v ekipi in vse bolj opozarjal nase, zato ne čudi, da so se v San Sebastianu hitro zavarovali. Aprila 2010, takrat so lovke po njem stegovali tudi pri Lyonu, Saint-Etiennu in Auxerrju, so z njim podpisali dolgoročno pogodbo in v njo postavili odkupno klavzulo v višini kar 30 milijonov evrov. Pozneje se je izkazalo, da so ravnali pravilno. Sezono je s sedmimi goli v 35 nastopih končal tudi leta 2012, ko je bil Real Sociedad v prvenstvu 12. V naslednjem letu je sledil velik preskok. Baski so bili eno izmed največjih presenečenj, pristali so na četrtem mestu in si priborili nastop v ligi prvakov. Pri 21 letih je Griezmann zabil deset golov na 34 tekmah in bil takrat že eden najboljših posameznikov lige. V naslednji sezoni je naredil nov korak naprej, končal jo je s kar 16 goli v 36 prvenstvenih nastopih (Real Sociedad je bil sedmi), dobro je igral tudi v Evropi in jasno je bilo, da ga bodo v San Sebastianu težko zadržali. Kot je bilo jasno tudi to, da bodo z njim mastno zaslužili. ===Atlético Madrid=== Poleti 2014 je Atlético aktiviral odkupno klavzulo v Francozovi pogodbi, na račun Real Sociedada nakazal 30 milijonov €, kar je bila druga najdražja prodaja v zgodovini tega kluba, in poskrbel za okrepitev, ki si jo je zelo želel trener Madridčanov Simeone. Argentinec, ki je dobro vedel, kaj je hotel, je to tudi dobil. Griezmann je prišel v klub, ki je sezono prej igral v finalu lige prvakov in bil v zadnjih letih vselej pri vrhu španskega prvenstva. Najprej v rdeče-belem dresu ni bil tako zelo učinkovit, a konec leta 2014 se je vse začelo premikati na bolje. V letu 2015 je bil hitronogi in spretni Francoz že eden glavnih zvezdnikov španske lige, v kateri je Atletico ob koncu sezone zaostal le za Barcelono in Realom. V prvenstvu je zabil kar 22 golov v 37 nastopih, z dvema goloma se je izkazal tudi v ligi prvakov in se enkrat med strelce vpisal v pokalu. V obeh teh tekmovanjih je Atletico prišel do četrtfinala. V sezoni 2015/16 je zabil 32 golov na 54 tekmah, od tega 22 v španskem prvenstvu, 3 v pokalu in 7 v ligi prvakov, kjer se je Atletico prebil do finala. Junija 2016 je Griezmann z Atleticom podpisal novo pogodbo, s katero bo pri klubu ostal do leta 2021. ==Reprezentančna kariera== Ko je igral še za mladince Real Sociedada, ga v Franciji tamkajšnji selektorji mlajših selekcij niso upoštevali. Ko je zaigral v članski ekipi Baskov, je leta 2010 dočakal vpoklic v reprezentanco do 19 let, s katero je istega leta na domačem evropskem prvenstvu šel do konca in osvojil naslov. Kmalu se je preselil v mlado reprezentanco, igral je tudi na svetovnem prvenstvu do 20 let. Novembra 2012 je njegova reprezentančna kariera zastala, pri francoski nogometni zvezi so ga namreč suspendirali za eno leto, ker je med eno izmed reprezentančnih akcij brez dovoljenja odšel v nočni lokal in veseljačil do zgodnjih jutranjih ur. Pozneje težav z disciplino ni imel več. Z zdajšnjim selektorjem članske vrste Didierjem Deschampsom, pod njegovim vodstvom je debitiral marca 2014 in bil maja istega leta med potniki za svetovno prvenstvo, nima težav. Na največjem nogometnem festivalu v Braziliji je igral na vseh tekmah, Francozi so prišli do četrtfinala. V zadnjem času je redno reprezentant. Do zdaj je zbral 34 nastopov in zabil 13 golov. ==Zasebno življenje== Griezmannu in njegovi partnerki Eriki, se je v aprilu 2016 rodil prvi otrok, in sicer hčerka. Njegova sestra Maude je preživela lanski teroristični napad v gledališču Bataclan v Parizu, v katerem je bilo ubitih kar 89 ljudi. Medtem ko se je tam zgodil teroristični napad, je Griezmann nedaleč stran na stadionu Stade de France igral prijateljsko tekmo proti Nemcem. ==Statistika== ===Klubska stastistika=== ''Tekme nazadnje odigrane 28. maja 2016.'' {| class="wikitable" style="font-size:100%; text-align: center;" |- !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Sezona !colspan="2"|Liga !colspan="2"|Pokal !colspan="2"|Evropska tekmovanja !colspan="2"|Drugo !colspan="2"|Skupaj |- !Nastopi !Zadetki !Nastopi !Zadetki !Nastopi !Zadetki !Nastopi !Zadetki !Nastopi !Zadetki |- |rowspan="6" valign="center"|Real Sociedad |2009/10 <br> (2. liga) |39||6||1||0||colspan=2|—||colspan=2|—||40||6 |- |2010/11 |37||7||2||0||colspan=2|—||colspan=2|—||39||7 |- |2011/12 |35||7||3||1||colspan=2|—||colspan=2|—||38||8 |- |2012/13 |34||10||1||1||colspan=2|—||colspan=2|—||35||11 |- |2013/14 |34||16||7||3||8¹||1||colspan=2|—||49||20 |- !Skupaj !179!!46!!14!!5!!8!!1!!colspan=2|—!!201!!53 |- |rowspan="3" valign="center"|[[Atlético Madrid]] |2014/15 |37||22||5||1||9¹||2||2²||0||53||25 |- |2015/16 |38||22||3||3||13||7||0||0||54||32 |- !Skupaj !75!!44!!8!!4!!22!!9!!2!!0!!107!!57 |- !colspan="2"|SKUPAJ !254!!90!!22!!9!!30!!10!!2!!0!!308!!109 |} <small> ¹ Liga prvakov <br> ² Evropska liga </small> ===Reprezentančna statistika=== ''Posodobljeno 26. junij 2016.'' {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! colspan=3 | [[Francoska nogometna reprezentanca|Francija]] |- !Leto!!Nastopi!!Goli |- |2014||14||5 |- |2015||10||1 |- |2016 2017 |7 10 |4 7 |- !Skupaj!!31!!10 |} ==Dosežki== ===Klub=== '''Real Sociedad''' *2. španska liga: 2009/10 '''Atlético Madrid''' *Španski superpokal: 2014 *Liga prvakov: 2. mesto, 2015/16 ===Reprezentanca=== '''Francija''' *Evropsko prvenstvo do 19 let: 2010 ===Osebni dosežki=== *Igralec meseca v španski ligi: januar 2015, april 2015 *Ekipa sezone v španski ligi: 2014/15 *''Onze d'Or'' francoski igralec leta: 2014/15 *''Trophées UNFP'' za najbolšega francoskega igralca, ki igra v tujini: 2016 *Ekipa sezone v ligi prvakov: 2015/16 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Antoine Griezmann}} * {{sports links}} {{France squad UEFA Euro 2016}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Griezmann, Antoine}} [[Kategorija:Francoski nogometaši]] [[Kategorija:Francoski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Real Sociedada]] [[Kategorija:Nogometaši Atlético de Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] ppj1woqn0orbqis0ljg4a12fdkuza8j 0 421185 6688515 6386117 2026-06-12T13:00:04Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]]; +[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688515 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Joshua Kimmich | image = | birth_date = | birth_place = | height = 1.76 m | position = | currentclub = [[FC Bayern Munich|Bayern Munich]] | clubnumber = 6 | youthyears1 = | youthclubs1 = VfB Bösingen | youthyears2 = | youthclubs2 = [[VfB Stuttgart]] | years1 = 2013–2015 | clubs1 = [[RB Leipzig]] | caps1 = 53 | goals1 = 3 | years2 = 2015– | clubs2 = [[FC Bayern Munich|Bayern Munich]] | caps2 = 216 | goals2 = 22 | nationalyears1 = 2011 | nationalteam1 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija U-17]] | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2013 | nationalteam2 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija U-18]] | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2013–2014 | nationalteam3 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija U-19]] | nationalcaps3 = 9 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2014– | nationalteam4 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija U-21]] | nationalcaps4 = 14 | nationalgoals4 = 2 | nationalyears5 = 2016– | nationalteam5 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija]] | nationalcaps5 = 74 | nationalgoals5 = 5 | medaltemplates = {{Medal|Team|{{fb|Germany}}}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v nogometu]]}} {{Medal|B|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|2016]]|}} {{MedalCompetition|[[Pokal konfederacij]]}} {{Medal|G|[[Pokal konfederacij 2017|2017]]|}} }} '''Joshua Kimmich''', [[Nemci|nemški]] [[nogomet|nogometaš]], * [[8. februar]] [[1995]], [[Rottweil]], [[Nemčija]]. Trenutno igra za nemški klub [[FC Bayern München|Bayern München]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat}} * {{sports links}} {{Bayern Munich Squad}} {{Germany squad UEFA Euro 2016}} {{Germany squad 2017 FIFA Confederations Cup}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kimmich, Joshua}} [[Kategorija:Nemški nogometaši]] [[Kategorija:Nemški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Nogometaši VfB Stuttgarta]] [[Kategorija:Nogometaši RB Leipziga]] hvel14dugvt0mpw1wgutoj5uhm3ago4 0 432100 6688541 5863112 2026-06-12T13:42:41Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Al Shabab Cluba]]; +[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688541 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Yannick Carrasco |fullname = Yannick Ferreira Carrasco |height = 180 cm |position = [[vezist]] | currentclub = [[Al Shabab FC (Riyadh)|Al-Shabab]] | clubnumber = 10 |youthyears1 = 1999–2001 |youthclubs1 = Stade Everois |youthyears2 = 2001–2005 |youthclubs2 = [[K. Diegem Sport|Diegem Sport]] |youthyears3 = 2005–2010 |youthclubs3 = [[K.R.C. Genk|Genk]] |years1 = 2010–2012 |clubs1 = [[AS Monaco FC|Monaco B]] |caps1 = 30 |goals1 = 10 |years2 = 2012–2015 |clubs2 = [[AS Monaco FC|Monaco]] |caps2 = 82 |goals2 = 15 |years3 = 2015–2018 |clubs3 = [[Atlético Madrid]] |caps3 = 81 |goals3 = 17 |years4 = 2018-2020 |clubs4 = [[Dalian Professional]] |caps4 = 50 |goals4 = 24 |years5 = 2020 |clubs5 = → [[Atlético Madrid]] (pos.) |caps5 = 15 |goals5 = 1 |years6 = 2020–2023 |clubs6 = [[Atlético Madrid]] |caps6 = 102 |goals6 = 19 |years7 = 2023– |clubs7 = [[Al Shabab FC (Riyadh)|Al-Shabab]] |caps7 = |goals7 = |nationalteam1 = Belgija U15 |nationalteam2 = Belgija U17 |nationalyears1 = 2008 |nationalyears2 = 2010 |nationalcaps1 = 1 |nationalcaps2 = 2 |nationalgoals1 = 0 |nationalgoals2 = 0 |nationalyears3 = 2010–2011 |nationalteam3 = Belgija U18 |nationalcaps3 = 9 |nationalgoals3 = 1 |nationalyears4 = 2011–2012 |nationalteam4 = Belgija U19 |nationalcaps4 = 12 |nationalgoals4 = 3 |nationalyears5 = 2013–2014 |nationalteam5 = Belgija U21 |nationalcaps5 = 11 |nationalgoals5 = 1 |nationalyears6 = 2015–2024 |nationalteam6 = [[Belgijska nogometna reprezentanca|Belgija]] |nationalcaps6 = 78 |nationalgoals6 = 811 }} '''Yannick Ferreira Carrasco''', [[Belgijci|belgijski]] [[nogometaš]], * [[4. september]] [[1993]], [[Ixelles]], [[Belgija]]. Carrasco je [[vezni igralec]] pri [[Atlético de Madrid|Atlético Madridu]] in napadalec pri [[belgijska nogometna reprezentanca|belgijski nogometni reprezentanci]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Carrasco, Yannick Ferreira}} [[Kategorija:Belgijski nogometaši]] [[Kategorija:Belgijski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Nogometaši AS Monaca]] [[Kategorija:Nogometaši Dalian Aerbina]] [[Kategorija:Nogometaši Atlético de Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši Al Shabab Cluba]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] 5amyt2uu19bqrs6d7g785rjb9swpchl 0 432997 6688678 6663276 2026-06-13T06:42:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688678 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Electric Light Orchestra | image = | image_size = 250 | landscape = yes | caption = ELO na koncertu leta 1978. | background = group_or_band | alias = {{unbulleted list|ELO|Jeff Lynne's ELO}} | origin = [[Birmingham]], [[West Midlands]], [[Anglija]] | genre = {{flatlist| *[[progresivni pop]] *[[simfonični rock]] *[[art rock]] *[[progresivni rock]] *[[simfonični pop]] }} | years_active = {{flatlist| *1970–1983 *1985–1986 *2000–2001 *2014–danes }} | label = {{flatlist| *[[Harvest Records|Harvest]] *[[Warner Bros. Records|Warner Bros.]] *[[United Artists Records|United Artists]] *[[Jet Records|Jet]] *[[Columbia Records|Columbia]] *[[Epic Records|Epic]] *[[Legacy Recordings|Legacy]] *[[Sony BMG]]}} | associated_acts = {{flatlist| *[[The Move]] *[[ELO Part II]] *[[The Orchestra]] *[[The Idle Race]] *[[Olivia Newton-John]] }} | website = | current_members = {{unbulleted list|[[Jeff Lynne]]|[[Richard Tandy]]}} | past_members = glej [[#Člani|Nekdanji člani]] }} '''Electric Light Orchestra''' ('''ELO''') je [[Angleži|angleška]] [[rock]] skupina, ki so jo leta 1970 v [[Birmingham]]u ustanovili multiinstrumentalista [[Jeff Lynne]] in [[Roy Wood]] ter bobnar [[Bev Bevan]]. Glasba skupine je nekakšna zmes [[Beatles|beatlovskega]] [[pop glasba|popa]], [[klasična glasba|klasičnih]] [[aranžma]]jev in [[futurizem|futuristične ikonografije]].<ref name=AllMusicBio/> Po Woodovem odhodu leta 1972 je vodja skupine postal Lynne, ki je aranžiral in produciral vse albume, poleg tega pa je napisal tudi praktično vse skladbe skupine. Skupina je bila ustanovljena, da bi uresničila Lynnovo in Woodovo željo po ustvarjanju modernih rock in pop skladb s prizvoki klasike, izhajajoč iz Woodove prejšnje skupine [[The Move]], kjer sta igrala tudi Lynne in Bevan. ELO so bili najbolj aktivni v 1970. in 1980. letih, v katerih so posneli 11 studijskih albumov, med njimi tudi dva [[konceptualni album|konceptualna albuma]], ''[[Eldorado]]'' (1974) in ''[[Time (album, ELO)|Time]]'' (1981). Lynne, Bevan in klaviaturist [[Richard Tandy]] so bili v tem obdobju edini stalni člani skupine. Leta 1986 je Lynne izgubil interes in skupina je prenehala delovati. Bevan je takrat ustanovil lastno skupino [[ELO Part II]], ki je kasneje postala [[The Orchestra]]. Z izjemo kratke obuditve leta 2000, so ELO naslednja tri desetletja ostali neaktivni, leta 2014 sta Lynne in Tandy obudila skupino kot '''Jeff Lynne's ELO''', ki nadaljuje s koncertiranjem in snemanji. V 13-letnem obdobju aktivnega snemanja in koncertiranja je skupina prodala več kot 50 milijonov plošč<ref>{{navedi splet|url=http://www.elo.biz/bandhistory.html|title=Electric Light Orchestra - Band History|publisher=Elo.biz|accessdate=12. april 2017}}</ref> in zbrala 19 nagrad [[Canadian Recording Industry Association|CRIA]], 21 nagrad [[Združenje ameriške glasbene industrije|RIAA]] ter 38 nagrad [[British Phonographic Industry|BPI]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/index.php|title=RIAA|publisher=RIAA|accessdate=12. april 2017|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111004174019/http://www.riaa.com:80/index.php|archivedate=4. oktober 2011|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bpi.co.uk/|title=Home|publisher=Bpi.co.uk|accessdate=12. april 2017}}</ref> Kljub uspehu prvih singlov v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], je bila skupina sprva uspešnejša v [[ZDA]], kjer je bila znana kot »the English guys with the big fiddles« (angleški fantje z velikimi violinami).<ref>{{navedi splet|url=http://www.dprp.net/proghistory/index.php?i=1974_03|title=Electric Light Orchestra: Eldorado|accessdate=12. april 2017|work=Dutch Progressive Rock Page|author=Michel, Rob|language=en|archive-date=2017-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20170306135754/http://www.dprp.net/proghistory/index.php?i=1974_03|url-status=dead}}</ref> Med letoma 1972 in 1986 so ELO izdali dvajset Top 20 singlov na Britanski lestvici singlov in petnajst Top 20 singlov na ameriški lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]. Skupina prav tako drži rekord za največ – dvajset Top 40 hitov na lestvici ''Billboard'' Hot 100, brez enega prvouvrščenega singla.<ref>Casey Kasem's American Top 40 from 15 March 1986</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/elousasingles/|title=Electric Light Orchestra – The USA Singles|accessdate=12. april 2017|work=Jeff Lynne Song Database|author=Porter, Robert|language=en}}</ref>{{refn|group=nb|Skupina je leta 1979 s singlom »Shine a Little Love« dosegla 1. mesto lestvice ''Radio & Records''.<ref name="Charts!"/>}} Aprila 2017 je bila skupina uvrščena v [[Hram slavnih rokenrola]].<ref name="rrhof17">{{navedi splet|last1=Sisario|first1=Ben|title=Pearl Jam, Tupac Shakur and Joan Baez Will Join the Rock and Roll Hall of Fame - NYTimes.com|url=http://mobile.nytimes.com/2016/12/20/arts/music/rock-roll-hall-fame-inductees-2017.html|work=[[The New York Times]]|accessdate=12. april 2017|language=en}}</ref> == Ime == Ime skupine je besedna igra, ki ne namiguje le na ''električno luč'' ([[Žarnica|žarnico]] lahko vidimo na naslovnicah zgodnjih albumov skupine), ampak tudi na »električne« rock instrumente kombinirane z »[[lahka glasba|lahkim orkestrom]]« (orkestri z nekaj [[godala|godali]], ki so bili v 1960. letih popularni v Združenem kraljestvu).<ref>{{navedi splet|url=http://www.superseventies.com/faq_elo.html|title=The Electric Light Orchestra - Frequently Asked Questions|publisher=superseventies.com|date=26. avgust 1999|accessdate=16. april 2017|author=Greenwood, Stephen|language=en}}</ref> == Zgodovina== === 1970–1973: Ustanovitev in prvi albumi === Konec 1960. let je [[Roy Wood]], kitarist, vokalist in tekstopisec skupine [[The Move]], želel ustanoviti novo skupino, ki bi uporabljala violine, čele, kontrabase, trobila in pihala, ki bi dali glasbi [[klasična glasba|klasični]] zvok ter rock glasbo usmerila v smer, »kjer so [[The Beatles|Beatlesi]] prenehali«.<ref>{{navedi novice|author=McGee, Alan|title=ELO: The band the Beatles could have been|url=https://www.theguardian.com/music/musicblog/2008/oct/16/elo-better-than-beatles|accessdate=12. april 2017|work=[[The Guardian]]|date=16. oktober 2008|language=en}}</ref> [[Jeff Lynne]], [[frontman]] skupine [[The Idle Race]], je bil nad konceptom navdušen. Januarja 1970 je Lynne, ko je [[Carl Wayne]] zapustil skupino The Move, sprejel Woodovo drugo vabilo v skupino pod pogojem, da usmeri svojo energijo v nov projekt. Ko je Wood 12. julija 1970 Lynnovi skladbi, ki naj bi postala B-stran singla skupine The Move, dodal nekaj godal, se je nov koncept uresničil in »10538 Overture« je postala prva skladba skupine Electric Light Orchestra.<ref>{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=754|title=10538 OVERTURE by ELECTRIC LIGHT ORCHESTRA|publisher=songfacts.com|date=|accessdate=16. april 2017|author=|language=en}}</ref> Za pomoč pri financiranju nove skupine je bil med dolgimi snemanji ELO posnet še en album skupine Move, ''Message from the Country''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/a-message-from-the-country-mw0001885671|title=The Move: Message from the Country|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> Debitantski album ELO, ''[[The Electric Light Orchestra (album)|The Electric Light Orchestra]]'', je izšel leta 1971.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-electric-light-orchestra-mw0000309528|title=Electric Light Orchestra: The Electric Light Orchestra|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=Mason, Stewart|language=en}}</ref> V ZDA je izšel leto kasneje pod naslovom ''No Answer''. Takšen naslov je dobil, ko je tajnik založbe poskušal priklicati britansko založbo in dobiti naslov albuma. Ker ni mogel priti v stik znjimi, je zapisal sporočilo »No Answer« (brez odgovora).<ref>{{navedi novice|author=Mikkelson, David|title=Electric Light Orchestra’s No Answer|url=http://www.snopes.com/music/hidden/noanswer.asp|accessdate=12. april 2017|work=snopes.com|date=20. december 2012|language=en}}</ref> »10538 Overture« je v Združenem kraljestvu postal Top 10 hit.<ref name="UK Charts"/> Debitantski koncert skupine se je odvil 16. aprila 1972 v Greyhound Pubu v [[Croydon]]u, Surrey{{sfn|Bevan|1980|p=174}} v zasedbi Wood, Lynne, Bevan, Bill Hunt (klaviature), Andy Craig (čelo), [[Mike Edwards]] (čelo), Wilfred Gibson (violina), Hugh McDowell (čelo) in [[Richard Tandy]] (bas). Ta zasedba ni trajala dolgo. Najprej je odšel Craig, nato Wood, ki je skupino zapustil med snemanjem drugega albuma. Z njim sta odšla tudi Hunt in McDowell, ki sta skupaj z Woodom ustanovila skupino [[Wizzard]].<ref>{{navedi novice|author=|title=Wizzard and Move pop legend Roy Wood reveals his secret shyness|url=http://www.birminghammail.co.uk/news/local-news/wizzard-and-move-pop-legend-roy-239409|accessdate=12. april 2017|work=Birmingham Mail|date=5. april 2009|language=en}}</ref> Oba sta kot razlog za odhod navedla težave z menedžerjem, Donom Ardnom<ref name=WoodDeparture>{{navedi splet|title=Roy Wood talks about ELO|publisher=[[BBC]]|date=2007|language=en}}</ref> in nezadovoljivo turnejo po [[Italija|Italiji]], kjer se, zaradi prevelike jakosti zvoka električnih instrumentov, godal ni slišalo. Kljub medijskim ugibanjem, da bo skupina brez Wooda razpadla, ki je bil gonilna sila ustanovitve skupine, je Lynne prevzel vodstvo. Od stare zasedbe so ostali Bevan, Edwards, Gibson in Tandy, ki je medtem bas zamenjal s klaviaturami, prišla pa sta nova člana Mike de Albuquerque in Colin Walker, ki sta v skupini igrala bas in čelo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oxfordmusiconline.com.ezproxy3.library.arizona.edu/subscriber/article/epm/7973?q=colin+walker+elo&search=quick&pos=1&_start=1#firsthit|title=Electric Light Orchestra|last=Larkin|first=Colin|date=20. julij 2016|website=Oxford Music Online|publisher=Oxford University Press|accessdate=12. april 2017|language=en}}</ref> [[Slika:ELO-logo1.jpg|thumb|right|upright=0.7|Logotip skupine od 1973 do 1976. Logotip je oblikoval John Kete iz založbe United Artists Records, ki si je sposodil poteze iz logotipa [[General Electric]].]] Nova zasedba je igrala leta 1972 na Reading Festivalu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrockfestivals.com/reading-72.html|title=The Twelfth National Jazz, Blues and Rock Festival: Richfield Avenue, Reading, August 11-13th 1972|publisher=ukrockfestivals.com|date=|accessdate=16. april 2017|author=|language=en}}</ref> [[Odjemnik zvoka|Odjemniki zvoka]] Barcus Berry, ki jih je uporabljal godalni trio skupine, so godalom dali primerno ozvočenje na odru. Pred tem se je slišalo le električne instrumente. Leta 1973 je skupina izdala drugi album, ''[[ELO 2]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/electric-light-orchestra-ii-mw0000468889|title=Electric Light Orchestra: ELO 2|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> na katerem je izšel drugi britanski Top 10 singl in prvi singl skupine, ki se je uvrstil na ameriško lestvico, priredba [[Chuck Berry]]jeve klasike »Roll Over Beethoven«.<ref name="UK Charts"/><ref name="us#2">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/301591/electric-light-orchestra/chart?page=1&f=379|title=Electric Light Orchestra - Chart history: The Hot 100 #2|work=[[Billboard]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=|language=en}}</ref> ELO so se prav tako prvič pojavili v oddaji ''American Bandstand''.<ref name="lynnetv">{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/jltv/|title=Jeff Lynne on TV: Worldwide Appearances|author=Porter, Robert|work=jefflynnesongs.com|date=april 2017|accessdate=16. april 2017|language=en}}</ref> Med snemanjem tretjega albuma je zaradi nesoglasij glede denarja skupino zapustil Gibson,<ref>{{navedi splet|url=http://cherryblossomclinic.x10.mx/wilf.html|title=THE WILF GIBSON INTERVIEW|work=cherryblossomclinic|date=oktober 2003|accessdate=19. april 2017|author=Kinch, Martin|language=en}}</ref> v skupino je prišel violinist [[Mik Kaminski]],<ref name="kaminski">{{navedi splet|url=http://www.face-the-music.de/mik.html|title=Mik Kaminski - Violine|work=face-the-music.de|year=1996|accessdate=16. april 2017|author=|language=en}}</ref> skupino pa je prav tako zapustil Walker, ker ga je koncertiranje preveč oddaljilo od družine. Tretji album, ''[[On the Third Day]]'', je izšel konec leta 1973,<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/on-the-third-day-mw0000193711|title=Electric Light Orchestra: On the Third Day|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> na ameriški izdaji pa je izšel popularni singl »Showdown«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=13457|title=SHOWDOWN by ELECTRIC LIGHT ORCHESTRA|publisher=songfacts.com|date=|accessdate=16. april 2017|author=|language=en}}</ref> === 1974–1982: Uspeh in konceptualni albumi === Za četrti album skupine, ''[[Eldorado]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/eldorado-mw0000073078|title=Electric Light Orchestra: Eldorado|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=16. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> [[konceptualni album]] o sanjaču, je Lynne namesto večkratnega snemanja godal najel orkester in zbor. Skupina je najela [[Louis Clark|Louisa Clarka]] kot godalnega aranžerja.<ref name="clark">{{navedi splet|title=Eaton Music – Louis Clark|url=http://www.eatonmusic.com/clark.html|website=Eaton Music|author=|accessdate=13. april 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080605175932/http://www.eatonmusic.com/clark.html|archivedate=5. junij 2008|language=en}}</ref> Prvi singl z albuma, »Can't Get It Out of My Head«, je postal prvi ameriški top 10 hit skupine,<ref name="us#1">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/301591/electric-light-orchestra/chart|title=Electric Light Orchestra - Chart history: The Hot 100 #1|work=[[Billboard]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=|language=en}}</ref> album pa je kot prvi album skupine prejel zlato certifikacijo.<ref name="gold">{{navedi splet|url=https://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=default-award&ar=electric+light+orchestra&ti=&lab=&genre=&format=&date_option=release&from=&to=&award=&type=&category=&adv=SEARCH#search_section|title=Gold & Platinum: Electric Light Orchestra|work=RIAA|date=|accessdate=18. april 2017|author=|language=en}}</ref> Med snemanjem je ELO zapustil Mike de Albuquerque, ker je želel preživeti več časa z družino, zato je snemanje basa prevzel Lynne.<ref name="albuquerque">{{navedi splet|url=http://cherryblossomclinic.x10.mx/mike1.html|title=THE MIKE DE ALBUQUERQUE INTERVIEW|work=cherryblossomclinic|date=18. avgust 1998|accessdate=18. april 2017|author=Kinch, Martin|language=en}}</ref> Po izdaji albuma ''Eldorado'' je bil v skupino povabljen basist [[Kelly Groucutt]],<ref name="groucutt">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/kelly-groucutt-mn0000496664/biography|title=Kelly Groucutt: Biography|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> v začetku leta 1975 pa je Edwardsa na čelu zamenjal Melvyn Gale.<ref name="edwards">{{navedi splet|url=http://cherryblossomclinic.x10.mx/miked.html|title=THE MIKE EDWARDS INTERVIEW|work=cherryblossomclinic|date=15. avgust 2009|accessdate=18. april 2017|author=Kinch, Martin|language=en}}</ref><ref name="gale">{{navedi splet|url=http://cherryblossomclinic.x10.mx/mel.html|title=THE MELVYN GALE INTERVIEW|work=cherryblossomclinic|date=december 2009|accessdate=18. april 2017|author=Kinch, Martin|language=en}}</ref> Zasedba se je uravnala in skupina je prevzela čedalje bolj dostopen zvok. V tem času so ELO zasloveli v ZDA in so zato gostovali na stadionih in arenah, prav tako pa so se redno pojavljali v oddaji ''The Midnight Special'',<ref name="midnight">{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/midnightspecial/|title=Electric Light Orchestra on The Midnight Special|work=jefflynnesongs.com|date=januar 2017|accessdate=18. april 2017|author=Porter, Robert|language=en}}</ref> kjer so nastopili kar štirikrat (1973, 1975, 1976 & 1977) in postali skupina z največ nastopi v tej oddaji.<ref name="midnight2">{{navedi splet|url=http://www.ranker.com/list/full-list-of-the-midnight-special-episodes/reference|title=Full List of The Midnight Special Episodes|work=ranker.com|date=|accessdate=18. april 2017|author=|language=en}}</ref> Naslednji album, ''[[Face the Music]]'', je izšel leta 1975,<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/face-the-music-mw0000174959|title=Electric Light Orchestra: Face the Music|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> z njega pa sta izšla hit singla »[[Evil Woman (singl)|Evil Woman]]«, ki je postal tretji singl skupine z uvrstitvijo med VB top 10, in »Strange Magic«.<ref name="UK Charts"/><ref name="uksingles"/> Uvodna instrumentalna skladba, »Fire on High«, z zmesjo godal in akustičnih kitar, je postala tematska skladba v montažah ''CBS Sports Spectacular''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ilj6eO2-O0Q|title=Electric Light Orchestra - Fire On High - CBS Sports Spectacular Theme|publisher=[[YouTube]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=|language=en}}</ref> Skupina je nato odšla na turnejo, ki je trajala od 3. februarja do 13. aprila 1976. V 76 dneh je v ZDA izvedla 68 koncertov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/ftmtour/|title=Electric Light Orchestra -- Face The Music Tour|work=jefflynnesongs.com|date=marec 2017|accessdate=18. april 2017|author=Porter, Robert|language=en}}</ref> [[Slika:ELO-logo2.png|thumb|left|upright=0.8|Posodobljen logotip, ki ga je leta 1976 oblikoval John Kosh. Logotip vsebuje poteze zvočnika [[jukebox]]a Wurlitzer model 4008.<ref>{{navedi splet|author=Ex-Voto Films|url=http://vimeo.com/9043006|title=KOSH – Electric Light Orchestra on Vimeo|publisher=Vimeo.com|accessdate=13. april 2017|language=en}}</ref>]] Šesti album skupine, ''[[A New World Record]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/a-new-world-record-mw0000650112|title=Electric Light Orchestra: A New World Record|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> je postal prvi album skupine, ki se je uvrstil med deseterico najuspešnejših v Združenem kraljestvu.<ref name="UK Charts">{{navedi splet|url=http://www.officialcharts.com/artist/_/electric%20light%20orchestra/|title=ELO: UK Chart History|accessdate=15. april 2017|work=Official Charts|author=|language=en}}</ref> Izšel je leta 1976 in dosegel platinasti certifikat.<ref name="gold"/> Z albuma so izšli hit singli »Livin' Thing«, »Telephone Line«, »Rockaria!« in »Do Ya«, priredba skladbe skupine The Move.<ref name="uksingles"/> Promocijska turneja albuma je trajala od septembra 1976 do aprila 1977 s premorom v decembru.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/anwrtour/|title=Electric Light Orchestra -- A New World Record Tour|work=jefflynnesongs.com|date=januar 2017|accessdate=18. april 2017|author=Porter, Robert|language=en}}</ref> 31. januarja 1977 se je skupina pojavila na podelitvi nagrad [[American Music Awards]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=lxkTihkYTs8|title=ELO Livin Thing American Music Awards 31 Jan 1977 Full|author=|date=|publisher=[[YouTube]]|accessdate=15. april 2017|language=en}}</ref> avgusta 1977 pa je ELO odigrala še en koncert v [[San Diego|San Diegu]]. Casey Kasem je dejal, da so Electric Light Orchestra »prva koncertna rock 'n' roll [[Komorna glasba|komorna skupina]] na svetu«.<ref>Casey Kasem's American Top 40 from 29 January 1977</ref> Albumu ''A New World Record'' je sledil večkrat platinasti dvojni album<ref name="gold"/> ''[[Out of the Blue]]'', ki je izšel leta 1977.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/out-of-the-blue-mw0000189777|title=Electric Light Orchestra: Out of the Blue|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> Z njega so izšli singli »Turn to Stone«, »Sweet Talkin' Woman«, »Mr. Blue Sky« in »Wild West Hero«,<ref name="uksingles"/> vsi so v Združenem kraljestvu postali hiti. Skupina je zatem odšla na devetmesečno, 92-dnevno svetovno turnejo z ogromnim setom in zelo dragim odrom v obliki [[vesoljska ladja|vesoljske ladje]] s stroji za meglo in laserskim zaslonom.<ref>{{navedi splet|url=http://beta.livedesignonline.com/top-concert-designs/electric-light-orchestra-elo-big-nightout-blue-1978-top-concert-tour-design-all-?utm_test=redirect&utm_referrer=https%3A%2F%2Fwww.google.si%2F|title=Electric Light Orchestra (ELO) The Big Night/Out of The Blue (1978) - Top Concert Tour Design of all time|work=Live Design Online|date=1. avgust 2010|accessdate=18. april 2017|author=Sandberg, Marian|language=en}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V ZDA so bili koncerti napovedani kot ''The Big Night'' in so bili do takrat največji koncerti skupine. Na Cleveland Stadiumu se je zbralo 62.000 gledalcev.<ref>Bornino, Bruno, "62,000 see ELO’s UFO" ''[[Cleveland Press]]'' 17 July 1978</ref> Turneja ''The Big Night'' je postala najdobičkonejša turneja svojega časa.<ref name="ootbtour">{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/ootbtour/|title=Electric Light Orchestra – Out Of The Blue Tour|accessdate=15. april 2017|work=Jeff Lynne Song Database|author=Porter, Robert|language=en}}</ref> Skupina je takrat postavila še en rekord: razprodala je osem zaporednih koncertov v [[Wembley Arena|Wembley Areni]].<ref name="ootbtour"/> Leta 1979 je izšel večkrat platinasti album ''[[Discovery (album, ELO)|Discovery]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/discovery-mw0000174496|title=Electric Light Orchestra: Discovery|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Chrispell, James|language=en}}</ref> ki je dosegel vrh britanske lestvice albumov.<ref name="UK Charts"/> Čeprav album vsebuje enega največjih hitov skupine, »Don't Bring Me Down«, je zaznamovan z močnimi vplivi [[disco]] glasbe. Z njega je izšel tudi hit singl »Shine a Little Love«, edini singl skupine, ki se je uvrstil na vrh lestvice Radio & Records Charts,<ref name="Charts!">{{navedi splet|url=http://wweb.uta.edu/faculty/gghunt/charts/elo.htm|title=ELO Charts|accessdate=16. april 2017|work=Radio & Records, Inc.|author=|language=en|archive-date=2019-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190607105607/https://wweb.uta.edu/faculty/gghunt/charts/elo.htm|url-status=dead}}</ref> poleg njega pa še »Last Train to London«, »Confusion« in »The Diary of Horace Wimp«.<ref name="uksingles">{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/elouksingles/|title=Electric Light Orchestra - The UK Singles|accessdate=18. april 2017|date=januar 2017|work=jefflynnesongs.com|author=Porter, Robert|language=en}}</ref> V [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]] je kot singl izšla tudi skladba »Midnight Blue«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Electric-Light-Orchestra-Midnight-Blue-Confusion/release/9728411|title=Electric Light Orchestra ‎– Midnight Blue / Confusion|accessdate=18. april 2017|work=Discogs|author=|language=en}}</ref> Skupina je za vse skladbe z albuma posnela promocijske videospote.<ref name="elovideos">{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/jlvids/|title=Jeff Lynne Related Promo Videos and Films|accessdate=18. april 2017|date=april 2017|work=jefflynnesongs.com|author=Porter, Robert|language=en}}</ref> [[Slika:ELO - Time Tour 81-82.jpg|right|thumb|upright=1.3|ELO na turneji Time, 1981.]] Do konca 1979 so ELO dosegli vrhunec slave, prodali so milijone albumov in singlov ter bili navdih za skladbo »The Story of a Rock and Roll Band« [[Randy Newman|Randyja Newmana]],<ref>{{navedi splet|url=http://ultimateclassicrock.com/randy-newman-born-again/|title=36 Years Ago: Randy Newman Confounds Expectations With ‘Born Again’|accessdate=18. april 2017|date=27. avgust 2015|work=Ultimate Classic Rock|author=Giles, Jeff|language=en}}</ref> ki je izšla na njegovem albumu ''Born Again''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/born-again-mw0000199876|title=Randy Newman: Born Again|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Deming, Mark|language=en}}</ref> Leta 1979 je Jeff Lynne zavrnil vabilo za nastop ELO na Knebworth Festivalu avgusta 1979, kar so izkoristili [[Led Zeppelin]]i, ki so nastopili namesto ELO.<ref>{{navedi splet|url=https://www.festivival.com/festivals/knebworth-festival-1979|title=Knebworth Festival 1979|accessdate=18. april 2017|date=19. april 2015|work=festivival.com|author=|language=en|archive-date=2017-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170419204356/https://www.festivival.com/festivals/knebworth-festival-1979|url-status=dead}}</ref> Leto kasneje je bil Lynne naprošen za [[Xanadu (soundtrack)|soundtrack]] filma ''[[Xanadu (film)|Xanadu]]'', katerega polovico je prispeval [[John Farrar]], pesmi pa je izvedla tudi [[Olivia Newton-John]], ki je sicer igrala glavno vlogo v filmu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0081777/soundtrack?ref_=tt_trv_snd|title=Xanadu (1980) - Soundtracks|accessdate=18. april 2017|date=|work=[[IMDb]]|author=|language=en}}</ref> Film ni bil uspešen, soundtrack pa se je bolje odrezal in prejel dvojni platinast certifikat.<ref name="gold"/> Z albuma so izšli hit singli, ki so jih izvedli Olivia Newton-John (»Magic«, ki je dosegel 1. mesto ameriške lestvice, in »Suddenly« v duetu s [[Cliff Richard|Cliffom Richardom]]) in ELO (»I'm Alive«, ki je postal zlat, »All Over the World« in »Don't Walk Away«).<ref name="uksingles"/> Naslovna skladba, ki jo je izvedla skupina ELO z Olivio Newton-John, je postala edina skladba ELO, ki je dosegla vrh britanske lestvice singlov.<ref>{{Citation|last1=|first1=|last2=|first2=|title=Guinness World Records: "British Hit Singles 14th Edition"|year=2001|publisher=Guinness World Records Limited|page=195|isbn=9780851121567|language=en}}</ref> Več kot četrt stoletja kasneje, 10. julija 2007, je premiero doživel na filmu osnovani [[broadway]]jski [[muzikal]] ''Xanadu'', ki je prejel dobre kritike in štiri nominacije za [[Tony Award]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.playbill.com/article/2007-2008-tony-nominations-announced-in-the-heights-earns-13-noms-com-150053|title=2007-2008 Tony Nominations Announced; In the Heights Earns 13 Noms|accessdate=18. april 2017|date=13. maj 2008|work=Playbill|last1=Gans|first1=Andrew|last2=Hernandez|first2=Ernio|language=en}}</ref> Muzikal je bil v [[London]]u prvotno izveden oktobra 2015.<ref>{{navedi splet|url=http://www.theatrebreaks.co.uk/xanadu-gets-uk-premiere/|title=Xanadu gets UK premiere|accessdate=16. april 2017|work=Theatre News|author=Harding, Simon|language=en}}</ref> Casey Kasem je ELO poimenoval za »sedemčlansko [[Superskupina|superskupino]]« in kot neverjetno navedel dejstvo, da je skupina šestkrat v enem letu (od avgusta 1979 do avgusta 1980) dosegla uvrstitev med top 40.<ref>Casey Kasem's American Top 40 from August 30th, 1980</ref> Leta 1981 se je zvok skupine zopet spremenil, tokrat z [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastičnim]] konceptualnim albumom ''[[Time (album, ELO)|Time]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/time-mw0000651900|title=Electric Light Orchestra: Time|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Chrispell, James|language=en}}</ref> s katerim se je skupina vrnila k [[progresivni rock|progresivnemu rocku]] z albuma ''Eldorado''. Namesto godal so dominantno vlogo prevzeli sintetizatorji, kot je bil v tistem času trend. Čeprav so na nekaterih skladbah albuma prisotna studijska godala, ki jim je dirigiral Rainer Pietsch,<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/ELO-Time/release/9370339|title=ELO ‎– Time|work=Discogs|date=|accessdate=18. april 2017|author=|language=en}}</ref> je končni izdelek zvenel bolj elektronsko, da bi orisal futuristično naravo albuma. ''Time'' je dva tedna držal vrh britanske lestvice albumov in je zadnji album skupine, ki je v Združenem kraljestvu prejel platinasti certifikat, do albuma ''[[Alone in the Universe]]'' iz 2015.<ref name="UK Charts"/> Kot singli so z albuma izšle skladbe »Hold On Tight«, »Twilight«, »The Way Life's Meant to Be«, »Here Is the News« in »Ticket to the Moon«.<ref name="uksingles"/> Skupina je naposled odšla na zadnjo svetovno turnejo. Na turneji se je v EKI vrnil violinist Mik Kaminski, pridružila pa sta se jim še Louis Clark in Dave Morgan, ki sta igrala sintetizatorje.<ref name="timetour">{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/timetour/|title=Electric Light Orchestra -- Time Tour|work=jefflynnesongs.com|accessdate=18. april 2017|date=marec 2017|author=Porter, Robert|language=en}}</ref> === 1983–1986: ''Secret Messages'', ''Balance of Power'' in razpad === [[Slika:Electric Light Orchestra (1986).jpg|thumb|right|Lynne in Tandy na koncertu ELO, 1986]] Jeff Lynne je želel po albumu ''Time'' posneti dvojni album, a je založba [[Columbia Records|CBS Records]] preprečila njegov načrt, ker naj bi bila izdaja dvojnega albuma med [[naftna kriza|naftno krizo]] predraga. Album je bil zato preoblikovan v enojni album in je leta 1983 izšel pod imenom ''[[Secret Messages]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/secret-messages-mw0000650114|title=Electric Light Orchestra: Secret Messages|work=[[AllMusic]]|author=Unterberger, Richie|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> številni izrezki prvotno mišljenega dvojnega albuma pa so izšli kasneje na setu ''[[Afterglow]]'' ali kot b-strani singlov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.popmatters.com/review/elo-secret/|title=Electric Light Orchestra - Secret Messages|work=popmatters.com|author=Mathews, Kevin|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> V Združenem kraljestvu je album postal hit in je dosegel top 5,<ref name="UK Charts"/> izdaja pa je bila pod vplivom slabih novic, da ne bo promocijske turneje, ker je bobnar Bevan bobnal pri skupini [[Black Sabbath]], basist Groucutt pa je skupino zapustil med snemanjem albuma.<ref name="groucuttkelly">{{navedi splet|url=http://cherryblossomclinic.x10.mx/kelly.html|title=THE KELLY GROUCUTT INTERVIEW|work=cherryblossomclinic|author=Kinch, Martin|date=22. avgust 1996|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> Govorice o razpadu skupine je javno zavrnil Bevan. Čeprav je ''Secret Messages'' debitiral na 4. mestu britanske lestvice,<ref name="UK Charts"/> je nato začel padati po lestvici, pri tem pa mu niso pomagali niti hit singli, čeprav je »Rock 'n' Roll Is King« postal hit tako v ZDA kot v Združenem kraljestvu. Leta 1983 je Bevan izrazil željo po pridružitvi skupini Black Sabbath, Lynne in Tandy pa sta pod Lynnovim imenom snemala skladbe za soundtrack za film ''[[Electric Dreams (film)|Electric Dreams]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/features/elos-bev-bevan-talks-rock-hall-induction-jeff-lynne-rift-w457572|title=ELO's Bev Bevan Talks Rock Hall Induction, Jeff Lynne Rift|work=[[Rolling Stone]]|author=Greene, Andy|date=23. december 2016|accessdate=18. april 2017|language=en|archive-date=2017-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170420045507/http://www.rollingstone.com/music/features/elos-bev-bevan-talks-rock-hall-induction-jeff-lynne-rift-w457572|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0087197/soundtrack|title=Electric Dreams (1984) - Soundtracks|work=[[IMDb]]|author=|date=|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> Kljub temu je bil Lynne pogodbeno vezan za izdajo še enega albuma ELO. Lynne, Bevan in Tandy so se leta 1985 vrnili v studio in kot trio z gosti posneli album ''[[Balance of Power]]'', ki je izšel v začetku leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/balance-of-power-mw0000189893|title=Electric Light Orchestra: Balance of Power|work=[[AllMusic]]|author=Chrispell, James|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> Čeprav je singl »Calling America« dosegel top 30 v VB in top 20 v ZDA,<ref name="UK Charts"/><ref name="us#2"/> se drugi singli niso uvrstili na lestvice. Albumu je manjkalo dejanskih godal, ki jih je s sintetizatorji nadomestil Tandy. Skupini so se zatem znova pridružili Kaminski, Clark in Morgan in skupina je v tej zasedbi odigrala nekaj koncertov,<ref name="bopt">{{navedi splet|url=http://www.jefflynnesongs.com/boptour/|title=Electric Light Orchestra -- Balance Of Power Tour|work=jefflynnesongs.com|author=Porter, Robert|date=april 2017|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> vključno z vnovičnim gostovanjem na ameriških oddajah ''American Bandstand'',<ref name="lynnetv"/><ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=erY78_dwlH0|title=ELO - Calling América AB 5 Jul 1986|work=[[YouTube]]|accessdate=16. april 2017|language=en}}</ref> ''Solid Gold'',<ref name="lynnetv"/> poleti pa so nastopili še v [[Disneyland]]u.<ref name="bopt"/><ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Dn9s5RZFJgE|title=ELO - Disney's Summer Vacation Party (TV Show - 1986)|accessdate=16. april 2017|work=YouTube|language=en}}</ref> 15. marca 1986 so ELO igrali na Birmingham Heart Beat Charity Concertu, ki ga je organiziral Bevan.<ref>{{navedi splet|url=http://wzlx.cbslocal.com/2015/03/15/heart-beat-86-george-harrison-robert-plant-finale/|title=‘Heart Beat 86’ Benefit Concert Finale, Featuring George Harrison, Robert Plant, The Moody Blues & More (VIDEO)|date=15. marec 2015|accessdate=18. april 2017|work=cbslocal.com|language=en|archive-date=2017-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170419192331/http://wzlx.cbslocal.com/2015/03/15/heart-beat-86-george-harrison-robert-plant-finale/|url-status=dead}}</ref> Zadnji koncert ELO se je odvil 13. julija 1986 v [[Stuttgart]]u, kjer je skupina igrala kot predskupina [[Rod Stewart|Rodu Stewartu]].<ref name="bopt"/> ELO so razpadli po tem koncertu, kljub temu pa v naslednjih dveh letih ni bilo nobene javne vesti o tem. Lynne je v tem času produciral Harrisonov album ''[[Cloud Nine]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/cloud-nine-mw0000193612|title=George Harrison: Cloud Nine|work=[[AllMusic]]|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> kasneje pa je postal član superskupine [[Traveling Wilburys]], ki so jo, poleg njega in Harrisona, sestavljali še [[Roy Orbison]], [[Bob Dylan]] in [[Tom Petty]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.travelingwilburys.com/history|title=History - Traveling Wilburys|work=travelingwilburys.com|author=|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> ==== ELO Part II ==== [[Slika:Electric Light Orchestra 3.jpg|right|thumb|upright=0.8|ELO Part II na koncertu]] Bevan je s privolitvijo Lynna, ki je bil solastnik imena ELO, leta 1989 nadaljeval kot [[ELO Part II]], kjer na začetku ni igral noben drug nekdanji član ELO.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/electric-light-orchestra-part-ii-mn0001753734/biography|title=ELO Part II - Biography|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Ankeny, Jason|language=en}}</ref> Skupina je leta 1990 izdala debitantski album ''Electric Light Orchestra Part II''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/electric-light-orchestra-part-two-mw0001966113|title=ELO Part II: Electric Light Orchestra Part Two|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=Stone, Doug|language=en}}</ref> Pred prvo turnejo leta 1991 so se skupini pridružili Mik Kaminski,<ref name="kaminski"/> Kelly Groucutt<ref name="groucuttkelly"/> in Hugh McDowell, ki je po turneji zapustil skupino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.face-the-music.de/hugh_e.html|title=Hugh McDowell - Cello|work=face-the-music.de|year=1996|accessdate=18. april 2017|author=|language=en}}</ref> Bevan, Groucutt, Kaminski in Clark so leta 1994 posneli drugi album, ''Moment of Truth'', in koncertirali do leta 1999.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/moment-of-truth-mw0000644862|title=ELO Part II: Moment of Truth|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. april 2017|author=|language=en}}</ref> Leta 1999 je Bevan zapustil zasedbo in leto kasneje prodal svoj delež imena ELO Jeffu Lynnu.<ref>{{navedi splet|url=http://ultimateclassicrock.com/bev-bevan-elo-rock-and-roll-hall-of-fame/|title=ELO’S Bev Bevan Is Hoping to Reunite With Jeff Lynne at the Rock and Roll Hall of Fame|work=Ultimate Classic Rock|date=24. december 2016|accessdate=18. april 2017|author=Lifton, Dave|language=en}}</ref> === 2000–2001: Reformacija === Lynnov povratek z ELO se je leta 2000 začel z izdajo retrospektivnega seta, ''[[Flashback (album, ELO)|Flashback]]'', ki je vseboval tri zgoščenke remasteriziranih skladb ter številne izrezke in nedokončane skladbe.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/flashback-mw0000621910|title=Electric Light Orchestra: Flashback|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=19. april 2017|author=Erlewine, Stephen Thomas|language=en}}</ref> Leta 2001 je izšel ''[[Zoom (album, ELO)|Zoom]]'', prvi album ELO po letu 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/zoom-mw0000110819|title=Electric Light Orchestra: Zoom|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=19. april 2017|author=Erlewine, Stephen Thomas|language=en}}</ref> Čeprav je album izšel kot album ELO, je bil na njem poleg Lynna edini nekdanji član skupine Tandy, ki je sodeloval pri eni skladbi. Kot gosta sta na albumu sodelovala tudi nekdanja [[The Beatles|Beatla]], [[Ringo Starr]] in [[George Harrison]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/zoom-mw0000110819/credits|title=Electric Light Orchestra: Zoom - Credits|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=19. april 2017|author=|language=en}}</ref> Po izdaji albuma je Lynne v skupino pripeljal popolnoma nove člane, med njimi je bilo tudi njegovo takratno dekle, Rosie Vela, in javno naznanil, da bodo ELO znova koncertirali.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/1445143/rewired-electric-light-orchestra-hitting-the-road/|title=Rewired Electric Light Orchestra Hitting the Road|work=[[MTV]]|date=13. julij 2001|accessdate=19. april 2017|author=Wiederhorn, Jon|language=en|archive-date=2017-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702131656/http://www.mtv.com/news/1445143/rewired-electric-light-orchestra-hitting-the-road/|url-status=dead}}</ref> Zasedbi se je kmalu zatem pridružil Richard Tandy, ki je s skupino igral na dveh živih televizijskih nastopih: na ''VH1 Storytellers'' in na PBS-ovem koncertu, ki je kasneje izšel na [[DVD]] plošči kot ''Zoom Tour Live''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Electric-Light-Orchestra-Featuring-Jeff-Lynne-Zoom-Tour-Live/release/2121247|title=Electric Light Orchestra Featuring Jeff Lynne ‎– Zoom Tour Live|work=Discogs|date=|accessdate=19. april 2017|author=|language=en}}</ref> Načrtovana turneja je bila zaradi premajhnega števila prodanih vstopnic odpovedana.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/news/78664/lights-dim-on-elo-fall-tour|title=Lights Dim On ELO Fall Tour|work=Billboard|date=17. avgust 2001|accessdate=16. april 2017|author=Muret, Don|language=en}}</ref> === 2001–2013: ponovne izdaje === V naslednjih šestih letih so založbe [[Harvest Records|Harvest]] in [[Epic Records|Epic]]/[[Legacy Recordings|Legacy]] ponovno izdale katalog ELO. Poleg remasteriziranih skladb so izšle tudi še neizdane skladbe, izrezki ter nova dva singla: »Surrender«,<ref>{{navedi splet|url=https://defendingaxlrose.com/2012/12/22/elos-lost-gem-surrender/|title=ELO’S LOST GEM “SURRENDER”|date=22. december 2012|author=Wendleton, Jason|accessdate=19. april 2017|work=defendingaxlrose.com|language=en}}</ref> ki je bil napisan leta 1976 in se je uvrstil na 81. mesto britanske lestvice, ter »Latitude 88 North«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ftmusic.com/l88n/|title=LATITUDE 88 NORTH|date=|author=|accessdate=19. april 2017|work=FT Music|language=en}}</ref> 9. avgusta 2010 je založba [[Eagles Rock Entertainment]] izdala DVD kompilacijo ''Live – The Early Years'', ki vsebuje ''Fusion – Live in London'' (1976) ter še neobjavljene žive posnetke koncertov ''Brunel University'' (1973) in ''Rockpalast'' (1974).<ref>{{navedi splet|url=http://www.eagle-rock.com/product/live-the-early-years/#.WPPpmfmLTIU|title=Live – The Early Years|publisher=Eagle Rock|date=|accessdate=17. april 2017|language=en|archive-date=2017-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20170425054740/http://www.eagle-rock.com/product/live-the-early-years/#.WPPpmfmLTIU|url-status=dead}}</ref> Kompilacija ''[[The Essential Electric Light Orchestra]]'' je izšla z dvema različnima naslovnicama. V ZDA in [[Avstralija|Avstraliji]] je izšla ena, druga pa je izšla oktobra 2011 v [[Evropa|Evropi]] in drugje.<ref>{{navedi splet|url=http://ftmusic.com/news/index.html|title=Face The Music - HERE IS THE NEWS|work=FT Music|language=en|accessdate=2017-04-19|archive-date=2015-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20151113062442/http://www.ftmusic.com/news/index.html|url-status=dead}}</ref> [[Kompilacijski album]] ''[[Mr. Blue Sky: The Very Best of Electric Light Orchestra]]'' je izšel 8. oktobra 2012. Album vsebuje nove posnetke največjih uspehov ELO, ki jih je posnel Jeff Lynne, ter novo skladbo »Point of No Return«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/news/474917/jeff-lynne-qa-elo-guru-reboots-old-songs-preps-new-ones|title=Jeff Lynne Q&A: ELO Guru Reboots Old Songs, Preps New Ones|work=[[Billboard]]|author=Graff, Gary|accessdate=26. september 2012|language=en}}</ref> Album je izšel istočasno kot Lynnov drugi solo album, ''[[Long Wave]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/long-wave-mw0002412027|title=Jeff Lynne: Long Wave|date=|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=19. april 2017|work=[[AllMusic]]|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/mr-blue-sky-the-very-best-of-electric-light-orchestra-mw0002411759|title=Electric Light Orchestra: Mr. Blue Sky: The Very Best of Electric Light Orchestra|work=[[AllMusic]]|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=17. april 2017|language=en}}</ref> Oba albuma iz 2012 sta vsebovala promocijske karte, ki so naznanjale ponovno izdajo razširjenih in remasteriziranih albumov ''Zoom'' in Lynnovega debitantskega albuma ''[[Armchair Theatre]]'', ki je prvotno izšel leta 1990. Oba albuma sta ponovno izšla aprila 2013.<ref name="rezoom">{{navedi splet|url=https://theseconddisc.com/2013/02/do-ya-want-more-reissues-from-electric-light-orchestra-and-jeff-lynne/|title=“Do Ya” Want More Reissues From Electric Light Orchestra and Jeff Lynne? Three Titles Set for April|work=The Second Disc|author=Marchese, Joe|date=19. februar 2013|accessdate=19. april 2017|language=en}}</ref> Izšel je tudi [[album v živo]], ''[[Electric Light Orchestra Live]]'', ki vsebuje skladbe s turneje Zoom. Vsi trije albumi vsebujejo tudi nove studijske skladbe.<ref name="rezoom"/> 12. novembra 2013 sta Lynne in Tandy ponovno nastopila kot Jeff Lynne and Friends. Izvedla sta skladbi »Livin' Thing« in »Mr. Blue Sky« na dobrodelnem koncertu Children in Need Rocks v [[London]]u.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/events/ejfbj5/acts/a6b4wh|title=Jeff Lynne|date=|author=|publisher=[[BBC]]|accessdate=17. april 2017|language=en}}</ref> Spremljal ju je BBC Concert Orchestra, s Chereene Allen na solo violini.<ref name="twitter.com">{{navedi splet|url=https://twitter.com/ChereeneAllen|title=Chereene Allen|work=twitter.com|language=en}}</ref> === 2014–danes: Jeff Lynne's ELO === [[Slika:Jefflynne hydepark.jpg|thumb|right|Jeff Lynne's ELO na koncertu v [[Hyde Park, London|Hyde Parku]], september 2014]] Uspehu koncerta Children in Need je sledila podpora radijskega voditelja BBC Radio 2, Chrisa Evansa, ki je poslušalce vprašal, če si želijo koncert ELO. V 15 minutah je bilo prodanih 50.000 vstopnic za koncert »Festival in a Day«, ki je potekal 14. septembra 2014 v [[Hyde Park, London|Hyde Parku]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.thetimes.co.uk/article/jeff-lynnes-elo-at-hyde-park-w2-n28qzvdfzf3|title=Jeff Lynne’s ELO at Hyde Park, W2|author=Verrico, Lisa|work=The Times|language=en|date=16. september 2014|accessdate=19. april 2017}}</ref> Lynne in Tandy sta nastopila pod imenom »Jeff Lynne's ELO«, spremljala pa ju je zasedba Take That/Gary Barlow pod vodstvom Mika Stevensa ter BBC Concert Orchestra.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/music/2014/sep/15/jeff-lynnes-elo-review-radio-2-hyde-park-london-electric-light-orchestra|title=Jeff Lynne’s ELO review – school-disco joy for 1970s maximalism|author=Sullivan, Caroline|work=the Guardian|language=en|date=15. september 2014|accessdate=17. april 2017}}</ref> Vzdevka »Jeff Lynne's ELO« se je domislil Lynne kot odgovor na spominske in posnemajoče skupine (ELO Part II, The Orchestra, OrKestra in The Music of ELO), ki uporabljajo ime ELO za promocijo lastnih turnej.<ref name=PasteMagazine>{{navedi splet|last=Miller|first=Joshua|title=Jeff Lynne's Long-Awaited Return to Electric Light Orchestra|url=http://www.pastemagazine.com/articles/2015/11/jeff-lynnes-long-awaited-return-to-electric-light.html|date=10. november 2015|language=en|accessdate=17. april 2017}}</ref> Chereene Allen je sodelovala na solo violini.<ref name="twitter.com"/> Zaradi razvoja sodobne digitalne obdelave je bil konec boljši, zato je Lynne ponovno razmišljal o prednostih studijskega dela in namignil o možni britanski turneji leta 2015.<ref>{{navedi splet|url=http://www.birminghammail.co.uk/whats-on/music-nightlife-news/review-setlist-jeff-lynnes-elo-7770964|title=Review and setlist: Jeff Lynne’s ELO, Hyde Park, London|date=15. september 2014|work=birminghammail|language=en|accessdate=17. april 2017}}</ref> 8. februarja 2015 je skupina prvič igrala na podelitvi [[grammy]]jev.<ref>{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/grammys-2015/grammy-performances/6465556/grammy-2015-ed-sheeran-elo-jeff-lynne|title=Grammys 2015: Ed Sheeran Joins Jeff Lynne's ELO for 'Mr. Blue Sky'|last=Lynch|first=Joe|date=8. februar 2015|work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=17. april 2017|language=en}}</ref> Z [[Ed Sheeran|Edom Sheeranom]], ki je skupino predstavil kot »Mož in skupina, ki ju obožujem«, so zaigrali venček skladb »Evil Woman« in »Mr. Blue Sky«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/news/electric-light-orchestra-delight-paul-mccartney-taylor-swift-at-grammys-20150208|title=Electric Light Orchestra Delight Paul McCartney, Taylor Swift at Grammys|work=[[Rolling Stone]]|last=Grow|first=Kory|date=8. februar 2015|language=en|accessdate=17. april 2017}}</ref> 10. septembra je v javnost prišla novica, da bo izšel nov album ELO. Album je izšel 13. novembra 2015 pod imenom Jeff Lynne's ELO pri založbi [[Columbia Records]],<ref>{{navedi splet|url=https://jefflynneselo.com/jeff-lynnes-elo-to-release-first-album-of-all-new-elo-music-in-over-a-decade/|title=JEFF LYNNE'S ELO TO RELEASE FIRST ALBUM OF ALL NEW ELO MUSIC IN OVER A DECADE|work=Electric Light Orchestra and Jeff Lynne|date=13. november 2015|language=en|accessdate=17. april 2017|archive-date=2019-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190607105605/https://jefflynneselo.com/jeff-lynnes-elo-to-release-first-album-of-all-new-elo-music-in-over-a-decade/|url-status=dead}}</ref> z naslovom ''[[Alone in the Universe]]''. To je bil prvi album ELO z novimi skladbami po skoraj 15 letih in je prejel platinast certifikat.<ref name="NPR">{{navedi splet|url=http://www.npr.org/sections/allsongs/2015/09/24/442856182/electric-light-orchestra-returns-in-fine-form|title=Electric Light Orchestra Returns In Fine Form|date=24. september 2015|last=Hilton|first=Robin|work=NPR.org|language=en|accessdate=17. april 2017}}</ref> Istega dne je bil možen spletni prenos prve skladbe in singla »When I Was a Boy«, za katerega je bil posnet tudi videospot.<ref name="NPR" /> Izdaji albuma je sledila kratka promocijska turneja, na kateri so ELO izvedli koncert za ''BBC Radio 2'' ter po 30 letih odigrali dva koncerta v ZDA, vstopnice katerih so se prodale zelo hitro. Skupina je gostovala tudi v oddajah ''[[The Tonight Show Starring Jimmy Fallon]]'', ''[[Jimmy Kimmel Live]]'' in ''[[CBS This Morning]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/news/livin-thing-jeff-lynnes-elo-triumph-at-first-u-s-show-in-30-years-20151121|title=Livin' Thing: Jeff Lynne's ELO Triumph at First U.S. Show in 30 Years|date=21. november 2014|work=[[Rolling Stone]]|author=Sheffield, Rob|language=en|accessdate=17. april 2017}}</ref> Na 19-dnevni evropski turneji, ki je bila napovedana za 2016, se je Lynnu pridružil fotograf skupine [[Traveling Wilburys]], Nick J.<ref>{{navedi splet|url=http://www.brooklynvegan.com/archives/2015/11/jeff_lynnes_elo_2.html|title=Jeff Lynne's ELO playing intimate U.S. release shows this month, touring Europe in 2016 (dates)|date=12. November 2015|work=Brooklyn Vegan|language=en|accessdate=17. april 2017|archive-date=2016-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160215014520/http://www.brooklynvegan.com/archives/2015/11/jeff_lynnes_elo_2.html|url-status=dead}}</ref> 26. junija 2016 je skupina igrala na Pyramid Stagu na Glastonbury Festivalu.<ref>{{navedi splet|title=Jeff Lynne's ELO to Play Pyramid Stage Sunday Teatime Slot|url=http://www.glastonburyfestivals.co.uk/jeff-lynnes-elo-to-play-pyramid-stage-sunday-teatime-slot/|publisher=Glastonbury Festival|date=1. februar 2016|language=en|accessdate=17. april 2017}}</ref> Med lokacijami turneje leta 2017 sta tudi [[Wembley]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.nme.com/news/music/various-artists-183-1195484|title=Jeff Lynne’s ELO announce Wembley Stadium show|date=27. junij 2016|newspaper=NME|author=Earls, John|accessdate=17. april 2017|language=en}}</ref> in Sheffield Arena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.thestar.co.uk/whats-on/breaking-rock-legends-elo-to-land-spaceship-at-sheffield-arena-1-8249518|title=BREAKING: Rock legends ELO to land spaceship at Sheffield Arena|website=www.thestar.co.uk|accessdate=17. april 2017|language=en|date=21. november 2016|author=Walker, Graham}}</ref> Leta 2017 je skupina odšla na turnejo "Alone in the Universe tour".<ref>{{navedi novice|url=http://www.nme.com/news/music/various-artists-183-1195484|title=Jeff Lynne’s ELO announce Wembley Stadium show|date=27. junij 2016|newspaper=NME|language=en|accessdate=9. marec 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Tom Chaplin and the Shires To Support Jeff Lynne's ELO on UK Dates|url=http://www.stereoboard.com/content/view/206188/9|website=Stereoboard.com|accessdate=9. marec 2020}}</ref> 7. aprila 2017 je bila skupina sprejeta v [[Hram slavnih rokenrola]].<ref>{{navedi splet|title=11 Unforgettable Moments From the Rock and Roll Hall of Fame 2017 Ceremony|url=http://www.billboard.com/articles/columns/rock/7752565/rock-roll-hall-fame-2017-ceremony-class|author=Lynch, Joe|date=8. april 2017|website=[[Billboard]]|accessdate=9. marec 2020}}</ref> Leta 2018 je skupina nadaljevala s turnejo po Severni Ameriki in Evropi. Za mesto Birmingham je bil posnet video, ki je za podlago uporabil skladbo "Mr. Blue Sky" in je bil predvajan na zaključni ceremoniji Iger Commonwealtha 2018, ob predstavitvi Iger Commonwealtha 2022, ki bodo potekale v Birminghamu.<ref>{{navedi novice|url=https://www.insidethegames.biz/index.php/articles/1063753/elo-to-have-role-in-birmingham-2022-handover-alongside-rap-artist-and-cast-of-youngsters|title=ELO to have role in Birmingham 2022 handover at Gold Coast 2018 alongside rap artist and cast of youngsters|website=Insidethegames.biz|accessdate=9. marec 2020|archive-date=2020-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20201116071925/https://www.insidethegames.biz/index.php/articles/1063753/elo-to-have-role-in-birmingham-2022-handover-alongside-rap-artist-and-cast-of-youngsters|url-status=dead}}</ref> 22. oktobra 2018 je Lynne oznanil, da bo skupina med junijem in avgustom 2019 na Severnoameriški turneji.<ref>{{navedi revijo|url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/jeff-lynne-elo-2019-tour-745501|title=Jeff Lynne’s ELO Route 2019 North American Summer Tours|magazine=[[Rolling Stone]]|accessdate=9. marec 2020}}</ref> 1. novembra 2019 je skupina izdala 14. studijski album, ''[[From Out of Nowhere (album, ELO)|From Out of Nowhere]]''.<ref>{{navedi splet|last1=Reed|first1=Ryan|title=Jeff Lynne's ELO Ready New LP 'From Out of Nowhere,' Issue Title Track|url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/jeff-lynne-elo-new-album-from-out-of-nowhere-890787/|website=[[Rolling Stone]]|accessdate=9. marec 2020|date=26. september 2019}}</ref> == Zapuščina, slog in vplivi == Glasbeni slog skupine je opisan kot [[progresivni pop]],<ref name="progpop">{{citation|last1=Breithaupt|first1=Don|last2=Breithaupt|first2=Jeff|title=Night Moves: Pop Music in the Late '70s|url=https://books.google.com/books?id=mw1jAwAAQBAJ|year=2000|publisher=St. Martin's Press|isbn=978-0-312-19821-3|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Ankeny|first1=Jason|title=Electric Light Orchestra, Part II|url=http://www.allmusic.com/artist/electric-light-orchestra-part-ii-mn0001753734/biography|publisher=[[AllMusic]]|language=en}}</ref> [[simfonični rock]],{{sfn|Hardy|1995|p=287}} [[art rock]],{{sfn|Ray|2012|p=105}} [[progresivni rock]]<ref name=AllMusicBio>{{navedi splet|last1=Ankeny|first1=Jason|title=Electric Light Orchestra|url=http://www.allmusic.com/artist/electric-light-orchestra-mn0000163229/biography|publisher=[[AllMusic]]|language=en}}</ref><ref name="progpop"/> in [[simfonični pop]].<ref>{{navedi knjigo|last=Macan|first=Edward|title=Rocking the Classics: English Progressive Rock and the Counterculture|url=https://books.google.com/books?id=Jxrtek_vttEC|year=1997|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-509887-7|language=en}}</ref> ELO so bili pogosto kritizirani kot posnemovalci Beatlesov. Po mnenju glasbenega novinarja Simona Prica so številni glasbeni izvajalci posnemali ELO, od Company Flow do [[The Pussycat Dolls]], skupina pa je vplivala na številne zasedbe, npr. The Flaming Lips in Super Furry Animals. Največ »ELO [[DNK]]« po njegovem vsebuje skupina [[Daft Punk]].<ref>{{navedi splet|last1=Price|first1=Simon|title=The Jesus Of Uncool Is Risen: ELO Live, By Simon Price|url=http://thequietus.com/articles/16261-elo-live-review|work=The Quietus|accessdate=18. april 2017|date=16. september 2014|language=en}}</ref> [[John Lennon]] je 28. septembra 1974 na [[New York|newyorški]] radijski postaji WNEW-FM dejal, da bi Beatlesi, če bi še vedno obstajali, zveneli tako kot ELO pri skladbi »Showdown«. ELO je označil kot »sinove Beatlesov«.<ref>{{navedi splet|title=John Lennon talks about ELO and Showdown|url=https://www.youtube.com/watch?v=DOBm8hcvWDw|publisher=[[YouTube]]|accessdate=18. april 2017|date=|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=ELO: The band the Beatles could have been|url=https://www.theguardian.com/music/musicblog/2008/oct/16/elo-better-than-beatles|work=[[The Guardian]]|accessdate=18. april 2017|author=McGee, Alan|date=16. oktober 2008|language=en}}</ref> === Nagrade in priznanja === Novembra 2016 so Jeff Lynne's ELO na podelitvi nagrad Classic Rock Roll of Honour Awards osvojili nagrado za skupino leta.<ref>{{navedi splet|title=Cheap Trick, ELO, Queen, Def Leppard, Jeff Beck Among Winners at Classic Rock Awards|url=http://www.vintagevinylnews.com/2016/11/cheap-trick-elo-queen-def-leppard-jeff.html|publisher=Vintage Vinyl News|author=Sambora, Richie|date=11. november 2016|accessdate=18. april 2017|language=en|archive-date=2017-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170611135358/http://www.vintagevinylnews.com/2016/11/cheap-trick-elo-queen-def-leppard-jeff.html|url-status=dead}}</ref> Oktobra 2016 je bila skupina prvič nominirana za sprejem v [[Hram slavnih rokenrola]] leta 2017.<ref>{{navedi splet|last1=Minsker|first1=Evan|title=Rock Hall 2017 Nominations: Pearl Jam, Tupac, Depeche Mode, Kraftwerk, Janet Jackson, Bad Brains|url=http://pitchfork.com/news/68839-rock-hall-2017-nominations-pearl-jam-tupac-depeche-mode-kraftwerk-janet-jackson-bad-brains/|website=pitchfork.com|date=18. oktober 2016|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> Za sprejem v Hram so bili od članov ELO izbrani Jeff Lynne, Roy Wood, Bev Bevan in Richard Tandy.<ref>{{navedi splet|title=Electric Light Orchestra (ELO)|url=https://www.rockhall.com/inductees/electric-light-orchestra-elo|website=Rock & Roll Hall of Fame|accessdate=18. april 2017|language=en}}</ref> 20. decembra 2016 je v javnost prišla vest, da so bili ELO izbrani za sprejem v Hram.<ref name="rrhof17"/> == Člani == ;Trenutna člana *[[Jeff Lynne]] – solo in spremljevalni vokali, kitare, bas, čelo, klaviature, bobni, tolkala, producent, tekstopisec, skladatelj, aranžer <small>(1970–1986, 2000–2001, 2014–danes)</small> * [[Richard Tandy]] – klaviature, sintetizatorji, bas kitara, kitara, spremljevalni vokali, producent, aranžer <small>(1972–1986, 2000–2001, 2014–2016, 2019–danes)</small> ;Trenutni gostujoči glasbeniki (Jeff Lynne's ELO) {{columns-list|colwidth=30em| * Milton McDonald – solo kitara, spremljevalni vokali <small>(2014–danes)</small> * Mike Stevens – kitara, spremljevalni vokali <small>(2014–danes)</small> * Iain Hornal – spremljevalni vokali, kitara <small>(2014–danes)</small> * Lee Pomeroy – bas kitara <small>(2014–danes)</small> * Marcus Byrne – klaviature <small>(2014–danes)</small> * Bernie Smith – klaviature <small>(2014–danes)</small> * Donavan Hepburn – bobni <small>(2014–danes)</small> * Melanie Lewis-McDonald – spremljevalni vokali <small>(2014–danes)</small> * Rosie Langley – violina <small>(2016–danes)</small> * Amy Langley – čelo <small>(2016–danes)</small> * Jess Cox – čelo <small>(2016–danes)</small> }} ;Nekdanji člani {{columns-list|colwidth=30em| *[[Bev Bevan]] – bobni, tolkala, vokali <small>(1970–1986)</small> *[[Roy Wood]] – vokali, kitara, bas kitara, čelo, klaviature, bobni, klarinet, fagot, oboa, kljunasta flavta, producent, tekstopisec, skladatelj, aranžer <small>(1970–1972)</small> *Rick Price – bas kitara <small>(1970)</small> *Bill Hunt – klaviature, rog, lovski rog <small>(1970–1972)</small> *Steve Woolam – violina <small>(1970–1971; umrl 1971)</small> *Andy Craig – čelo <small>(1971–1972)</small> *Hugh McDowell – čelo <small>(1972, 1973–1979)</small> *[[Mike Edwards]] – čelo <small>(1972–1975; umrl 2010)</small> *Wilfred Gibson – violina <small>(1972–1973; umrl 2014)</small> *Mike de Albuquerque – bas kitara, spremljevalni vokali <small>(1972–1974)</small> *Colin Walker – čelo <small>(1972–1973)</small> *[[Mik Kaminski]] – violina <small>(1973–1979, 1981–1986)</small> *[[Kelly Groucutt]] – bas kitara, vokali <small>(1974–1983; umrl 2009)</small> *Melvyn Gale – čelo, klavir <small>(1975–1979)</small> *Louis Clark – dirigent, aranžer, sintetizatorji, klaviature <small>(1974–1986)</small>{{refn|group=nb|Za četrti album skupine, ''Eldorado'', je Lynne namesto večkratnega snemanja godal, najel orkester in zbor. Skupina je najela Louisa Clarka kot godalnega aranžerja, kasneje pa je postal član skupine.<ref name="clark"/>}} *Dave Morgan – sintetizatorji, akustična kitara, spremljevalni vokal <small>(1981–1986)</small> }} ;Nekdanji gostujoči glasbeniki {{columns-list|colwidth=30em| *Rick Payne – čelo <small>(1971)</small> *Mike Atkins – čelo <small>(1971)</small> *Trevor Smith – čelo <small>(1971–1972)</small> *Martin Smith – bas <small>(1986)</small> *Peggy Baldwin – čelo <small>(2000–2001)</small> *Gregg Bissonette – bobni, spremljevalni vokali <small>(2000–2001)</small> *Matt Bissonette – bas kitara, spremljevalni vokali <small>(2000–2001)</small> *Marc Mann – kitare, klaviature, spremljevalni vokali <small>(2000–2001, 2014)</small> *Sarah O'Brien – čelo <small>(2000–2001)</small> *Rosie Vela – spremljevalni vokali <small>(2000–2001)</small> *Mick Wilson – tolkala, spremljevalni vokali <small>(2014)</small> *Chereene Allen – violina <small>(2014)</small> }} === Časovnica === <timeline> ImageSize = width:1000 height:650 PlotArea = left:115 bottom:110 top:10 right:20 Alignbars = justify DateFormat = dd/mm/yyyy Period = from:12/07/1970 till:16/01/2017 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Legend = orientation:vertical position:bottom columns:3 ScaleMajor = increment:5 start:1971 ScaleMinor = increment:1 start:1972 Colors = id:voc value:red legend:Vokali id:ww value:gray(0.5) legend:Pihala id:viol value:drabgreen legend:Violina id:cello value:darkblue legend:Čelo id:g value:green legend:Kitare id:key value:purple legend:Klaviature id:b value:blue legend:Bas id:dr value:orange legend:Bobni id:alb value:black legend:Studijski_albumi LineData = at:01/12/1971 color:black layer:back at:01/02/1973 at:01/11/1973 at:01/09/1974 at:01/09/1975 at:11/09/1976 at:03/10/1977 at:31/05/1979 at:01/08/1980 at:01/07/1981 at:01/06/1983 at:03/03/1986 at:12/06/2001 at:07/11/2015 PlotData = width:10 textcolor:black align:left anchor:from shift:(10,–4) bar:Roy&nbsp;Wood from:start till:01/08/1972 color:g bar:Roy&nbsp;Wood from:start till:01/08/1972 color:cello width:6 bar:Roy&nbsp;Wood from:start till:01/08/1972 color:voc width:3 bar:Jeff&nbsp;Lynne from:start till:13/07/1986 color:g bar:Jeff&nbsp;Lynne from:start till:13/07/1986 color:voc width:3 bar:Jeff&nbsp;Lynne from:01/01/2000 till:01/01/2002 color:g bar:Jeff&nbsp;Lynne from:01/01/2000 till:01/01/2002 color:voc width:3 bar:Jeff&nbsp;Lynne from:01/01/2014 till:end color:g bar:Jeff&nbsp;Lynne from:01/01/2014 till:end color:voc width:3 bar:Bev&nbsp;Bevan from:start till:13/07/1986 color:dr bar:Bev&nbsp;Bevan from:start till:13/07/1986 color:voc width:3 bar:Dave&nbsp;Morgan from:15/09/1981 till:13/07/1986 color:g bar:Dave&nbsp;Morgan from:15/09/1981 till:13/07/1986 color:key width:3 bar:Bill&nbsp;Hunt from:start till:01/08/1972 color:key bar:Bill&nbsp;Hunt from:start till:01/08/1972 color:ww width:3 bar:Richard&nbsp;Tandy from:01/10/1971 till:01/08/1972 color:b bar:Richard&nbsp;Tandy from:01/10/1971 till:01/08/1972 color:key width:3 bar:Richard&nbsp;Tandy from:01/08/1972 till:13/07/1986 color:key bar:Richard&nbsp;Tandy from:01/01/2000 till:01/01/2002 color:key bar:Richard&nbsp;Tandy from:01/01/2014 till:end color:key bar:Louis&nbsp;Clark from:01/09/1974 till:01/08/1980 color:key bar:Louis&nbsp;Clark from:15/09/1981 till:13/07/1986 color:key bar:Rick&nbsp;Price from:start till:01/01/1971 color:b bar:Mike&nbsp;De&nbsp;Albuquerque from:01/08/1972 till:01/10/1974 color:b bar:Mike&nbsp;De&nbsp;Albuquerque from:01/08/1972 till:01/10/1974 color:voc width:3 bar:Kelly&nbsp;Groucutt from:01/10/1974 till:01/02/1983 color:b bar:Kelly&nbsp;Groucutt from:01/10/1974 till:01/02/1983 color:voc width:3 bar:Steve&nbsp;Woolam from:01/10/1970 till:01/01/1972 color:viol bar:Wilfred&nbsp;Gibson from:01/01/1972 till:01/05/1973 color:viol bar:Mik&nbsp;Kaminski from:01/05/1973 till:01/05/1979 color:viol bar:Mik&nbsp;Kaminski from:15/09/1981 till:13/07/1986 color:viol bar:Andy&nbsp;Craig from:01/10/1971 till:01/06/1972 color:cello bar:Hugh&nbsp;McDowell from:01/01/1972 till:01/08/1972 color:cello bar:Hugh&nbsp;McDowell from:01/05/1973 till:01/05/1979 color:cello bar:Mike&nbsp;Edwards from:01/02/1972 till:01/01/1975 color:cello bar:Colin&nbsp;Walker from:01/08/1972 till:01/05/1973 color:cello bar:Melvyn&nbsp;Gale from:01/01/1975 till:01/05/1979 color:cello </timeline> == Diskografija == === Studijski albumi === {{Div col}} * ''[[The Electric Light Orchestra (album)|The Electric Light Orchestra]]'' (1971) * ''[[ELO 2]]'' (1973) * ''[[On the Third Day]]'' (1973) * ''[[Eldorado]]'' (1974) * ''[[Face the Music]]'' (1975) * ''[[A New World Record]]'' (1976) * ''[[Out of the Blue]]'' (1977) * ''[[Discovery (album, ELO)|Discovery]]'' (1979) * ''[[Time (album, ELO)|Time]]'' (1981) * ''[[Secret Messages]]'' (1983) * ''[[Balance of Power]]'' (1986) * ''[[Zoom (album, ELO)|Zoom]]'' (2001) * ''[[Alone in the Universe]]'' (2015) * ''[[From Out of Nowhere (album, ELO)|From Out of Nowhere]]'' (2019) {{Div col end}} === Soundtrack === * ''[[Xanadu (soundtrack)|Xanadu]]'' (1980) === Albumi v živo === {{Div col}} * ''[[The Night the Light Went On in Long Beach]]'' (1974) * ''[[Live at Wembley '78]]'' (1998) * ''[[Live at Winterland '76]]'' (1998) * ''[[The BBC Sessions (album, ELO)|The BBC Sessions]]'' (1999) * ''[[Live at the BBC (album, ELO)|Live at the BBC]]'' (1999) * ''[[Electric Light Orchestra Live]]'' (2013) {{Div col end}} === Kompilacijski albumi === {{Div col}} * ''[[Showdown (album, ELO)|Showdown]]'' (1974) * ''[[Olé ELO]]'' (1976) * ''[[The Light Shines On]]'' (1977) * ''[[Three Light Years]]'' (1978) * ''[[The Light Shines On Vol 2]]'' (1979) * ''[[ELO's Greatest Hits]]'' (1979) * ''[[A Box of Their Best]]'' (1980) * ''[[Four Light Years]]'' (1980) * ''[[Afterglow]]'' (1990) * ''[[ELO's Greatest Hits Vol. 2]]'' (1992) * ''[[The Very Best of the Electric Light Orchestra]]'' (1994) * ''[[Strange Magic: The Best of Electric Light Orchestra]]'' (1995) * ''[[Light Years, The Very Best of Electric Light Orchestra]]'' (1997) * ''[[Definitive Collection (album, ELO)|Definitive Collection]]'' (1999) * ''[[Flashback (album, ELO)|Flashback]]'' (2000) * ''[[The Ultimate Collection (album, ELO)|The Ultimate Collection]]'' (2001) * ''[[The Essential Electric Light Orchestra]]'' (2003) * ''[[All Over the World: The Very Best of Electric Light Orchestra]]'' (2005) * ''[[Ticket to the Moon: The Very Best of Electric Light Orchestra Volume 2]]'' (2007) * ''[[Mr. Blue Sky: The Very Best of Electric Light Orchestra]]'' (2012) {{Div col end}} == Opombe == {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici|30em}} == Literatura == {{Refbegin}} *{{navedi knjigo|title=The Electric Light Orchestra Story|url=https://archive.org/details/electriclightorc0000bevb|last=Bevan|first=Bev|authorlink=Bev Bevan|publisher=Mushroom|location=London|year=1980|isbn=978-0-9073-9401-3|language=en}} *{{navedi knjigo|title=Jeff Lynne: The Electric Light Orchestra, before and after|last=Van der Kiste|first=John|publisher=Fonthill Media|location=Stroud|year=2015|isbn=978-1-7815-5492-0|language=en}} *{{navedi knjigo|title=Disco, Punk, New Wave, Heavy Metal, and More: Music in the 1970s and 1980s|url=https://books.google.com/books?id=hd-bAAAAQBAJ&pg=PT97|last=Ray|first=Michael|publisher=Britannica Educational Publishing|location=|year=2012|isbn=978-1-61530-912-2|language=en}} *{{navedi knjigo|title=The Da Capo Companion to 20th-century Popular Music|url=https://books.google.com/books?id=CCoaAQAAMAAJ|last=Hardy|first=Phil|publisher=Da Capo Press|year=1995|isbn=978-0-306-80640-7|language=en}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Electric Light Orchestra}} *{{official|https://jefflynneselo.com/}} *{{discogs artist}} *{{Allmusic|class=artist|id=mn0000163229}} *[https://www.facebook.com/ElectricLightOrchestra/ Electric Light Orchestra] na [[Facebook]]u *[http://www.legacyrecordings.com/a/#/artist/electric-light-orchestra/957/ Electric Light Orchestra] na spletni strani [[Legacy Recordings]] *[http://www.ftmusic.com/ Face the Music] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070425210310/http://www.ftmusic.com/ |date=2007-04-25 }} - informacije o ELO *[http://www.jefflynnesongs.com/ Jeff Lynne Song Database] {{Electric Light Orchestra}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1970]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1986]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2000]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2001]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2014]] [[Kategorija:Angleške rock skupine]] [[Kategorija:Electric Light Orchestra]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] 18tgl1ucpmzefetl93ewd0fkf3larl0 0 433939 6688562 6427592 2026-06-12T14:46:45Z ~2026-34617-21 261544 /* Različice */ 6688562 wikitext text/x-wiki {{Infobox motorcycle | name = Tomos APN4 | image = [[Slika:Tomos APN - 4MS.jpg|250px]] | image_size = | alt = | caption = | manufacturer = [[Tomos]] | parent_company = | production = 1970–1984 | assembly = | predecessor = [[Tomos A-OS]], [[Tomos A-ON]] | successor = [[Tomos APN 6]] | class = Tomos APN | engine = [[Dvotaktni motor|dvotaktni]] bencinski, zračno hlajeni<br> 49 [[Prostornina motorja|ccm]] | bore_stroke = 38 x 43 mm | compression = 5,5 : 1 | top_speed = 48 km/h <ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/kolo-z-motorjem-tomos-apn-4-ms/ |title=Tehniški muzej Slovenije: Kolo z motorjem Tomos APN 4 MS |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | power =2,5 [[konjska moč|KM]] | torque = | ignition = magnetni vžig (platine), zagonska nožna ročica | transmission = 4 nožne prestave, verižni prenos | frame = preoblikovana jeklena pločevina | suspension = teleskopske vilice spredaj in zadaj | brakes = bobnaste zavore 125 / 125 mm | tires = 2.50- 18 | rake_trail = | wheelbase = | length = 189 mm | width = 72 mm | height = 107 mm | seat_height = | dry_weight = 61 kg | wet_weight = | fuel_capacity = 6,4 l | oil_capacity = | fuel_consumption = 2,2 l / 100 km | turning_radius = | range = | related = | footnotes = }} '''Tomos APN4''' je [[kolo z motorjem]] proizvajalca [[Tomos]], s katerim se je v 80. letih dvajsetega stoletja vozila večina mladine. Nasledil je predhodno verzijo APN-4,{{sfn|Beltram|2012|p=31}} v več različicah so motocikle serije APN 4 izdelovali med letoma 1970–1984. ==Zgodovina== Tomosovo kolo z motorjem APN 4 je bilo zadnje, ki je po videzu spominjalo na Puch MS 50. Prve izvedbe štiric iz 70. let (npr Colibri A-0S in A-0N),{{sfn|Beltram|2012|p=22}} so imele poleg okvirja in rezervoarja za gorivo tudi prednje vilice z žarometom Puchove zasnove. Opremljene so bile s pedali.<ref>{{navedi splet |url=https://www.tms.si/digitalna-zbirka/kolo-z-motorjem-tomos-apn-4-ms/ |title=Tehniški muzej Slovenije: Kolo z motorjem Tomos APN 4 MS |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> ==Različice== * Tomos APN 4 * Tomos APN 4/4 H * Tomos APN 4K/KS * Tomos APN 4 T * Tomos APN 4 M * Tomos APN 4 MS * Tomos APN 4S * Tomos PTT 77 ==Predelave== Največja tovarniška hitrost naj bi bila 48 [[km/h]], vendar se je veliko lastnikov odločilo za nelegalne predelave. Primer takšne predelave je bila t.i. »primorska štirka«{{sfn|Beltram|2012|p=42}} s krmilom motokrosa, s kromiranim rezervoarjem, drugačnim prednjim blatnikom in z navitim agregatom. Z izpuhom ter uplinjačem 15-ice, s 5 prestavami in skrajšanim zadnjim blatnikom so primorske štirke dosegale 75 km/h. Lastniki so nanje včasih namestili še manjšo zadnjo lučko (jajček). Namesto pnevmatik proizvajalca [[Sava Kranj|Sava]] so primorske štirke največkrat imele pnevmatike [[Pirelli]], Mandrake ali [[Michelin]]. ==Sklici == {{sklici}} == Viri== * [https://dvotaktol.com/tomos-arhiv-vozil Tomosov arhiv vozil] pridobljeno 5. februar 2023 * {{navedi knjigo |author=Beltram, Vlasta |year=2012 |title=Moped, ki te ne pusti na cedilu : Tomosovi dvokolesniki 1955-1989 = Il motorino che non ti pianta in asso : motocicli Tomos dal 1955 al 1989 = Moped which doesn't let you down : two wheelers Tomos 1955-1989|publisher=Pokrajinski muzej Koper, Moto društvo Rex - sekcija Tomos |isbn= |cobiss=13966129 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://www.google.com/search?site=&tbm=isch&passthru=1&slpassthru=1&q=tomos%20apn%204%20#imgrc=CV7_6P9m2kLSkM Tomosovi modeli koles z motorjem] pridobljeno 12. novembra 2022 * [https://www.google.com/search?site=&tbm=isch&passthru=1&slpassthru=1&q=tomos%20apn%204%20primorska%20%C5%A1tirka#imgrc=vHBJDCiAOQvl9M Tomos APN4 »Primorska štirka«] pridobljeno 12. novembra 2022 * [https://www.trgopromet.si/collections/tomos-apn-4 Rezervni deli za Tomos APN4] pridobljeno 5. februarja 2023 [[Kategorija:Motorna kolesa]] [[Kategorija:Tomos]] 85pjtpyjqdqq4y44e7s8zuiuch5kzrz 0 445299 6688544 6255780 2026-06-12T13:48:13Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]]; +[[Kategorija:Nogometaši Girone FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš2 | name = Marc-André ter Stegen | image = <!-- WD --> | fullname = Marc-André ter Stegen<ref name="FIFA">{{navedi splet |title=FIFA Confederations Cup Russia 2017: List of players: Germany |url=http://tournament.fifadata.com/documents/FCC/2017/PDF/FCC_2017_SQUADLISTS.PDF |publisher=FIFA |format=PDF |page=4 |date=2 July 2017 |accessdate=21 July 2017 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170724170755/http://tournament.fifadata.com/documents/FCC/2017/PDF/FCC_2017_SQUADLISTS.PDF |archivedate=24 July 2017 |df=dmy-all }}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm<ref name="fcb_profile">{{navedi splet | url = https://www.fcbarcelona.com/football/first-team/staff/players/2016-2017/ter-stegen | title = Marc-André ter Stegen | website = FC Barcelona | access-date = 4 May 2017}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[Girona FC|Girona]] (pos.) | clubnumber = 22 | youthyears1 = 1996–2010 | youthclubs1 = [[Borussia Mönchengladbach]] | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[Borussia Mönchengladbach II]] | caps1 = 18 | goals1 = 0 | years2 = 2009–2014 | clubs2 = [[Borussia Mönchengladbach]] | caps2 = 108 | goals2 = 0 | years3 = 2014– | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 291 | goals3 = 0 | years4 = 2026– | clubs4 = → [[Girona FC|Girona]] (pos.) | caps4 = | goals4 = | nationalteam1 = Nemčija do 16 let | nationalyears1 = 2007–2008 | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0 | nationalteam2 = Nemčija do 17 let | nationalyears2 = 2008–2009 | nationalcaps2 = 16 | nationalgoals2 = 0 | nationalteam3 = Nemčija do 18 let | nationalyears3 = 2009–2010 | nationalcaps3 = 8 | nationalgoals3 = 0 | nationalteam4 = Nemčija do 19 let | nationalyears4 = 2010–2011 | nationalcaps4 = 5 | nationalgoals4 = 0 | nationalteam5 = Nemčija do 21 let | nationalyears5 = 2012–2015 | nationalcaps5 = 13 | nationalgoals5 = 0 | nationalteam6 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija]] | nationalyears6 = 2012– | nationalcaps6 = 32 | nationalgoals6 = 0) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{GER}}}} {{MedalCompetition|[[Pokal konfederacij]]}} {{Medal|G|[[Pokal konfederacij 2017|2017]]|}} }} '''Marc-André ter Stegen''' {{audio|Marc-Andre-ter-Stegen.ogg|poslušati}}, [[Nemci|nemški]] [[nogometaš]], * [[30. april]] [[1992]], [[Mönchengladbach]], [[Nemčija]]. Marc-André ter Stegen igra kot [[Vratar (nogomet)|vratar]] za [[Girona FC|Girono]] in [[nemška nogometna reprezentanca|nemško nogometno reprezentanco]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{FC Barcelona Squad}} {{Germany squad 2018 FIFA World Cup}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ter Stegen, Marc-André}} [[Kategorija:Nemški nogometaši]] [[Kategorija:Nemški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Mönchengladbach II]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Mönchengladbach]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši Girone FC]] jbwew3jrjbkiy166h9efeh8fmm6gwow 6688545 6688544 2026-06-12T13:48:27Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ pp 6688545 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš2 | name = Marc-André ter Stegen | image = <!-- WD --> | fullname = Marc-André ter Stegen<ref name="FIFA">{{navedi splet |title=FIFA Confederations Cup Russia 2017: List of players: Germany |url=http://tournament.fifadata.com/documents/FCC/2017/PDF/FCC_2017_SQUADLISTS.PDF |publisher=FIFA |format=PDF |page=4 |date=2 July 2017 |accessdate=21 July 2017 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170724170755/http://tournament.fifadata.com/documents/FCC/2017/PDF/FCC_2017_SQUADLISTS.PDF |archivedate=24 July 2017 |df=dmy-all }}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm<ref name="fcb_profile">{{navedi splet | url = https://www.fcbarcelona.com/football/first-team/staff/players/2016-2017/ter-stegen | title = Marc-André ter Stegen | website = FC Barcelona | access-date = 4 May 2017}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[Girona FC|Girona]] (pos.) | clubnumber = 22 | youthyears1 = 1996–2010 | youthclubs1 = [[Borussia Mönchengladbach]] | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[Borussia Mönchengladbach II]] | caps1 = 18 | goals1 = 0 | years2 = 2009–2014 | clubs2 = [[Borussia Mönchengladbach]] | caps2 = 108 | goals2 = 0 | years3 = 2014– | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 291 | goals3 = 0 | years4 = 2026– | clubs4 = → [[Girona FC|Girona]] (pos.) | caps4 = | goals4 = | nationalteam1 = Nemčija do 16 let | nationalyears1 = 2007–2008 | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0 | nationalteam2 = Nemčija do 17 let | nationalyears2 = 2008–2009 | nationalcaps2 = 16 | nationalgoals2 = 0 | nationalteam3 = Nemčija do 18 let | nationalyears3 = 2009–2010 | nationalcaps3 = 8 | nationalgoals3 = 0 | nationalteam4 = Nemčija do 19 let | nationalyears4 = 2010–2011 | nationalcaps4 = 5 | nationalgoals4 = 0 | nationalteam5 = Nemčija do 21 let | nationalyears5 = 2012–2015 | nationalcaps5 = 13 | nationalgoals5 = 0 | nationalteam6 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija]] | nationalyears6 = 2012– | nationalcaps6 = 32 | nationalgoals6 = 0) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{GER}}}} {{MedalCompetition|[[Pokal konfederacij]]}} {{Medal|G|[[Pokal konfederacij 2017|2017]]|}} }} '''Marc-André ter Stegen''' {{audio|Marc-Andre-ter-Stegen.ogg|poslušati}}, [[Nemci|nemški]] [[nogometaš]], * [[30. april]] [[1992]], [[Mönchengladbach]], [[Nemčija]]. Marc-André ter Stegen igra kot [[Vratar (nogomet)|vratar]] za [[Girona FC|Girono]] in [[nemška nogometna reprezentanca|nemško nogometno reprezentanco]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Germany squad 2018 FIFA World Cup}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ter Stegen, Marc-André}} [[Kategorija:Nemški nogometaši]] [[Kategorija:Nemški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Mönchengladbach II]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Mönchengladbach]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši Girone FC]] f9oo06g7aj5bdoqlwu1mr0d7dmga9wb 0 452959 6688637 6302816 2026-06-13T00:28:18Z ~2026-32552-67 260877 6688637 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Prato | official_name = Comune di Prato | native_name = | image_skyline = Duomo Prato 01.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Stolnica v Pratu | image_shield = Prato-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = <!-- wd --> | coordinates_footnotes = | region = [[File:Flag of Tuscany.svg|21px]] [[Toskana]] | province = [[Prato (pokrajina)|Prato]] (PO) | frazioni = | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 97,35 | population_footnotes = | population_total = 193.325 | population_as_of = 31. december 2017 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Pratesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 65 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveti Štefan]] | day = 26. december | postal_code = 59100 | area_code = 0574 | website = {{official website|http://www.comune.prato.it}} | footnotes = }} '''Prato''' (včasih tudi ''Pratomagno'') je mesto in občina v [[Toskana|Toskani]] v [[Italija|Italiji]] in glavno mesto [[Prato (pokrajina)|pokrajine Prato]]. Mesto je ob vznožju Monte Retaia (768 m), zadnjega vrha v verigi Calvana. Skozi mesto teče reka Bisenzio, pritok [[Arno (reka)|Arna]]. Prato je z okoli 200.000 prebivalci drugo največje mesto v Toskani in tretje največje v osrednji Italiji, za [[Rim]]om in [[Firence|Firencami]]. V zgodovini je gospodarstvo temeljilo na tekstilni industriji. Znani ''Datinijevi arhivi'' so pomembna zbirka pozno-srednjeveških dokumentov v zvezi z gospodarsko in trgovsko zgodovino, ki so nastali med letoma 1363 in 1410. <ref>[http://www.museodeltessuto.it/front-page-en?set_language=en] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090307214720/http://www.museodeltessuto.it/front-page-en?set_language=en|date=March 7, 2009}}</ref> Slavne ''cantucci'', vrsta piškotov, so v srednjem veku izumili in jih še vedno pečejo lokalni peki. [[File:Piazza delle Carceri, Prato, Toscana, Italia 07.jpg|thumb|250px| Cerkev Santa Maria delle Carceri]] [[File:Castello dell'imperatore, lato 02.JPG|thumb|250px|Cesarski grad]] [[File:Piazza Duomo, Prato, Toscana, Italia 21.jpg|thumb|250px|Piazza Duomo]] [[File:Palazzo Pretorio, Prato, Toscana, Italia 02.jpg|thumb|250px|Palazzo Pretorio]] == Zgodovina == === Antično obdobje === Arheološke najdbe so pokazale, da je okoliško gričevje Prata naseljeno od [[paleolitik|paleolitskih]] časov. Ravnino so kasneje kolonizirali [[Etruščani]]. Leta 1998 so v okolici mesta Gonfienti blizu Campi Bisenzio odkrili ostanke neznanega kraja te civilizacije. Bilo je srednje velikosti in je že bilo središče za volneno in tekstilno industrijo. Po mnenju nekaterih učenjakov je to lahko mitski Camars. Etruščansko mesto je bilo naseljeno vse do 5. stoletja pred našim štetjem, ko je zaradi neznanih razlogov razpadlo. Nadzor nad tem območjem so kasneje prevzeli [[Rimljani]], ki so speljali svojo [[Via Cassia]] po območju, vendar niso zgradili nobenega naselja. === Srednji vek === V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so prevladovale [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinske]] in [[Langobardi|langobardske]] uprave. Zgodovina Prata se začne od 10. stoletja, ko sta znani dve ločeni naselji Borgo al Cornio in ''Castrum Prati''. V naslednjem stoletju sta bili obe naselji združeni pod gospostvom gradu, družino Alberti, ki je dobila cesarski naziv grofje Prata. V istem obdobju je bila ravnica osušena in zgrajen hidravlični sistem, ki je urejal in izkoriščal vode reke Bisenzio za potrebe ''gualchierae'' (predindustrijski tekstilni stroji). Po obleganju leta 1107 s strani vojakov Matilde iz Canosse se je Alberti umaknil v svoje družinske utrdbe v dolini Bisenzio. Prato se je lahko razvijal kot svobodna občina. V dveh stoletjih je dosegel 15.000 prebivalcev, ki jih je spodbudila cvetoča tekstilna industrija in prisotnost relikvij ''svetega pasu'' (''Sacra Cintola''). Sredi 12. stoletja in v začetku 14. stoletja je bilo treba zgraditi dve novi liniji obzidja. Leta 1326 je Prato, da bi se izognili ekspanzionizmu [[Florentinska republika|Florentinske republike]], prostovoljno prešel pod pokroviteljstvom [[Robert I. Neapeljski|Roberta Anžujskega]], kralja Neaplja. Vendar pa je 23. februarja 1351 [[Ivana I. Neapeljska]] prodala mesto Florentinski republiki v zameno za 17.500 zlatih florinov. Prato je v naslednjih stoletjih sledil zgodovini Firenc. === Sodobnost === Leta 1512 so v času vojne Cambraiske lige, so mesto oplenili španski vojaki, ki sta jih vodila [[papež Julij II.]] in aragonski kralj Ferdinand II., da bi zasedli bližnje mesto Firence za družino [[Medičejci|Medici]]. Resnost plenjenja Prata je privedlo do predaje Florentinske republike in do obnove vladavine Medičejcev. Zgodovinarji razpravljajo o dejanskem številu ljudi, ki so bili ubiti, vendar sodobni kronisti ocenjujejo med 2000 in 6000. Leta 1653 je Prato dobil status mesta in postal sedež katoliške škofije. Mesto je bilo okrašeno zlasti v 18. stoletju. Po [[Risorgimento|združitvi Italije]] v 19. stoletju je Prato postal primarni industrijski center, zlasti v tekstilnem sektorju (italijanski zgodovinar Emanuele Repetti ga je opisal kot »italijanski Manchester«). Leta 1901 je število prebivalcev naraslo na 50.000 in v 2001 na 180.000. V mestu je prišlo do velikega notranjega priseljevanja. Prej del [[Firenze (pokrajina)|pokrajine Firence]], leta 1992 Prato postal glavno mesto istoimenske pokrajine. == Znamenitosti == V Pratu so številni muzeji in drugi kulturni spomeniki, vključno [[freska|freske]] [[Filippo Lippi| Filippa Lippija]] v [[Stolnica svetega Štefana, Prato|stolnici svetega Štefana]], pred kratkim obnovljena. Stolnica ima zunanjo prižnico, delo [[Donatello| Donatella]] in [[Michelozzo|Michelozza]], zgrajena in še vedno uporabljena za prikaz znamenitih relikvij [[Sveta Marija|Device Marije]], Tomaževega pasu (''Sacra Cintola'', pas iz vrvi), ki je imel velik ugled v poznem srednjem veku in je pogosto je prikazan v florentinski umetnosti. Zanimivo je tudi Teatro Metastasio, glavno mestno prizorišče opere in drugih gledaliških produkcij, ki je bilo zgrajeno leta 1829-30. === Palače in grad v zgodovinskem centru === * Palazzo Pretorio. Palača se je začela graditi v 13. stoletju v rdeči opeki; Dodatek poznega gotskega sloga je bil v belem kamnu. Zunanje stopnišče in ura sta bila dodana v 16. stoletju in kasneje. * Palazzo Datini, zgrajena leta 1383 za trgovca Francesca Datinija. Okrasili so jo florentinski umetniki, kot sta Agnolo Gaddi in Niccolò Gerini. Leta 1409 je bila dom [[protipapež Aleksander V.| protipapeža Aleksandra V.]] in [[Ludvik II. Neapeljski|Ludvika Anžujskega]]. * Palazzo degli Alberti (13. stoletje), danes muzej z deli Filippa Lippija (''Madonna del Ceppo''), [[Giovanni Bellini|Bellinija]] (''Križanje z judovskim pokopališčem'') in [[Caravaggio| Caravaggia]] (''Kronanje s trnjem''). * [[Cesarski grad, Prato|Castello dell'Imperatore]] – Cesarski grad; je v središču mesta, to je najsevernejši grad, ki ga je zgradil [[Friderik II. Hohenstaufen]] v Italiji. === Cerkve v zgodovinskem centru === * [[Stolnica svetega Štefana, Prato| Stolnica svetega Štefana]], ena najstarejših cerkev v mestu, obstoja od 10. stoletja. Zgrajena je bila v več zaporednih fazah v [[romanska arhitektura|romanskem]] slogu. Cerkev vsebuje vrsto pomembnih umetniških del, še posebej lepo kiparstvo. * [[Cerkev Santa Maria delle Carceri]]. Naročil jo je Lorenzo de' Medici, zasnoval pa [[Giuliano da Sangallo]] leta 1484 na tlorisu grškega križa, ki ga navdihuje [[Filippo Brunelleschi |Brunelleschi]]jeva kapela Pazzi. Dela so trajala dvajset let. V notranjosti prevladuje [[friz]] v dvobarvni [[majolika|majoliki]] [[Luca della Robbia]], avtorja štirih tondov, ki prikazujejo štiri evangeliste v kupoli. Zunanja fasada je nedokončana, zgolj zahodni del, ki so ga zaključili v 19. stoletju po zasnovi Sangalla. * Sant'Agostino: zgrajena iz leta 1440 nad obstoječo zgradbo iz leta 1271. Ima preprosto fasado z [[rozeta (arhitektura)|rozeto]] in [[zvonik]]om s piramidnim vrhom. Notranjost ima obliko [[bazilika (zgradba)|bazilike]], z glavno in dvema stranskima ladjama, razdeljene z opečnimi stebri, ki imajo [[kapitel]]e (1410). Apsidne kapelice segajo v pozno 14. stoletje. V notranjosti so platna Giovanni Battista Naldinija, Lorenza Lippija, L'Empoli, Giovannija Bizzellija in drugih, pa tudi freske iz 14. stoletja. [[Križni hodnik]] izvira iz 16. stoletja. * San Domenico. Notranji oltarji imajo razpela iz 14. stoletja in ''Oznanjenje'' Mattea Rossellija (1578-1650). Križni hodnik je bil zgrajen leta 1478-80. Sosednji muzej ima del zidnih fresk. * San Francesco. V njej je nagrobni spomenik Geminiano Inghiramija (umrl 1460) in freske Niccolòja Gerinija v čudoviti Cappella Migliorati. * San Fabiano, obstoja že od leta 1082. V njej so dragocene sledi talnega mozaika iz 9. do 11. stoletja. Značilen je tudi zvonik iz 15. stoletja. * Mala bazilika Santi Vicenzo e Caterina de Ricci: V bližini poznobaročnega samostana San Vicenzo. Cerkev je bila okrašena za kanonizacijo Svete Katarine iz Riccija, ki je bila povezana s samostanom in je pokopan v cerkvi. === Muzeji === [[File:Pulpito di Donatello Prato.JPG|thumb|250px| Donatellova prižnica]] * Palazzo Pretorio. Bila je stara [[mestna hiša]] sredi mesta, stoji pred sedanjim Palazzo Comunale. V njej je zdaj Muzej Prato, ki je bil ponovno odprt septembra 2013. * Muzej stolnice Prato. Ustanovljen je bil leta 1967 v nekaj prostorih škofovske rezidence, leta 1976 pa je prostor predmetov iz stolnice sv. Štefana in škofovskega ozemlja. * Centro per l'arte contemporanea Luigi Pecci, posvečen sodobni umetnosti zadnjih treh desetletij. Kompleks sestavlja Muzej sodobne umetnosti, Center za informiranje in dokumentacijo, vključno z vizualnimi umetnostmi in oddelek za izobraževanje. * Tekstilni muzej in knjižnica sta sidrna točka na evropski poti industrijske dediščine. * Galleria di Palazzo degli Alberti, dom umetniške galerije lokalne banke (nekdanje Cassa di Risparmio di Prato). V zbirki je tudi ''Kronanje s trnjem'', Caravaggia (1604). * Museo della Deportazione, posvečen zgodovini dogajanja v času fašizma in nastajajoči moči v Italiji. == Pomembni meščani == *Nicolo Albertini, kardinal v 13. stoletju *[[Lorenzo Bartolini]], kipar *Sem Benelli, pisatelj *[[Antonio Brunelli]], skladatelj *Ferdinando Castagnoli, arheolog *Ignazio Fresu, kipar *[[Filippino Lippi]], slikar 15. stoletje == Pobratena mesta == Prato je pobraten z: {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|USA}} grofija Albemarle, ZDA, od 1977 *[[File:Flag of the Sahrawi Arab Democratic Republic.svg|25px]] Bir-Lehlu, [[Demokratična arabska republika Sahara]] od 1997 *{{flagicon|ITA}} Bovino, Italija *{{flagicon|PRC}} Čangžou, [[Kitajska]], od 1987 *{{flagicon|AUT}} Ebensee, Avstrija, od 1987 || *{{flagicon|VIE}} Nam Dinh, [[Vietnam]], od 1975 *{{flagicon|FRA}} Roubaix, Francija, od 1981 *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina]], od 1995<ref name="Twin 1">{{navedi splet|url=http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=147|title=Fraternity cities on Sarajevo Official Web Site|publisher=City of Sarajevo 2001-2008|accessdate=2008-11-09|archive-date=2008-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20081201150030/http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=147|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|POL}} Tomaszów Mazowiecki, Poljska *{{flagicon|GER}} [[Wangen im Allgäu]], Nemčija, od 1988 |} == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Prato}} {{wikivoyage|Prato}} * [http://www.cultura.prato.it/ Culture in Prato] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080101151315/http://www.cultura.prato.it/ |date=2008-01-01 }} * [http://www.officinapratese.com Exhibition ''Da Donatello a Lippi. Officina Pratese''] at Museo Civico di Palazzo Pretorio in Prato (September 2013 - January 2014) * [http://www.welcome2prato.com Information about Prato, Free Time Guide on Prato] * [https://web.archive.org/web/20070829030003/http://foto.prato.net/ Complete Image galleries of the town, the medieval historic centre, churches and the Chinese quarter] * [https://www.nytimes.com/2010/09/13/world/europe/13prato.html?hp Chinese Remake the 'Made in Italy' Fashion Label] * [https://www.nytimes.com/slideshow/2010/09/12/world/europe/PRATO.html?ref=multimedia A City Transformed] - slideshow by ''[[The New York Times]]'' * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/474045/Prato Prato] on Encyclopædia Britannica [[Kategorija:Mesta v Toskani]] [[Kategorija:Pokrajina Prato]] {{normativna kontrola}} bqc654yndy8llpfxfxh2aq2pfpjs38g 0 455731 6688516 6513073 2026-06-12T13:00:57Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688516 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Brahim Díaz | image = <!-- WD --> | image_size = | caption = | fullname = Brahim Abdelkader Díaz<ref>{{navedi splet |url=https://www.premierleague.com/news/465277 |title=Squads for 2017/18 Premier League confirmed |publisher=Premier League |date=1 September 2017 |accessdate=9 September 2017}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 170 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[Real Madrid CF|Real Madrid]] | clubnumber = 21 | youthyears1 = 2010–2013 | youthclubs1 = [[Málaga CF|Málaga]] | youthyears2 = 2013–2016 | youthclubs2 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | years1 = 2016–2019 | clubs1 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | caps1 = 5 | goals1 = 0 | years2 = 2019– | clubs2 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]] | caps2 = 81 | goals2 = 13 | years3 = 2020–2023 | clubs3 = → [[AC Milan]] (pos.) | caps3 = 91 | goals3 = 13 | nationalyears1 = 2016–2017 | nationalteam1 = Španija do 17 let | nationalcaps1 = 10 | nationalgoals1 = 3 | nationalyears2 = 2016–2018 | nationalteam2 = Španija do 19 let | nationalcaps2 = 10 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2017–2021 | nationalteam3 = Španija do 21 let | nationalcaps3 = 8 | nationalgoals3 = 2 | nationalyears4 = 2021 | nationalteam4 = [[Španska nogometna reprezentanca|Španija]] | nationalcaps4 = 1 | nationalgoals4 = 1 | nationalyears5 = 2024– | nationalteam5 = [[Maroška nogometna reprezentanca|Maroko]] | nationalcaps5 = 11 | nationalgoals5 = 8 }} '''Brahim Díaz''', [[Španci|špansko]]-[[Maročani|maroški]] [[nogometaš]], * [[3. avgust]] [[1999]], [[Malaga]], [[Španija]]. == Manchester City == Díaz je začel svojo kariero v svojem domačem klubu [[Málaga CF|Málaga]], preden se je leta 2015 preselil v [[Manchester City F.C.|Manchester City]] kot 16-letnik. 21. septembra 2016 je Díaz prvič nastopil v Premier Ligi, pri 80. minuti je vstopil za [[Kelechi Iheanacho|Kelechi Iheanachoja]] v dvoboju pokala EFL proti [[Swansea City A.F.C.|Swansea Cityju]]. Pet dni kasneje je podpisal svojo prvo pogodbo s [[Manchester City F.C.|Manchester Cityjem]] za tri leta. == Real Madrid == 6. Januarja leta 2019 je Díaz podpisal 6 letno pogodbo z [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madridom]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Real Madrid C.F. squad}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Díaz, Brahim}} [[Kategorija:Španski nogometaši]] [[Kategorija:Maroški nogometaši]] [[Kategorija:Španski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Maroški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši A.C. Milana]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] 2a0sgsi2hyiaaj12qkuj9zgvu1waui9 0 457040 6688517 6256578 2026-06-12T13:01:41Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]]; +[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688517 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Harry Kane<br />{{nobold|{{post-nominals|country=GBR|MBE}}}} | image = <!-- WD --> | full_name = Harry Edward Kane | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 188 cm<ref name="PremProfile">{{navedi splet |url=https://www.premierleague.com/players/3960/Harry-Kane/overview |title=Harry Kane: Overview |publisher=Premier League |access-date=17 June 2023}}</ref> | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[FC Bayern München|Bayern München]] | clubnumber = 9 | youthyears1 = 1999–2001 | youthclubs1 = Ridgeway Rovers | youthyears2 = 2001–2002 | youthclubs2 = [[Arsenal F.C. Under-21s and Academy|Arsenal]] | youthyears3 = 2002–2004 | youthclubs3 = Ridgeway Rovers | youthyears4 = 2004 | youthclubs4 = [[Watford F.C.|Watford]] | youthyears5 = 2004–2009 | youthclubs5 = [[Tottenham Hotspur F.C. Reserves and Academy|Tottenham Hotspur]] | years1 = 2009–2023 | clubs1 = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]] | caps1 = 317 | goals1 = 213 | years2 = 2011 | clubs2 = → [[Leyton Orient F.C.|Leyton Orient]] (pos.) | caps2 = 18 | goals2 = 5 | years3 = 2012 | clubs3 = → [[Millwall F.C.|Millwall]] (pos.) | caps3 = 22 | goals3 = 7 | years4 = 2012–2013 | clubs4 = → [[Norwich City F.C.|Norwich City]] (pos.) | caps4 = 3 | goals4 = 0 | years5 = 2013 | clubs5 = → [[Leicester City F.C.|Leicester City]] (pos.) | caps5 = 13 | goals5 = 2 | years6 = 2023– | clubs6 = [[FC Bayern München|Bayern München]] | caps6 = 0 | goals6 = 0 | nationalyears1 = 2010 | nationalteam1 = Anglija do 17 let | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 3 | nationalyears2 = 2010–2012 | nationalteam2 = Anglija do 19 let | nationalcaps2 = 14 | nationalgoals2 = 6 | nationalyears3 = 2013 | nationalteam3 = Anglija do 20 let | nationalcaps3 = 3 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2013–2015 | nationalteam4 = Anglija do 21 let | nationalcaps4 = 14 | nationalgoals4 = 8 | nationalyears5 = 2015– | nationalteam5 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]] | nationalcaps5 = 84 | nationalgoals5 = 58 }} '''Harry Kane,''' [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[28. julij]] [[1993]]. Harry Kane je nogometaš, ki trenutno igra za [[FC Bayern München|Bayern München]] v [[Bundesliga|Bundesligi]], pred tem je bil dolgoletni član [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhama]] v [[Premier League|prvi angleški nogometni ligi]]. Od leta 2015 je član [[Angleška nogometna reprezentanca|angleške reprezentance]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Bayern Munich Squad}} {{Normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kane, Harry}} [[Kategorija:Angleški nogometaši]] [[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši Tottenham Hotspurja]] [[Kategorija:Nogometaši Leyton Orienta]] [[Kategorija:Nogometaši Millwalla]] [[Kategorija:Nogometaši Norwich Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Leicester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] 0x8td1f4gbs3w4vdr5nz2ou61wo4dq8 0 463132 6688764 6653902 2026-06-13T11:43:44Z ~2026-34587-16 261574 /* 1922: Prvi žele bomboni Tanzbären */ 6688764 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Ton}}{{Infopolje Podjetje | name = Haribo | logo = | caption = | image = [[Slika:HARIBO Logo .jpg|300px]] | romanized = | former type = | type = | traded_as = | industry = sladki želatinasti izdelki | fate = | predecessor = | successor = | foundation = 13. december 1920<br><small>([[Bonn|Kessenich, Bonn]], [[Nemčija]])</small> | founder = Hans Riegel starejši | defunct = <!-- {{Končni datum|YYYY|MM|DD}} --> | location_city = Grafschaft, Nemčija | location_country = | locations = <!-- Število lokacij, trgovin, uradov &c. --> | area_served = globalno | key_people = Hans Riegel st. <small>(1920-1945)</small><br>Gertrud Riegel <small>(1945-1946)</small><br>Dr. Hans Riegel ml. <small>(1946-2013)</small><br> Hans Guido Riegel <small>(2013-danes)</small> | products = zlati medvedki (Goldbären) | services = | revenue = 2 milijardi € | operating_income = | net_income = | assets = | equity = | owner = | num_employees = 7000 | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [http://www.haribo.com haribo.com] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Haribo''' (akronim: '''Ha'''ns-'''Ri'''egel-'''Bo'''nn) je nemško podjetje žele bombonov, ki ga je [[Hans Riegel|Hans Riegel starejši]] leta 1920 ustanovil v mestu [[Bonn]]. Ime podjetja je akronim iz prvih dveh začetnic imena ustanovitelja in mesta ustanovitve. Leta 1922 je Riegel st. izumil sploh prve gumijaste bombone imenovane plesoči medvedki „''Tanzbären''“. Leta 1960 so jih nasledili legendarni zlati medvedki „''Goldbären''“, ki jih je na police lansiral njegov sin in naslednik Dr. Hans Riegel mlajši. Odeti v zlato embalažo so še danes zaščitni znak podjetja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.tagesspiegel.de/wirtschaft/familienunternehmen-haribo-macht-neffen-froh/1920142.html|title=Haribo macht Neffen froh|publisher=tagesspiegel.de|accessdate=27. junij 2019|language=de}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.manager-magazin.de/unternehmen/artikel/a-715534.html|title=Friedensvertrag im Reich der Goldbären|publisher=manager-magazin.de|accessdate=27. junij 2019|language=de}}</ref> == Zgodovina == [[File:2013-09-02 Haribo-Zentrale, Hans-Riegel-Straße 1, Bonn-Kessenich IMG 0929.jpg|thumb|184px|nekdanji sedež v [[Bonn]]u]] [[File:Haribo factories in Europe.png|thumb|184px|proizvodni obrati v Evropi]] [[File:Gummy bears.jpg|thumb|184px|zlati medvedki „Goldbären“]] [[File:Logo MAOAM.svg|thumb|right|184px|od leta 1986 v lasti HARIBO]] [[File:German sweets and liquorice confectionery.jpg|thumb|184px|mešani sladki izdelki]] === 1920: Ustanovitev podjetja === 13. decembra 1920 je Hans Riegel starejši v kraju Kessenich, v okrožju Bonna, registriral podjetje katerega ime je nastalo iz akronima začetnic ustanovitelja podjetja in mesta v katerem je postavil prvi obrat. Po navedbah podjetja je bil začetni kapital podjetja le ena vreča sladkorja, bakren kotliček, marmorna plošča, stol, opečna peč in valjček. === 1922: Prvi žele bomboni Tanzbären === Leta 1922 je Hans Riegel st. izumil sploh prve žele medvedke imenovane „plešoči medvedki“ „Tanzbären“, predhodnike današnjih zlatih medvedkov „Goldbären“, navdih pa je dobil pri cirkuških medvedih, ki so na sejmiščih plesali in zabavali otroke. Ti medvedki so bili precej večji in mehkejši od današnjih medvedkov, saj so takrat namesto želatine uporabljali arabsko gumo, ki se pridobiva iz različnih vrst akacije. Leta 1925 so začeli proizvajati različne druge sladke izdelke. V začetku tridesetih let dvajsetega stoletja so zgradili nov proizvodni obrat in ustanovili prodajno mrežo v Nemčiji. Leta 1935 je Riegel st. skupaj s poslovnima partnerjema Christianom in Eckhofom Hansenom v Kopenhagnu ustanovil podjetje Haribo Lakrids A/S Kopenhagen. === 1946: Podjetje prevzameta sinova === V času druge svetovne vojne se je proizvodnja zaradi pomanjkanja surovin močno zmanjšala. Po smrti Hansa Riegla starejšega marca 1945 je podjetje za kratek čas prevzela njegova žena Gertrud. Ko sta se sinova Hans Riegel mlajši in Paul leta 1946 vrnila iz vojnega ujetništva, sta podjetje prevzela v svoje roke in ga naredila mednarodno prepoznavnega in uspešnega. Hans Riegel mlajši, je podjetje zastopal kot obraz podjetja in glavni direktor 67 let, do svoje smrti, njegov mlajši brat Paul pa je vodil raziskave in razvoj izdelkov in se ni skoraj nikoli pojavil v javnosti. Leta 1957 je Haribo prevzelo in odkupilo podjetje Godesberg Kleutgen & Meier, kjer je Hans Riegel starejši našel svojo prvo zaposlitev. === 1960: Na trg lansirajo znamenite medvedke Goldbären === Leta 1960 so se na policah prvič pojavili legendarnni zlati medvedki „Goldbären“, ki so bili tudi prvič zapakirani v embalaži. Ti bomboni so nasledili prvotne plesoče medvedke „Tanzbären“ in so še danes zaščitni znak podjetja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.haribo.com/deDE/unternehmen/geschichte.html|title= HARIBO-Erfolgsstory: Von der Hinterhofküche zum Weltmarktführer…|publisher=haribo.com|accessdate=27. junij 2019|language=de}}</ref> Leta 1961 je Haribo prevzel družbo Bonera Industrie en Handelsmaatschappij NV v Bredi in nadaljeval kot Haribo Nederland BV. Leta 1962 je Haribo lansiral prvi televizijski oglas v Nemčiji, v katerem so v javnost prvič prišli z drugim delom slogana podjetja "und Erwachsene ebenso" (in za odrasle prav tako). Leta 1967 so bili zlati medvedki „Goldbären“ v Nemčiji zaradi svojega neverjetnega uspeha uradno patentirani in zaščiteni kot blagovna znamka, ki je ni moč kopirati in proizvajati nikjer drugje kot v Haribo. === 1978: Povsem nova podoba Goldbären === Leta 1978 je Haribo povsem spremenil tako podobo embalaže Goldbären, ki je bila osnova za današnjo podobo, kot tudi samo obliko medvedkov, ki se je obdržala vse do danes. Leta 1986 je Haribo odkupil podjetje Edmund Münster GmbH & Co in tako postal lastnik prav tako znanih karamelnih bombonov MAOAM. === 1989: Goldbären embalaža dobi današnjo podobo === Leta 1989 je embalaža Goldbären dobila izboljšano podobo kot jo poznamo še danes, zlato embalažo s sloganom in rumenim medvedom z rdečim metuljčkomkom. Šlo je za minimalno nadgradnjo vizualne podobe iz leta 1978. Leta 1996 so začeli s proizvodnjo maršmelovov in produktov kot so Soft-Kiss, Coco-Balls ali Rombiss. === 2013: Novo vodstvo podjetja === Dr. Hansa Riegla mlajšega, ki je bil zaslužen za globalni racvet podjetja in ga je vodil kar 67 let, je po njegovi smrti leta 2013 nasledil nečak Hans Guido Riegel. Leta 2018 so sedež podjetja preselili v Grafschaft, glavni proizvodni obrat pa še zmeraj ostaja v Bonnu. == Zlati medvedki == [[File:Haribo-goldbaeren-2007.jpg|thumb|184px|zlati medvedki „Goldbären“]] === Okusi === *beli — [[ananas]] *rumeni — [[limona]] *oranžni — [[pomaranča]] *svetlo rdeči — [[Jagodnjak|jagoda]] <small>(2007- )</small> *temno rdeči — [[malinjak|malina]] *zeleni — [[jagoda]] <small>(1960-2007)</small> / [[jabolko]] <small>(2007- )</small> == Proizvodnja == Haribo ima 16 proizvodnih obratov v 11 državah: [[Nemčija]], [[Avstrija]], [[Madžarska]], [[Francija]], [[Velika Britanija]], [[Italija]], [[Irska]], [[Španija]], [[Danska]], [[Nizozemska]] in [[Turčija]]. Vsak dan proizvedejo ca. 100 milijonov gumi bombonov in prodajajo v več kot 110 držav sveta. == Marketing == === Slogan === Leta 1935 so se pri podjetju domislili prvega dela slogana „''Haribo macht Kinder froh''“ (Haribo za otroke bo ali Haribo razveseljuje otroke) in leta 1962 dodali „''und Erwachsene ebenso''“ (in za odrasle prav tako). Originalni nemški slogan se tako glasi „''Haribo macht Kinder froh – und Erwachsene ebenso''“, v slovenskem prevodu pa „''Haribo za otroke bo – in za odrasle prav tako''“. Leta 1991 Thomas Gottschalk prvič posodi svoj glas in obraz in postane glavni promotor podjetja, za katerega je snemal reklame še nadaljnih 24 let. {| class="wikitable" border="1" |+ Mednarodne različice sloganov |- ! Država !! Moto !! Prevod |- | {{GER}}<br>{{AUT}}<br>{{CHE}} | bgcolor=#FFFF99|''Haribo macht Kinder froh – und Erwachsene ebenso'' | ''Haribo osrečuje otroke – in odrasle prav tako'' |- | rowspan="2" | {{BEL}} | ''Haribo maakt kinderen blij – volwassenen horen ook daarbij'' ([[Flandrija]]) | ''Haribo osrečuje otroke – in odrasle prav tako'' |- | ''Haribo, c’est beau la vie – pour les grands et les petits'' ([[Valonija]]) | ''Haribo, življenje je lepo – tako za otroke kot odrasle'' |- | {{BUL}} | ''С Харибо сме радостни, Харибо обичаме'' | ''Zelo smo srečni z Haribo, imamo radi Haribo'' |- | {{CZE}} | ''Haribo chutná malým, stejně tak i dospělým'' | ''Haribo uživajo tako mladi kot odrasli'' |- | {{DNK}} | ''<nowiki>Haribo … den er go’</nowiki>'' (bis vor einigen Jahren: ''Luk op for noget godt, luk op for Haribo – den er go’'') | ''Haribo … dobri so'' (do pred nekaj let: ''Odpri nekaj dobrega, odpri Haribo – dobri so'') |- | {{FIN}} | ''The happy world of Haribo'' | ''Srečen svet v Haribo'' |- | {{FRA}} | ''Haribo, c’est beau la vie – pour les grands et les petits'' | ''Haribo, življenje je lepo – za odrasle in otroke'' |- | {{GRE}} | ''δίνει χαρά, σε μεγάλους και σε παιδιά'' | ''Razveseljuje odrasle in otroke'' |- | {{IRL}}<br>{{flagicon|GBR}} [[Velika Britanija]]<br>{{USA}}<br>{{SWE}}<br>{{AUS}} | ''Kids and grown-ups love it so – the happy world of Haribo'' | ''Otroci in odrasli ga obožujejo – srečen svet v Haribo'' |- | {{ITA}} | ''Haribo è la bontà – che si gusta ad ogni età'' | ''Haribo je slasten – uživajo ga vse generacije'' |- | {{flagicon|CHN}} [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] | ''大人小孩都说好，快乐品尝哈瑞宝'' | ''Odrasli in otroci vsi rečejo „dobro“, srečno Haribo.'' |- | {{HUN}} | ''Gyermek felnőtt kedve jó – édes élet Haribo'' | ''Otroci in odrasli so odlično razpoloženi – sladko življenje z Haribo'' |- | {{NLD}} | ''The happy world of Haribo'' (bis vor einigen Jahren: ''Haribo maakt kinderen blij – volwassenen horen ook daarbij'') | ''Srečen svet v Haribo'' (do pred enim letom: ''Haribo razveseljuje otroke – velja tudi za odrasle'') |- | {{NOR}} | ''Haribo … den er go’'' | ''Haribo … dobri so'' |- | {{POL}} | ''Haribo smak radości dla dzieci i dorosłych'' | ''Haribo ima okus po radosti za otroke in odrasle'' |- | {{PRT}} | ''Haribo doces sabores – para os pequenos e os maiores'' | ''Haribo je slasten – za najmanjše in velike'' |- | {{RUS}} | ''Детям, взрослым повезло – радость дарит харибо'' | ''Otroci in odrasli imajo srečo – Haribo jih osrečuje'' |- | {{SVK}} | ''Haribo chutí malým, rovnako i dospelým'' | ''Haribo je za otroke in odrasle'' |- | {{SVN}} | ''Haribo za otroke bo – in za odrasle prav tako'' | – |- | {{ESP}} | ''Haribo, dulces sabores – para pequeños y mayores'' <small>ali</small><br>''Vive un sabor mágico – ven al mundo Haribo'' | ''Haribo, sladkega okusa – za majhne in odrasle'' <small>ali</small><br>''Doživite čarobni okus – pridite v svet Haribo'' |- | {{TUR}} | ''Çocuk ya da büyük ol, Haribo’yla mutlu ol'' | ''Ali ste mladi ali stari, bodite srečni z Haribo'' |- | {{UKR}} | ''Haribo смакує всім – і дорослим, і малим'' | ''Haribo je odličnega okusa, za odrasle in otroke'' |} == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Podjetja Nemčije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1920]] [[Kategorija:Ustanove v Bonnu]] [[Kategorija:Kratice]] [[Kategorija:Živilskopredelovalna podjetja]] 9j8koq8j0i0ccqe3y3j75eehcc7fsqf 0 463686 6688595 6672722 2026-06-12T16:25:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688595 wikitext text/x-wiki {{posodobi}} {{Infopolje Funkcionar |honorific-prefix=[[Visoko spoštovani]] |name=Boris Johnson |honorific-suffix={{post-nominals|country=GBR|size=100%|MP}} |image= |caption=Johnson leta 2018 |office2=[[Predsednik vlade Združenega kraljestva]] |monarch2=[[Elizabeta II.]] |termstart2=24. julija 2019 |termend2=6. septembra 2022 |predecessor2=[[Theresa May]] |successor2=[[Liz Truss]] |birth_name= |birth_date= |birth_place= |citizenship=britansko<br />ameriško&nbsp;(1964–2016) |party=[[Konservativna stranka (Združeno kraljestvo)|Konservativna]] |spouse={{ubl|{{marriage|Allegra Mostyn-Owen<br />|1987|1993|end=div}}|{{marriage|[[Marina Wheeler]]<br />|1993|2018|end=sep}}}} |children=5 ali 6<ref>{{navedi splet | url=https://inews.co.uk/news/politics/boris-johnson-children-how-many-johnny-mercer-tory-leadership-contest-bbc-interview-video-emma-barnett/ |title = 'How many children does Boris Johnson have?' Johnny Mercer insists Tory favourite has right to private life in BBC interview|date = 2019-06-17}}</ref> |parents={{ubl|[[Stanley Johnson (pisatelj)|Stanley Johnson]]|[[Charlotte Johnson Wahl]]}} |alma_mater=[[Kolidž Balliol, Oxford]] |residence= |signature= |website= }} '''Alexander Boris de Pfeffel Johnson''', [[Britanci|britanski]] [[politik]], [[novinar]] in [[publicist]], * [[19. junij]] [[1964]], [[New York]], [[Združene države Amerike]]. Johnson je nekdanji [[predsednik vlade Združenega kraljestva]] in vodja [[Konservativna stranka (Združeno kraljestvo)|Konservativne stranke]]. Britansko vlado je vodil med leto 2019 in 2022. Pred nastopom te funkcije julija 2019 je bil član Parlamenta (MP) za Uxbridge in Južni Ruislip od leta 2015 dalje in MP za Henley od 2001 do 2008. Od leta 2008 do 2016 je bil [[župan]] [[London]]a, med 2016 in 2018 pa je bil zunanji minister Združenega kraljestva. Kot član Konservativne stranke se Johnson opredeljuje za paternalistični enonarodni [[konservatizem]], nagibal pa se je na stran tako ekonomsko kot [[Socialni liberalizem|socialno]] liberalne politike. Rodil se je v [[New York]]u bogatim angleškim staršem zgornjega srednjega razreda in se šolal na Evropski šoli v Bruslju, v Hiši Ashdown ter na Kolidžu Eton. Nato je študiral klasično književnost na Kolidžu Balliol v Oxfordu, kjer so ga leta 1986 izvolili za predsednika skupnosti [[Oxford Union]]. Svojo kariero v novinarstvu je začel pri ''[[The Times|Timesu]]'', vendar so ga zaradi ponarejenega citata odpustili. Kasneje je postal dopisnik ''[[The Daily Telegraph|Daily Telegrapha]]'' iz Bruslja; njegovi članki so močno prispevali k [[Evroskepticizem|evroskeptičnemu]] ozračju na britanski desnici. Bil je pomočnik urednika ''Telegrapha'' od leta 1994 do 1999, med 1999 in 2005 pa je urejal časopis ''The Spectator''. Leta 2001 je bil izvoljen v parlament za volilni okraj Henley kot član [[Vlada v senci|kabineta v senci]] pod vodjema konservativcev Michaelom Howardom in [[David Cameron|Davidom Cameronom]]. V precejšnji meri se je držal linije konservativne stranke, je pa v vprašanjih, kot so pravice LGBT, v parlamentu zastopal socialno liberalnejša stališča. Kot konservativni kandidat za župana Londona je Johnson leta 2008 premagal laburističnega župana Kena Livingstona in se sedežu v House of Commons odpovedal. Med svojim prvim županskim mandatom je prepovedal alkohol na večini linij javnega potniškega prometa, se zavzemal za londonski finančni sektor ter uvedel avtobuse ''New Routemaster'', sistem za najemanje koles in žičnico čez Temzo. Leta 2012 je bil ponovno izvoljen, pri tem je znova premagal Livingstona. Med drugim mandatom je bil izvoljen za predsednika odbora za [[Poletne olimpijske igre 2012]]. Leta 2015 je bil izvoljen v Westminster kot poslanec za Uxbridge in Južni Ruislip, zato je naslednje leto odstopil kot župan. Leta 2016 je Johnson postal viden predstavnik uspešne kampanje ''Vote Leave'' (»Glasuj za odhod«) za [[Brexit]]. Pozneje ga je [[Theresa May]] imenovala za ministra za zunanje zadeve in za zadeve Commonwealtha, vendar ji je po dveh letih dal odpoved, ker se ni strinjal z njenimi stališči glede Brexita in tudi ne s sporazumom iz Chequersa. Leta 2019 ga je Konservativna stranka izvolila za vodjo in ga imenovala za predsednika vlade, konec januarja 2020 pa je država pod njegovim vodstvom tudi formalno izstopila iz [[Evropska unija|Evropske unije]]. Decembra 2021 je izbruhnil škandal, ko se je razvedelo, da se je udeležil zasebne zabave v času veljavnosti ukrepov omejevanja stikov med [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo koronavirusne bolezni]], za kar je bil kot prvi britanski premier v zgodovini kaznovan za prekršek v času, ko je bil še na položaju. Poročilo o incidentu je vodilo do glasovanja o nezaupnici, ki ga je prestal. Nov škandal je sledil julija 2022, po imenovanju Chrisja Pincherja, obtoženega spolnega nadlegovanja več žensk, na položaj v vodstvu stranke. Zaradi tega je odstopila vrsta ministrov Johnsonove vlade, kar je tudi njega prisililo v odstop. 6. septembra 2022 je bila za novo predsednico vlade imenovana njegova ministrica za zunanje zadeve [[Liz Truss]]. Sam ostaja poslanec. Johnson je za britansko politiko in za novinarstvo kontroverzna oseba. Podporniki so ga hvalili kot zabavno, duhovito in priljubljeno pojavo, privlačno ne samo tradicionalnim konservativnim volivcem. Po drugi strani je bil deležen kritik levice in desnice, očitali so mu elitizem, kronizem, nepoštenost, lenobo, [[Rasizem|rasistično]] in [[Homofobija|homofobno]] izražanje. Johnson je predmet več biografij in številnih literarnih referenc. == Zgodnja leta == === Otroštvo: 1964–1977 === Johnson se je rodil 19. junija 1964 v New Yorku. Njegovo rojstvo so zabeležile tako oblasti ZDA kot tudi Britanski konzulat, tako da mu je bilo dodeljeno ameriško in britansko državljanstvo.{{Sfn|Purnell|2011|p=11}} Njegov oče Stanley Johnson je tedaj študiral ekonomijo na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]].{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1p=11|2a1=Gimson|2y=2012|2p=2}} Johnsonov ded po materini strani je bil odvetnik Sir James Fawcett.<ref>{{Navedi novice|title=Family of influence behind Boris Johnson|url=https://www.telegraph.co.uk/news/politics/london-mayor-election/mayor-of-london/1924866/London-mayor-elections-2008-Family-of-influence-behind-Boris-Johnson.html|accessdate=2019-06-06 |publisher=UK Daily Telegraph |date=2008-05-03 |quote=Boris Johnson's mother: Charlotte Wahl, an artist, brings a more radical dimension to his political heritage. Her father Sir James Fawcett was a prominent barrister and member of the European Commission for Human Rights.}}</ref> Johnsonova mati je bila Charlotte Fawcett,<ref name="telegraph.co.uk">{{Navedi novice|last=Llewellyn Smith|first=Julia|date=2008-05-18 |url=https://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/borisjohnson/1976150/Boris-Johnson-by-his-mother-Charlotte-Johnson-Wahl.html|title=Boris Johnson, by his mother Charlotte Johnson Wahl|work=The Sunday Telegraph|location=London|accessdate=2010-07-07}}</ref> umetnica iz družine liberalnih intelektualcev, ki se je poročila s Stanleyjem leta 1963, pred njuno selitvijo v ZDA. Njen stari oče je bil Elias Avery Lowe, [[Paleografija|paleograf]], judovski priseljenec iz Rusije v ZDA,<ref name="thejc1">[http://website.thejc.com/home.aspx?AId=55194&ATypeId=1&search=true2&srchstr=elias%20avery&srchtxt=0&srchhead=1&srchauthor=0&srchsandp=0&scsrch=0 Interview: Boris Johnson – my Jewish credentials] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150519065620/http://website.thejc.com/home.aspx?AId=55194&ATypeId=1&search=true2&srchstr=elias%20avery&srchtxt=0&srchhead=1&srchauthor=0&srchsandp=0&scsrch=0 |date=2015-05-19 }}, ''The Jewish Chronicle'', Daniella Peled, April 2008</ref> stara mati pa je bila Helen Tracy Lowe-Porter, prevajalka [[Thomas Mann|Thomasa Manna]]. Johnsonov praded po materini strani je bil litovski Jud in [[Ortodoksni Judje|ortodoksni judovski]] [[rabin]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.haaretz.com/israel-news/boris-johnsons-sister-on-his-kibbutz-past-1.5421852|title=Boris Johnson's Sister Reveals His Little-known Past as a Volunteer on an Israeli Kibbutz|date=2016-08-08|work=Haaretz|accessdate=2019-06-30|language=en|archive-date=2019-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20190630001511/https://www.haaretz.com/israel-news/boris-johnsons-sister-on-his-kibbutz-past-1.5421852|url-status=dead}}</ref> Johnson se je zaradi pestrosti prednikov opisal kot »talilni lonec v eni osebi«&nbsp;– v katerem se združujejo prastari starši, med njimi Muslimani, Judje in Kristjani.<ref>{{Navedi novice|last=Woodward, Will|url=https://www.theguardian.com/politics/2007/jul/17/localgovernment.london|title=Phooey! One-man melting pot ready to take on King Newt|work=[[The Guardian]]|location=London|date=2007-07-17}}</ref> Septembra 1964 so se vrnili v Veliko Britanijo, da je Charlotte lahko študirala na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]]. S sinom je živela v mestu Summertown, Oxford, in leta 1965 rodila hčerko Rachel.{{Sfn|Purnell|2011|p=13}} Julija 1965 se je družina preselila v Severni London,{{Sfn|Purnell|2011|p=14}} februarja 1966 pa v Washington D.C., kjer je Stanley dobil službo pri [[Svetovna banka|Svetovni banki]]. Tretji otrok Leo se je rodil septembra 1967. Stanley je nato dobil zaposlitev pri političnem odboru za nadzor prebivalstva, tako da je se družina junija preselila v Norwalk, Connecticut.{{Sfn|Purnell|2011|p=16}} [[Slika:Ashdown_House_-_geograph.org.uk_-_1691918.jpg|levo|sličica|Johnson se je šolal v Hiši Ashdown, Vzhodni Sussex]] Leta 1969 je Stanley družino preselil na družinsko kmetijo v Nethercote blizu Winsforda na zahodu Anglije. Tam je Johnson dobil svoje prve izkušnje z lovom na lisico.{{Sfn|Purnell|2011|p=18}} Stanley je bil redno odsoten iz Nethercote, tako da je vzgojo sina v veliki meri prepustil njegovi materi in varuškam ''au-pair''. Kot otrok je bil Johnson tih in prizadeven,{{Sfn|Purnell|2011|p=14}} trpel pa je zaradi naglušnosti, ki ga je stala kar nekaj operacij. Otroke so vse spodbujali že od mladega, da se lotevajo resnih tem; uspeh je bil ustrezno nagrajevan. Prva ambicija Johnsona, ki se je še spominja, je bila postati »kralj vsega sveta«. Ker so imeli komaj kaj prijateljev, so si bili mladi Johnsoni zelo blizu in tako tudi ostali.{{Sfn|Purnell|2011|pp=28–29}} Konec leta 1969 je družina preselila v Maida Vale v zahodnem London, kjer je Stanley začel s podoktorskim študijem na Londonski šoli za ekonomijo.{{Sfn|Purnell|2011|p=29}} Charlotte in otroci so se leta 1970 za kratek čas vrnili v Nethercote, nato pa znova v London, v Primrose Hill,{{Sfn|Purnell|2011|p=30}} kjer je Boris obiskoval osnovno šolo. Konec 1971 se jim je rodil še sin Joseph.{{Sfn|Purnell|2011|p=31}} Ko je Stanley dobil zaposlitev pri [[Evropska komisija|Evropski komisiji]], se je družina aprila 1973 preselila v Uccle, Bruselj, kjer se je Johnson naučil francosko.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/belgium/brussels/articles/stanley-johnson-why-i-remain-a-fan-of-brussels/|title=Stanley Johnson: Why I remain a fan of Brussels|last=Johnson|first=Stanley |date=2016-06-18 |work=The Daily Telegraph|location=London|accessdate=2016-06-25}}</ref> Charlotte je doživela [[Duševna motnja|živčni zlom]], tako da je bila hospitalizirana zaradi [[Velika depresivna motnja|klinične depresije]]; Johnson in njegovi bratje in sestre so končali leto 1975 v Hiši Ashdown, v pripravljalnem internatu v Vzhodnem Sussexu. Tu je Boris vzljubil [[ragbi]] ter se odlikoval v stari grščini in [[Latinščina|latinščini]]; da so učitelji uporabljali telesno kaznovanje, ga je potrlo. Stanley in Charlotte sta šla decembra 1978 narazen in se leta 1980 ločila.{{Sfn|Purnell|2011|pp=36, 42}} Charlotte se je preselila v stanovanje v Notting Hill, kjer so otroci preživeli veliko časa z njo.{{sfnm|1a1=Edwards|1a2=Isaby|1y=2008|1pp=44–45|2a1=Purnell|2y=2011|2pp=38–39|3a1=Gimson|3y=2012|3p=35}} === Eton in Oxford: 1977–1987 === Johnson je dobil Kraljevo štipendijo za šolanje na Eton College, elitnem neodvisnem internatu v Etonu, Berkshire. V internat je prišel jeseni 1977,{{Sfn|Purnell|2011|p=45}} začel je uporabljati ime Boris namesto Alex in razvil »ekscentrično angleško persono«, po kateri je pozneje postal znan.{{Sfn|Purnell|2011|pp=47–48}} Opustil je katolicizem svoje matere in prestopil v [[Anglikanizem|Anglikansko cerkev]].{{Sfn|Purnell|2011|p=48}} Čeprav se šola v poročilih pritožuje zaradi njegovih brezdelnosti, samozadovoljstva in zamud, je bil Johnson na Etonu priljubljen in poznan.{{Sfn|Purnell|2011|pp=47–48}} Njegovi prijatelji so bili večinoma iz premožnega srednjega in zgornjega razreda; njegova najboljša prijatelja sta bila Darius Guppy in Charles Spencer, oba sta mu sledila v Oxford in tudi kot odrasli so ostali prijatelji.{{Sfn|Purnell|2011|p=53}} Johnson se je odlikoval v angleščini in klasikih, zanje je dobival nagrade,{{Sfn|Purnell|2011|pp=49–50}} postal je tajnik šolskega debatnega krožka{{Sfn|Purnell|2011|p=55}} in urednik šolskega glasila ''Kronika internata Eton''.{{Sfn|Purnell|2011|pp=49, 53}} Konec leta 1981 je bil sprejet v Združenje Eton. Po zaključku Etona si je Johnson privoščil enoletni premor v Avstraliji, kjer je učil angleščino in latinščino v Kampusu Timbertop, elitnem neodvisnem internatu.{{Sfn|Purnell|2011|pp=58–59}}<ref>{{Navedi novice|url=http://www.smh.com.au/entertainment/books/boris-johnson-and-the-right-to-write-20130815-2ryy9.html|title=Boris Johnson and the right to write|last=Bunbury|first=Stephanie|date=2013-08-17 |work=The Sydney Morning Herald|accessdate=2018-01-12}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.bordermail.com.au/story/4033888/when-boris-was-just-another-timbertop-rent-a-pom/?cs=4067|title=When Boris was just another Timbertop Rent-A-Pom|last=Johnston|first=Chris|date=2016-07-15|work=The Border Mail|accessdate=2018-01-12|archive-date=2018-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180113035552/http://www.bordermail.com.au/story/4033888/when-boris-was-just-another-timbertop-rent-a-pom/?cs=4067|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Oxford_-_Balliol_College_-_geograph.org.uk_-_1329613.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Johnson je študiral klasično literaturo na Kolidžu Balliol, Oxford.]] Johnson je dobil štipendijo za študij Literae Humaniores, štiriletni študijski program na Kolidžu Balliol v Oxfordu. Z vpisom na univerzo konec leta 1983{{Sfn|Gimson|2012|p=56}} se je pridružil generaciji študentov na Oxfordu, ki so v začetku 21. stoletja prevladali v britanski politiki in medijih, kot so visoki člani konservativne stranke [[David Cameron]], William Hague, Michael Gove Jeremy Hunt ter Nick Boles.{{Sfn|Purnell|2011|p=62}} Na univerzi je igral ragbi za Balliol{{Sfn|Gimson|2012|p=62}} in ostal v stiku predvsem s starimi Etonijci, med drugim s članstvom v klubu Bullingdon, pivski združbi višjega razreda, ki je bila znana predvsem po vandalizmu.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.co.uk/2013/05/28/david-dimbleby-bullingdon-club-boris-johnson_n_3345077.html|title=David Dimbleby Slams 'Disgraceful' Boris Johnson For Ruining Bullingdon Club|work=HuffPost|date=2013-05-28 |accessdate=2014-05-29}}; {{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2011/aug/10/uk-riots-boris-johnson|title=UK riots: how do Boris Johnson's Bullingdon antics compare?|work=The Guardian |date=2011-08-10 |accessdate=2014-05-29}}</ref> Johnson je spoznal aristokratko Allegro Mostyn-Owen in med študijem na univerzi sta se zaročila.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=72, 74–78|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=76–83}} Johnson je bil priljubljen in splošno znan na Univerzi v Oxfordu. Z Guppyjem je urejal satirično revijo univerze ''Tributary''.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1p=68|2a1=Gimson|2y=2012|2p=74}} Leta 1984 je bil izvoljen za tajnika Oxfordskega združenja,{{Sfn|Purnell|2011|pp=70–71}} potem ko ga je na volitvah za predsednika združenja premagal Neil Sherlock.{{Sfn|Purnell|2011|pp=71–73}} Leta 1986 je Johnson ponovno kandidiral za predsednika; njegova kampanja je bila osredotočena na zgornji razred in njegovo podporo, s poudarkom na osebnosti kandidata in manj na njegovih stikih s konservativci. V upanju na njihove glasove je Johnson iskal bližino združenj, ki so bile blizu Socialno-demokratski stranki (SDP) in Liberalni stranki. Johnson je z zmago na volitvah postal predsednik, čeprav njegovo predsedstvo ne spada med posebno odlična in nepozabna;{{Sfn|Purnell|2011|p=84}} glede njegove usposobljenosti in resnosti so se pojavljala vprašanja.{{Sfn|Purnell|2011|p=87}} S specializacijo v [[Antična književnost|antični književnosti]] in klasični filozofiji je Johnson na Kolidžu Balliol z zgornjim redom druge stopnje,<ref>{{Navedi novice|title=Lyn Barber Interviews Boris Johnson|url=https://www.theguardian.com/media/2003/oct/05/pressandpublishing.politicsphilosophyandsociety|work=The Guardian|location=London|date=2003-10-05}}</ref> vendar je bil zelo nesrečen, ker ni izdelal z odliko.{{Sfn|Purnell|2011|p=92}} == Zgodnja kariera == === ''Times'' in ''Daily Telegraph'': 1987–1994 === Johnson in Mostyn-Owen sta se poročila septembra 1987; ''Allegra e Boris'' – duet za violino in violo je posebej za poroko komponiral Hans Werner Henze.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=92–94|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=85–86}} Po medenih tednih v Egiptu sta se preselila v Zahodni Kensington, Zahodni London.{{Sfn|Purnell|2011|p=94}} Johnson si je poiskal delo pri podjetju za svetovanje L. E. K. Consulting, vendar je po enem tednu odnehal.{{sfnm|1a1=Edwards|1a2=Isaby|1y=2008|1p=46|2a1=Purnell|2y=2011|2pp=94–95|3a1=Gimson|3y=2012|3pp=87–88}} S pomočjo družinskih vezi je konec leta 1987 je začel pri ''[[The Times]]'' kot podiplomski pripravnik.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=95–99|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=88–90}} Tam je povzročil škandal s člankom o [[Arheologija|arheološkem]] odkritju palače Edvarda II., za katerega si je izmislil citat svojega botra, zgodovinarja Colina Lucasa. Ko je urednik ''Timesa'' Charles Wilson izvedel za prevaro, je Johnson dobil odpoved.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=100–102|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=90–96}} Johnson se je zaposlil v uredništvu ''[[The Daily Telegraph|Daily Telegraph]]'', ker ga je urednik, Max Hastings, poznal še iz časov njegovega predsedstva v Oxfordu.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=102–103|2a1=Gimson|2y=2012|2p=97}} Njegovi članki so bili po srcu konservativnih bralcev srednjega razreda in srednjih let iz »Srednje Anglije«; znani so bili po značilnem slogu, polnem staromodnih besed in besednih zvez, pa tudi po tem, da je bralce redno naslavljal z »moji prijatelji«.{{Sfn|Purnell|2011|pp=106–107}} V začetku leta 1989 je časopis Johnsona poslal v Bruselj, da od tam poroča o Evropski komisiji;{{Sfn|Purnell|2011|p=109}} v Bruslju je ostal do leta 1994.<ref name="Fletcher">{{Navedi novice|last=Fletcher|first=Martin|url=https://www.newstatesman.com/politics/uk/2017/11/joke-s-over-how-boris-johnson-damaging-britain-s-global-stature|title=The joke's over – how Boris Johnson is damaging Britain's global stature|work=New Statesman|date=2017-11-04|accessdate=2017-11-07}}</ref> Kot oster kritik predsednika komisije [[Jacques Delors|Jacquesa Delorsa]] si je pridobil sloves enega redkih [[Evroskepticizem|evroskeptičnih]] novinarjev.{{Sfn|Purnell|2011|pp=115–116}} Mnogi med njegovimi kolegi novinarji so bili kritični do njegovih izdelkov, saj naj bi pogosto vsebovali neresnice, katerih namen je bil diskreditirati Komisijo;{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=121, 126|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=98–99, 100–101}} torijski politik Chris Patten je kasneje izjavil, da Johnson takrat bil »eden največjih zastopnikov [[Lažne novice|lažnega novinarstva]]«.<ref name="Fletcher" /> {{Quote box|width=25em|align=right|quote=Videl sem, kako se je [Evropska unija] spreminjala. Biti prisoten je bilo nekaj čudovitega. [[Berlinski zid]] je padel, Francozi in Nemci pa so se morali odločiti, kako se bodo na to odzvali, kaj bo Evropa naredila, in prišlo je do tega fantastičnega pritiska ustvariti enotno politiko, najti odgovor za zgodovinski nemški problem in vse to je v konzervativni stranki povzročilo neverjetne napetosti; tako je vse, kar sem pisal iz Bruslja, bilo kot kamen, ki ga vržeš čez vrtni zid in potem prisluhneš, kako trešči na rastlinjak tam v Angliji, vse, kar sem poslal iz Bruslja, je imelo ta neverjeten, eksploziven učinek na konzervativno stranko, dalo mi je, če lahko tako rečem, precej čuden občutek moči.}} Po mnenju Sonje Purnell, Johnsonove namestnice v Bruslju, ki je kasneje spisala njegov življenjepis,<ref name="Fletcher"/> so njegovi članki evroskepticizem, dotlej povezan z britansko levico, pomagali približati desnici.{{Sfn|Purnell|2011|p=115}} Johnson je s svojimi članki postal najljubši novinar konservativne [[Margaret Thatcher]],{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1p=120|2a1=Gimson|2y=2012|2p=104}} njenemu nasledniku Johnu Majorju pa je Johnson šel na živce in je pogosto polemiziral z njim.{{Sfn|Purnell|2011|pp=118, 124}} Johnsonova pisanja so zaostrila napetosti med pristaši in nasprotniki EU v konservativni stranki, napetosti, ki so po splošnem mnenju prispevale k porazu na splošnih volitvah leta 1997. Johnson si je tako prislužil nezaupanje številnih članov stranke.{{Sfn|Purnell|2011|p=124}} Njegovi članki so ključno vplivali na pojav Stranke za neodvisnost (UKIP) v začetku 1990. let.{{Sfn|Purnell|2011|p=115}} Februarja leta 1990 je Johnsona zapustila žena; po nekaj poskusih sprave sta se aprila 1993 tudi uradno ločila. Začel je razmerje s prijateljico iz otroštva Marino Wheeler, ki se je v Bruselj preselila leta 1990. Maja 1993 sta se poročila in Wheelerjeva je kmalu zatem rodila hčer. Johnson in njegova nova žena sta se preselila v Islington v severnem Londonu,{{Sfn|Purnell|2011|p=142}} sosesko, znano po svoji levo-liberalni [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligenci]]. Pod vplivom tega okolja in svoje žene se je pri vprašanjih, kot so [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]], pravice LGBT in medrasni odnosi, pomaknil v bolj liberalno smer.{{Sfn|Purnell|2011|pp=144, 148}} Par je v Islingtonu dobil še tri otroke, ki nosijo priimek Johnson-Wheeler.{{Sfn|Purnell|2011|pp=146–147}} Johnson je svojim otrokom posvetil veliko časa in napisal tudi knjigo poezije ''Zagnani starši so nevarni&nbsp;– Zgodba v svarilo'', ki je ob objavi dobila pretežno slabe ocene.{{Sfn|Purnell|2011|p=153}} === Politični kolumnist: 1994–1999 === Ob povratku v London je Hastings zavrnil Johnsonov predlog, da postane [[vojni dopisnik]],{{Sfn|Purnell|2011|pp=139–140}} namesto tega ga je napredoval na mesto pomočnika urednika in glavnega političnega kolumnista. Johnson je za kolumno dobil pohvale, ker je bila ideološko raznolika in pisana jasno, tako da mu je prislužila nagrado Komentator leta na podelitvi ''[[What the Papers Say]]''. Po drugi strani so mu kritiki očitali pobožnjaštvo in nesprejemljiv besednjak (slabšalni izrazi za Afričane, geje itd.).{{sfn|Purnell|2011|p=169}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/comment/personal-view/3571742/If-Blairs-so-good-at-running-the-Congo-let-him-stay-there.html|title=If Blair's so good at running the Congo, let him stay there|author=Boris Johnson|date=2002-01-10|work=The Daily Telegraph}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/comment/personal-view/3619424/Getting-our-knickers-in-a-twist-over-China.html|title=Getting our knickers in a twist over China|author=Boris Johnson|date=2005-09-01|work=The Daily Telegraph}}</ref>{{sfn|Purnell|2011|p=171}} [[Slika:John_Major_1996.jpg|levo|sličica|214x214_pik|Konservativni Premier John Major Johnsona ni maral in je bil na tem, da vloži veto na njegovo kandidaturo]] Razmišljal je o politični karieri in leta 1993 nakazal, da bi se potegoval za kandidaturo konservativcev za [[Evropski poslanec|evroposlanca]] na [[Volitve v Evropski parlament 1994|volitvah v Evropski parlament 1994]]. Čeprav so premierja Majorja prepričali, da na Johnsonovo kandidaturo ne vloži veta, Johnson ni našel zase proste volilne enote.{{Sfn|Purnell|2011|pp=162–165}} Kasneje se je osredotočil na sedež v britanskem parlamentu (House of Commons). Ko so zavrnili njegovo kandidaturo za Holborn in St. Pancras, ga je stranka izbrala za kandidata za volilno enoto Clwyd Jug v Severnem Walesu, ki je bila varno v rokah laburistov. Po šestih tednih kampanje je na splošnih volitvah leta 1997 prejel 9.091 glasov (23 %) in tako izgubil proti kandidatu laburistov.{{sfnm|1a1=Edwards|1a2=Isaby|1y=2008|1p=46|2a1=Purnell|2y=2011|2pp=185–186|3a1=Gimson|3y=2012|3p=125}} Junija 1995 je prišlo do škandala, ko so objavili posnetek telefonskega pogovora, ki sta ga Johnson in njegov prijatelj Darius Guppy imela leta 1990.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=173–176|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=117–123}} V pogovoru je Guppy omenil, da Stuart Collier, novinar tabloida ''[[News of the World]]'', raziskuje njegove kriminalne dejavnosti in prosil Johnsona, naj mu priskrbi novinarjev zasebni naslov, da bi ga lahko dal premlatiti. Johnson je pristal na to, da podatke priskrbi, je pa izrazil zaskrbljenost, da bi bil lahko povezan z napadom. Ko je leta 1995 telefonski pogovor prišel v javnost, je Johnson izjavil, da konec koncev Guppyju podatkov ni preskrbel; Hastings je Johnsona ukoril, vendar ga ni odstavil.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=173–176|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=117–123}} Johnson je dobil redno kolumno v časopisu ''The Spectator'', sestrski izdaji časopisa ''The Daily Telegraph''; dobival je mešane kritike, saj je pogosto dajal vtis naglice.{{Sfn|Purnell|2011|p=168}} Leta 1999 je poleg tega dobil kolumno o novih avtomobilih v reviji ''GQ''. S svojim vedenjem je urednike redno spravljal v slabo voljo; ljudi pri ''GQ'' so frustrirale številne parkirne kazni, ki jih je Johnson prislužil med preskušanjem avtomobilov zanje,{{Sfn|Purnell|2011|p=171}} pri tem pa je bil dosledno pozen pri oddaji kolumn za ''The Telegraph'' in ''The Spectator'', tako da je veliko ljudi proti svoji volji zaradi njega ostajalo dlje v službi; če so se odločili, da nehajo čakati in gredo v tisk brez njegovega prispevka, se je jezil, vpil na njih in jih preklinjal.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=179–181|2a1=Gimson|2y=2012|2p=177}} Ko se je Johnson aprila 1998 pojavil v epizodi satirične serije ''Have I Got News for You'', ga je lahko spoznalo precej širše občinstvo; lik telebana iz zgornjega sloja je bil zelo priljubljen pri gledalcih, tako da so ga povabili znova v kasnejše epizode, tudi kot gostujočega voditelja.{{Sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=176–178|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=127–129}} Za nastop leta 2003 je bil nominiran za nagrado Bafte.<ref>{{navedi splet |url=http://awards.bafta.org/award/2004/television |title=Television in 2004 - BAFTA Awards |date=2020-04-18 |publisher=[[BAFTA]] |access-date=2020-05-03}}</ref> Na ulici so ga začeli ljudje prepoznavati in bil je gost še v drugih televizijskih oddajah.{{Sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|2a1=Gimson|2y=2012}} === ''The Spectator'' in poslanec za Henley: 1999–2008 === {{quote box|width=25em|align=right|quote=Izvolitev Borisa Johnsona ... potrjuje naraščajočo slabost [[Torijci|torijcev]] za slavne osebnosti na račun turobnih zahtev politike. Johnson, ne glede na vso njegove nadarjenost, verjetno ne bo olepšal kakega bodočega vladnega kabineta pod torijci. Dejansko ni znano, da bi bil pretirano zainteresiran za resne politične zadeve, in težko si ga je predstavljati, kako se kot zakoten, priden državni sekretarček za socialno varstvo muči z administrativnimi malenkostmi. Da bi ohranil svoj ugled šaljivca, bo nedvomno moral piliti svojo podobo [[Bertie Wooster|Bertieja Woostra]] do te točke, da se bo sam spremenil v impersonacijo.|author= —[[Max Hastings]], ''London Evening Standard''|source={{sfn|Purnell|2011|p=219}} }} Julija 1999 je Conrad Black – lastnik ''Daily Telegraph'' in ''The Spectator'' – ponudil Johnsonu uredništvo slednjega pod pogojem, da se odpove svojim sanjam o kandidaturi za parlament; Johnson je pristal. Ohranjal je tradicionalno desno usmerjenost časopisa, pri tem pa imel vrata odprta za leve članke in karikature.{{Sfn|Purnell|2011|pp=198–199}} Pod Johnsonom je kolportaža časopisa porasla za 10 % na 62.000, tako da je začel ustvarjati dobiček.{{Sfn|Purnell|2011|p=191}} Njegovo urejevanje je tudi doživelo kritike; po mnenju nekaterih se pod njim ''The Spectator'' izogibal resnih vprašanj,{{Sfn|Purnell|2011|p=204}} kolegi pa so postajali vse bolj slabe volje, ker je redno manjkal v pisarni, na sestankih in pri dogodkih.{{Sfn|Purnell|2011|pp=192, 194}} Zaradi napačnih političnih napovedi v časopisu je pridobil sloves pametnjakoviča, ki ga ni jemati resno;{{Sfn|Purnell|2011|p=204}} ostro so ga kritizirali – med drugimi tudi njegov tast Charles Wheeler – da je dovolil rasistične in antisemitske prispevke Takija Theodoracopulosa.{{Sfn|Purnell|2011|p=193}}<ref>{{Navedi novice|title=Boris says sorry over 'blacks have lower IQs' article in the Spectator|url=https://www.standard.co.uk/news/mayor/boris-says-sorry-over-blacks-have-lower-iqs-article-in-the-spectator-6630340.html|accessdate=2018-08-30 |work=London Evening Standard|date=2008-04-02}}</ref> ==== Pot v parlament ==== Ko se je Michael Heseltine umaknil iz politike, se je Johnson odločil kandidirati v volilnem okraju Henley, enem od zanesljivo konservativnih okrožij v Oxfordshireu. Konzervativna stranka v volilnem okraju je o kandidaturi Johnsona imela pomisleke; enim je bil zabaven in očarljiv, drugi niso marali njegovega neresnega odnosa in pomanjkljivega poznavanja lokalnih razmer, a naposled so njegovo kandidaturo podprli.{{Sfn|Purnell|2011|pp=211–212}} Tudi na račun televizijske slave je Johnson na splošnih volitvah leta 2001 zmagal z večino 8.500 glasov.{{Sfn|Purnell|2011|pp=220–221}} Redno se je udeleževal družabnih dogodkov v Henleyu in občasno pisal za ''Henley Standard''.{{Sfn|Purnell|2011|p=238}} Njegove odločitve so naletele na odobravanje, pridružil se je lokalni kampanji proti ukinitvi bolnišnice Townlands in lokalne zračne reševalne službe.{{Sfn|Purnell|2011|p=239}} V parlamentu je Johnson bil imenovan v stalni odbor, ki je imel nalogo oceniti zakon o zaplembi nezakonito pridobljenega premoženja, vendar je bilo često odsoten.{{Sfn|Purnell|2011|p=225}} Kljub ugledu javnega govornika je javnost za njegove govore v House of Commons menila, da niso kaj posebnega; Johnson sam jih je kasneje opisal kot »sranje«.{{Sfn|Purnell|2011|pp=232–233}} V prvih štirih letih kot poslanec je prisoten pri glasovanju pri približno polovici zakonskih predlogov; v njegovem drugem mandatu je delež padel na 45 %.{{Sfn|Purnell|2011|p=230}} Običajno je podprl strankarsko linijo konservativcev, četudi se ji je v tem obdobju uprl petkrat, kar odraža njegov socialno liberalnejši odnos.{{Sfn|Purnell|2011|p=231}} Čeprav je najprej bil proti, je kasneje glasoval za to, da se Britanija leta 2003 pridruži ZDA pri invaziji na Irak{{Sfn|Purnell|2011|p=240}} in je aprila 2003 obiskal zasedeni Bagdad.{{Sfn|Purnell|2011|p=149}} Po drugi strani je avgusta 2004 podprl neuspešen poskus odstaviti predsednika vlade [[Tony Blair|Tonyja Blaira]] zaradi obtožb o napakah pri upravljanju med vojno,<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/programmes/bbc_parliament/3622380.stm|title=BBC NEWS {{!}} Programmes {{!}} BBC Parliament {{!}} Impeachment in practice |publisher=BBC |accessdate=2016-12-18 |date=2004-09-02}}</ref> decembra 2006 pa je opisal invazijo kot »ogromno napako in nezgodo«.{{Sfn|Gimson|2012|p=265}} Čeprav je Black, lastnik časopisov, kjer je Johnson objavljal, bil mnenja, da je Johnson »neizrekljivo zahrbten«, saj je prelomil svojo obljubo, da ne bo kandidiral, ga vseeno ni odpustil, saj mu je »pomagal dvigniti ugled časopisa in povečati promet«.{{Sfn|Purnell|2011|pp=189, 190}} Johnson je ostal urednik ''Spectatorja,'' pisal je tudi kolumne za ''Daily Telegraph'' in ''GQ'' ter nastopal na televiziji.{{Sfn|Purnell|2011|p=226}} Njegova knjiga iz leta 2001, ''Prijatelji, volivci, rojaki: zapiski z volilne poti'', pripoveduje o volilni kampanji, medtem ko je v ''Poslušajte me, prijatelji'' iz leta 2003 objavil zbirko že objavljenih kolumn in člankov.{{Sfn|Gimson|2012|pp=176–177}} Leta 2004 je objavil svoj prvi roman ''Dvainsedemdeset devic: komedija zmešnjav,'' ki se vrti okoli življenja konservativnega poslanca in vsebuje različne avtobiografske elemente. Ko mu je kritik očital, da žonglira z več posli, kot jih je sposoben opravljati, je omenil [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] in [[Benjamin Disraeli|Benjamina Disraelija]], ki sta vzorno združevala svojo politično in literarno kariero. Da bi obvladal stres, je začel teči in kolesariti{{Sfn|Purnell|2011|p=228}} in postal pri tem tako dobro znan, da so ga imenovali za »morda najbolj znanega kolesarja v Veliki Britaniji«.{{Sfn|Gimson|2012|p=182}} Ko je William Hague odstopil kot vodja konservativcev, je Johnson podprl Kennetha Clarka, ker je bil mnenja, da je Clarke edini kandidat, sposoben zmagati na splošnih volitvah. Izvoljen pa je bil Iain Duncan Smith.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=223–224|2a1=Gimson|2y=2012|2p=150}} Johnson in Duncan Smith sta imela napete odnose in ''Spectator'' je postal kritičen do vodstva njegove stranke.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1p=234|2a1=Gimson|2y=2012|2p=150}} Duncan Smith je bil odstranjen s svojega položaja novembra 2003, zamenjal ga je Michael Howard; Howard je bil mnenja, da je Johnson pri volivcih najbolj priljubljen politik konservativne stranke in ga je imenoval za podpredsednika stranke, odgovornega za nadzor nad volilno kampanjo.{{sfnm|1a1=Edwards|1a2=Isaby|1y=2008|1pp=46–47|2a1=Purnell|2y=2011|2pp=242–243|3a1=Gimson|3y=2012|3p=178}} Ob preureditvi senčnega kabineta maja 2004 je Howard imenoval Johnsona za ministra v senci za umetnost. Oktobra je Howard Johnsonu ukazal, naj se javno opraviči v [[Liverpool]]u za objavo članka v ''Spectatorju'' — anonimko je spisal Simon Heffer — ki je trdil, da je za nesrečo v Hillsborough delno odgovorna množica radovednežev in da imajo ljudje v Liverpoolu okus za odvisnost od socialne države.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk_politics/3756418.stm|title=Boris sorry for Scouse stereotype|date=2004-10-19 |work=BBC News}}</ref> Novembra 2004 so tabloidi razkrili razmerje Johnsona s kolumnistko ''Spectatorja'' Petronello Wyatt, med katerim je prišlo do dveh prekinitev nosečnosti. Johnson je najprej trdil, da so obtožbe »bedarije«.{{sfnm|1a1=Edwards|1a2=Isaby|1y=2008|1p=47|2a1=Purnell|2y=2011|2pp=257–263|3a1=Gimson|3y=2012|3pp=162–173, 209–218}} Ko so prišli v javnost dokazi, je Howard od Johnsona zahteval, da zaradi javnih laži odstopi kot podpredsednik in minister v senci za umetnost; ko je Johnson zavrnil, ga je Howard odpustil s teh položajev.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.independent.co.uk/uk/politics/story.jsp?story=582750|archiveurl=https://web.archive.org/web/20041213175715/http://news.independent.co.uk/uk/politics/story.jsp?story=582750|title=On your bike, Boris: Howard sacks Johnson over private life|work=The Independent|date=2004-11-14|accessdate=2013-09-12|archivedate=2004-12-13}}</ref> Škandal je bil motiv satire ''Kdo je očka?'', ki so jo uprizorili na odru Kraljevega gledališča v Islingtonu julija 2005.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=277–281|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=232–233}} ==== Drugi mandat ==== [[Slika:University_Park_MMB_21_Portland_Building_-_Boris_Johnson.jpg|desno|sličica| Kot miniser v senci za visoko šolstvo je Johnson obiskal več univerz (na sliki leta 2006 na Univerzi v Nottinghamu). ]] Na splošnih volitvah leta 2005 je bil Johnson ponovno izvoljen za poslanca za volilno enoto Henley. Na splošnih volitvah je zmagala laburistična stranka in Howard je odstopil kot konservativni vodja; Johnson je pri izbiri naslednika podprl [[David Cameron|Davida Camerona]]. Ko je bil Cameron izvoljen, je imenoval Johnsona za ministra v senci za visokošolsko izobraževanje, kot priznanje za njegovo priljubljenost med študenti. Ker je želel racionalizirati financiranje univerz,{{Sfn|Purnell|2011|p=302}} je Johnson podprl predlagano povišanje šolnin.{{Sfn|Purnell|2011|p=291}} Septembra 2006 so njegovo sliko uporabili za pro-konservativne materiale »Boris te potrebuje« in »Boris srček« med univerzitetnim tednom za bruce.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2006/sep/06/uk.conservatives|title=Boris Johnson goes Warhol to become poster boy for Tories|date=2006-09-06 |accessdate=2006-09-17 |work=The Guardian|location=London|first=Will|last=Woodward}}</ref> Leta 2006 je Johnson vodil kampanjo za rektorja Univerze v Edinburgu, vendar je njegova podpora povišanju šolnin njegovi kampanji škodila, tako da je končal na tretjem mestu.<ref name="HES24Feb06">{{navedi novice |last=Fazakerley |first=Anna |date=2006-02-24 |url=http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?storyCode=201555&sectioncode=26 |title=Blond has more fun but fails to thwart anti top-up fee vote |work=Times Higher Education Supplement}}</ref> Aprila 2006 je ''News of the World'' objavil novico, da ima Johnson afero z novinarko Anno Fazackerley; par novic ni komentiral in kmalu po tem je Johnson Fazackerley zaposlil.<ref name="auto">{{navedi novice |last=Barber |first=Lynn |date=2008-10-19 |url=https://www.theguardian.com/culture/2008/oct/19/boris-london |title=No more Mr Nice Guy |work=The Guardian}}</ref> Septembra 2006 je visoka komisija Papuanske Nove Gvineje protestirala zaradi neumestne opazke: primerjal je namreč pogosto spreminjajoče se vodstvo konservativcev s [[Kanibalizem|kanibalizmom]] na Papuanski Novi Gvineji.{{Sfn|Gimson|2012|p=266}} Leta 2005 je novi izvršni direktor časopisa ''The Spectator'', Andrew Neil, odpustil Johnsona z mesta urednika. Da bi nadomestil to izgubo prihodka, se je Johnson pogajal s ''The Daily Telegraphom'' o povišici z 200.000 na 250.000 funtov na leto, v povprečju za 5.000 funtov na kolumno, od katerih mu je vsaka vzela kako uro in pol časa.{{Sfn|Purnell|2011|pp=294–295}}<ref>{{Navedi novice|last=Brook, Stephen|url=https://www.theguardian.com/media/2008/may/15/dailytelegraph.pressandpublishing|title=Boris to return to Telegraph column|work=The Guardian|date=2008-05-15 |accessdate=2010-07-07 |location=London}}</ref> Pripravil je poljudnozgodovinsko televizijsko oddajo ''Sanje o Rimu''; oddajo so predvajali januarja 2006, februarja pa ji je sledila knjiga. S pomočjo lastnega produkcijskega podjetja je ustvaril nadaljevanje ''Po Rimu'' in se osredotočil na zgodnjo zgodovino Islama.{{Sfn|Purnell|2011|p=294}} Vse mogoče dejavnosti so mu leta 2007 prislužile 540.000 funtov, s čimer je bil na tretjem mestu med britanskimi poslanci tega leta.{{Sfn|Purnell|2011|p=295}} == Župan Londona == === Volitve za župana: 2008 === Marca 2007 je Johnson stranki predlagal svojo kandidaturo na volitvah za župana Londona leta 2008.{{Sfn|Purnell|2011|p=307}} Dobil je Cameronovo podporo,{{Sfn|Purnell|2011|pp=308–310}} poleg tega se je zanj zavzel ''London Evening Standard''.{{Sfn|Purnell|2011|p=31}} Julija je objavil svojo kandidaturo<ref>{{Navedi novice|last=Jones|first=George|title=Boris Johnson to run for mayor|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1557547/Boris-Johnson-to-run-for-mayor.html|accessdate=2013-02-17|work=The Daily Telegraph|location=London|date=2007-07-16}}</ref> in septembra so ga izbrali za konservativnega kandidata, potem ko je na javnih predvolitvah dobil 79 % glasov.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk_politics/7014739.stm|title=Johnson is Tory mayor candidate|work=BBC News|date=2007-09-27|accessdate=2010-01-02}}</ref> [[Slika:Boris_Johnson_-holding_a_red_model_bus_-2007.jpg|levo|sličica| Johnson je obljubil, da bo zgibne avtobuse v Londonu zamenjal z avtobusi New Routemaster, če bo izvoljen za župana ]] Johnsonovo kampanjo za župana so v glavnem financirali njegovi pristaši v londonskem finančnem sektorju.{{Sfn|Purnell|2011|p=401}} Osredotočila se je na zmanjšanje kriminala mladih, zagotavljanje varnejšega javnega prevoza in zamenjavo zgibnih avtobusov s posodobljeno različico AEC Routemaster.{{Sfn|Purnell|2011|p=327}} Johnson se je zavzel za to, da zakon o mamilih napravijo fleksibilnejšega za »[primere], ko se konoplja uporablja za lajšanje hude in kronične bolečine«.<ref>{{Navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/news/1902743/Boris-Johnson-Legalise-cannabis-for-pain-relief.html|title=Boris Johnson: Legalise cannabis for pain relief |work=The Telegraph |last=Prince |first=Rosa |date=2008-04-24 |accessdate=2019-07-07}}</ref> Kampanja je med drugim ciljala na pretežno konzervativna predmestja zunanjega Londona in izkoriščala prepričanje, da laburistična uprava območje zanemarja na račun osrednjega Londona. Poudarjala je njegovo priljubljenost, tudi med tistimi, ki so nasprotovali njegovi politiki,{{Sfn|Purnell|2011|pp=326–327}} tako da so nasprotniki pritoževali, češ da je med volivci značilno slišati mnenje: »Glasujem za Borisa, ker ni resen«.{{Sfn|Purnell|2011|p=327}} Tedanji laburistični župan Ken Livingstone je Johnsona vzel resno, dejal je, da je »najmogočnejši nasprotnik, s katerim se bom soočil na svoji politični poti«. V kampanji ga je slikal kot pobožnjaškega klovna brez stika z realnostjo, ki v svoji kolumni uporablja rasističen in homofoben jezik; Johnson je odgovoril, da so citati bili vzeti iz konteksta in da so bili mišljeni kot satira, ter vztrajal: »Sem popolnoma proti rasizmu; preziram in črtim rasizem«. Poudarjal je svoje turške prednike{{Sfn|Purnell|2011|p=340}} in se kot znak nasprotovanja konservativni politiki zavzel za možnost prislužene amnestije nezakonitih priseljencev. Obtožbe proti njemu so postale samo še bolj resne, ko je fašistična Britanska nacionalna stranka (BNP) pozvala privržence, da dajo drugi glas Johnsonu; odzval se je z izjavo, da »popolnoma in brez pridržkov« obsoja BNP. {{Sfn|Purnell|2011|p=336}}<ref>{{Navedi novice|title=Give second vote to Johnson, BNP tells supporters|url=https://www.theguardian.com/politics/2008/apr/02/london08.london|work=The Guardian|date=2008-04-02 |location=London|first=Sam|last=Jones|accessdate=2010-04-02}}</ref> Do nadaljnjih polemik je prišlo, ko je Johnson priznal, da je kot študent užival konopljo in kokain.{{Sfn|Edwards|Isaby|2008|pp=144–145}} Na volitvah maja 2008 je udeležba znašala okoli 45 %, Johnson je dobil 43,2 %, Livingstone pa 37 % preferenčnih glasov; po prištetih drugih glasovih so Johnsona razglasili za zmagovalca s 53,2 %, Livingston je izgubil s 46,8 %.<ref name="bbcmayorwin">{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk_politics/7380947.stm|title=Johnson wins London mayoral race|work=BBC News|date=2008-05-03 |accessdate=2008-05-03}}</ref> Johnsonu je koristila visoka volilna udeležba v konservativnih trdnjavah, kot sta Bexley in Bromley,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/cripes-boris-takes-london-and-rounds-off-a-rotten-day-for-gordon-brown-820348.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080505174303/http://www.independent.co.uk/news/uk/politics/cripes-boris-takes-london-and-rounds-off-a-rotten-day-for-gordon-brown-820348.html|work=The Independent|title=Cripes! Boris takes London (and rounds off a rotten day for Gordon Brown) |accessdate=2008-10-08 |first=Andrew|last=Grice|location=London|date=2008-05-03 |archivedate=2008-05-05}}</ref> ki mu je prislužila največji osebni mandat v Združenem kraljestvu.{{Sfn|Edwards|Isaby|2008|p=204}} Ko je napovedal, da bo odstopil kot poslanec,{{Sfn|Purnell|2011|p=351}}<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2008/may/03/london08.boris1|title=Johnson snatches Tories' biggest prize|date=2008-05-03 |work=The Guardian|location=London|first=Nicholas|last=Watt|accessdate=2010-04-01}}</ref> je povzročil kar nekaj jeze med člani stranke v Henleyu in med volivci, ki so se počutili zapuščene.{{Sfn|Purnell|2011|p=313}} === Prvi mandat: 2008–2012 === [[Slika:Boris_Johnson_on_the_podium.jpg|sličica| Johnson drži zmagovalni govor v mestni hiši, potem ko je bil izvoljen za župana Londona ]] Po preselitvi urada v Mestno hišo{{Sfn|Purnell|2011|p=352}} je Johnson za svoj prvi uradni nastop izbral sikhovski praznik Vaisakhi na [[Trafalgar Square|Trafalgarskem trgu]]. Namesto da bi pripeljal obstoječo ekipo sodelavcev, kot je to bil storil Livingstone, si je Johnson šest mesecev iskal potrebno osebje.{{Sfn|Purnell|2011|p=354}} Uradnikom v Mestni hiši, za katere je menil, da so preveč tesno povezani z Livingstonom, je dal odpoved.{{Sfn|Purnell|2011|p=366}} Za podžupana je Johnson imenoval Tima Parkerja, ko pa je Parker začel večati svoj vpliv v mestni hiši in zahteval, da osebje poroča neposredno k njemu, ga Johnson odstavil.{{Sfn|Purnell|2011|pp=368–271}} Zaradi teh težav so se mnogi v konservativni stranki sprva distancirali od Johnsonove uprave, saj so se bali, da bi jim bližina novemu županu škodila na splošnih volitvah 2010.{{Sfn|Purnell|2011|p=368}} Prve tedne svojega županstva je bil deležen kritik, predvsem zato, ker je prvi teden na delovnem mestu zamudil na dva uradna dogodka in ker je po treh tednih šel na počitnice v Turčijo.{{Sfn|Purnell|2011|p=366}} Julija 2008 je Johnson obiskal zaključno slovesnost [[Poletne olimpijske igre 2008|poletnih olimpijskih iger 2008]] v Pekingu, kjer je s svojo obleko užalil kitajske gostitelje. Med volilno kampanjo je Johnson privatno izrazil skrb, da svojega trenutnega življenjskega sloga ne bo mogel obdržati, saj plača župana prinese samo 140.000 funtov na leto.{{Sfn|Purnell|2011|p=360}} Da bi rešil težavo, je pristal na to, da poleg županovanja dalje piše za ''Telegraph'', s čimer naj bi zaslužil dodatnih 250.000 funtov na leto.{{Sfn|Purnell|2011|p=361}} Njegova ekipa je bila mnenja, da bo to v javnosti sporno, tako da jim je moral obljubiti, da bo petino svoje plače pri ''Telegraphu'' doniral v dobrodelne namene. Johnson jim je to zameril in konec koncev polne petine ni plačal.{{Sfn|Purnell|2011|p=362}} Spor je izbruhnil, ko je v neki oddaji za BBC honorar pri ''Telegraphu'' v višini 250.000 funtov označil za »ptičjo pičo«; vsi po vrsti so ga obsojali, saj gre za približno desetkratnik povprečne letne plače britanskega delavca.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/england/london/8148899.stm|title=Mayor's L250,000 'chicken feed'|work=BBC News|date=2009-07-14|accessdate=2010-01-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=The Guardian|title=Johnson condemned for describing L250,000 deal as 'chicken feed'|url=https://www.theguardian.com/politics/2009/jul/14/boris-johnson-telegraph-chicken-feed|date=2009-07-14 |location=London|first=Hélene|last=Mulholland|accessdate=2010-04-01}}</ref>{{Sfn|Purnell|2011|p=363}} Med prvo administracijo je bil Johnson vpleten v več osebnih škandalov. Ko se je preselil v novo hišo v Islingtonu, je na svojem balkonu zgradil uto brez gradbenega dovoljenja; ko so se sosedje pritožili, je uto razstavil. Mediji so ga tudi obtožili, da imal afero z Helen Macintyre in da je oče njenega otroka; obtožb ni zanikal.<ref name="autogenerated2">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2010/dec/15/no-censure-boris-johnson-city-hall-adviser|location=London|work=The Guardian|first=Helene|last=Mulholland|title=No censure for Boris Johnson over relationship with unpaid City Hall adviser|date=2010-12-15}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2010/jul/20/boris-johnson-mayor-2012-macintyre|location=London|work=The Guardian|first=Hélene|last=Mulholland|title=Boris Johnson pressed for full details of the appointment of his alleged lover|date=2010-07-20}}</ref><ref name="Telegraph210513">{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/10070055/Public-has-right-to-know-about-Boris-Johnsons-secret-lovechild-court-rules.html|title=Public has right to know about Boris Johnson's secret lovechild, court rules|work=The Daily Telegraph|location=London|date=2013-05-21}}</ref> Spor je nastal, ko so Johnsona obtožili, da je poslanca Damiana Greena posvaril pred aretacijo; Johnson je zanikal obtožbe in tudi ni bil obtožen. Obtožili so ga kronizma{{Sfn|Purnell|2011|p=407}} zlasti ob imenovanju Veronike Wadley na položaj predsednice londonskega umetnostnega sveta, ki so ji mnogi očitali, da ni najboljša kandidatka za položaj.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2009/oct/09/boris-johnson-ken-livingstone-standard|title=Ken Livingstone claims Boris Johnson tried to 'pay off' former Evening Standard editor|work=The Guardian|date=2009-10-09 |last=Mulholland|first=Hélene|location=London}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/politics/article6865287.ece|work=The Times|title=Boris Johnson 'broke rules' by proposing ally for top London arts job|date=2009-10-08|first=Sam|last=Coates|location=London|accessdate=2019-07-20|archive-date=2011-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110430103550/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/politics/article6865287.ece|url-status=dead}}{{Zahtevana naročnina}}</ref>{{Sfn|Purnell|2011|pp=401–402}} Vpleten je bil tudi v škandal okoli parlamentarnih stroškov in obtožen prekomerne osebne porabe pri vožnjah s taksijem. Ugotovili so, da je njegov podžupan Ian Clement zlorabil kreditno kartico mestne hiše, kar je bil vzrok za njegov odstop.{{Sfn|Purnell|2011|pp=392–395}} Kljub temu je Johnson ostal priljubljena oseba v Londonu.{{Sfn|Purnell|2011|p=446}} ==== Politični ukrepi ==== [[Slika:Arriva_London_bus_LT2_(LT61_BHT)_2011_New_Bus_for_London,_Victoria_bus_station,_route_38,_27_February_2012_(1).jpg|desno|sličica| Avtobus New Routemaster, ki ga je uvedla Johnsonova uprava ]] Johnson ni naredil večjih sprememb v sistemu županovanja, ki ga je razvil Livingstone.{{Sfn|Purnell|2011|p=373}} Razveljavil je več ukrepov, ki jih je uvedla uprava Livingstonea, končal mestni naftni posel z Venezuelo, ukinil glasilo ''The Londoner'' in polletne preglede črnih taksijev, ki pa so jih tri leta kasneje znova uvedli. Ukinil je zahodni del cone, kjer mesto pobira posebno pristojbino za prometno gnečo,{{Sfn|Purnell|2011|p=443}} in umaknil načrte za povečanje pristojbine za vozila s štirikolesnim pogonom.{{Sfn|Purnell|2011|p=391}} Kasneje je bil obtožen, da ni objavil neodvisnega poročila o onesnaženosti zraka, ki ga je naročila uprava za Širši London, v katerem so razkrili, da je mesto presegalo zakonske omejitve ravni [[Dušikov dioksid|dušikovega dioksida]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/environment/2015/jul/15/nearly-9500-people-die-each-year-in-london-because-of-air-pollution-study|first=Adam|last=Vaughan|title=Nearly 9,500 people die each year in London because of air pollution – study|work=The Guardian|date=2015-07-15}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/environment/2016/may/16/boris-johnson-accused-of-burying-study-linking-pollution-and-deprived-schools|title=Boris Johnson accused of burying study linking pollution and deprived schools|work=Guardian newspapers|first=Adam|last=Vaughan|date=2016-05-16|accessdate=2016-08-22}}</ref><ref name="tele">{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/boris-johndon-accused-of-hiding-study-linking-air-pollution-and/|title=Boris Johnson accused of hiding study linking air pollution and deprived schools|work=The Daily Telegraph |date=2016-05-17 |accessdate=2016-08-22}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-accused-of-burying-report-on-the-number-of-deprived-schools-in-londons-most-polluted-a7033016.html|title=Boris Johnson accused of burying report on the number of schools in London's most polluted areas|work=The Independent|first=Caroline|last=Mortimer|date=2016-05-16}}</ref> Johnson je projekte Livingstona, kot sta Crossrail in [[Poletne olimpijske igre 2012|olimpijske igre 2012]], obdržal, vendar je bil obtožen, da si je skušal pripisati zasluge zanje.{{Sfn|Purnell|2011|p=390}} Uvedel je javno kolesarsko shemo, ki jo je Livingstone zavrnil; delno zasebno financiran sistem, pogovorno znan kot »Borisova kolesa«, je stal 140 milijonov funtov, kar je pomenilo veliko finančno izgubo, četudi je bil ukrep priljubljen.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mayorwatch.co.uk/exclusive-tfl-reveals-how-much-barclays-has-paid-for-cycle-hire-scheme/201223704/|title=Exclusive: TfL reveals how much Barclays has paid for Cycle Hire scheme|first=Martin|last=Hoscik|website=MayorWatch|date=2012-12-19|accessdate=2019-07-20|archive-date=2019-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720102134/https://www.mayorwatch.co.uk/exclusive-tfl-reveals-how-much-barclays-has-paid-for-cycle-hire-scheme/201223704/|url-status=dead}}</ref> Kljub Johnsonovi podpori kolesarjenju po Londonu – in njegovi kolesarski razpoznavnosti&nbsp;– so nekatere kolesarske skupine ukrep kritizirale, saj po njihovem mnenju cest po mestu ni naredil varnejših za kolesarje.{{Sfn|Purnell|2011|pp=442–443}} Kot je ob volitvah obljubil, je naročil tudi razvoj avtobusov New Routemaster za osrednji London. Prav tako je naročil gradnjo žičnice, ki je premostila [[Temza|Temzo]] med polotokom Greenwich in kraljevimi doki.{{Sfn|Purnell|2011|pp=417–418}} [[Slika:BorisBikes.jpg|levo|sličica| Johnson je uresničil Livingstoneovo idejo o javnem kolesarskem sistemu; rezultat so imenovali "Borisova kolesa". ]] Johnsonova prva politična pobuda je bila prepoved uživanja alkohola na javnih prevoznih sredstvih.<ref name="lgovpr20080507">{{Navedi sporočilo za javnost|title=Mayor unveils plan to ban alcohol on the transport network|publisher=Greater London Authority|date=2008-05-06 |url=http://www.london.gov.uk/view_press_release.jsp?releaseid=16793|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513075018/http://www.london.gov.uk/view_press_release.jsp?releaseid=16793|archivedate=2008-05-13 |accessdate=2008-05-07}}</ref> Na začetku svojega županskega mandata je Johnson napovedal načrte za razširitev plačilnih kartic Oyster na nacionalne železniške povezave v Londonu.<ref name="es_oystersie">{{Navedi novice|last=Waugh|first=Paul|title=Boris plans to 'Oysterise' overground rail services by next May|url=https://www.standard.co.uk/news/boris-plans-to-oysterise-overground-rail-services-by-next-may-6690497.html|accessdate=2013-11-21 |work=London Evening Standard|date=2008-05-12}}</ref> Ena od obljub v Johnsonovem volilnem manifestu je bila ohranitev blagajn v podzemni železnici, v nasprotju s predlogom Livingstonea, da 40 od njih zapre.<ref name="2008_transport_manifesto">{{Navedi novice|last=Johnson|first=Boris|title=Saying No To Ticket Office Closures|url=http://image.guardian.co.uk/sys-files/Guardian/documents/2009/04/27/Transportmanifesto.pdf|work=Getting Londoners Moving (Transport Manifesto for the 2008 Mayoral election)|publisher=Back Boris campaign|accessdate=2013-11-21 |page=38}}</ref> Županov urad je 2. julija 2008 sporočil, da je načrt o zaprtju preklican in da blagajne ostajajo odprte.<ref name="es_kenplan">{{Navedi novice|last=Murray|first=Dick|title=Mayor scraps Ken plan to axe 40 Tube ticket offices|url=https://www.standard.co.uk/news/mayor-scraps-ken-plan-to-axe-40-tube-ticket-offices-6869816.html|accessdate=2013-11-21 |work=London Evening Standard|date=2008-07-02}}</ref> 21. novembra 2013 je urad Transport for London objavil, da bodo do leta 2015 zaprli vse blagajne Londonske podzemne železnice.<ref name="bbc_borisplan">{{Navedi novice|title=London Underground in 24-hour plans as ticket offices shut|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-london-25025888|accessdate=2015-02-17 |date=2013-11-21 |work=BBC News}}</ref> Pri financiranju teh projektov se je Johnsonova uprava zadolžila za 100 milijonov funtov,{{Sfn|Purnell|2011|p=437}} cene javnega prevoza pa so se povečale za polovico.{{Sfn|Purnell|2011|p=416}} V prvem mandatu kot župan naj bi se Johnson premaknil levo za določena vprašanja, tako je na primer podprl londonsko plačo za preživetje in amnestijo za nezakonite migrante.{{Sfn|Purnell|2011|p=388}} Poskušal je umiriti kritike, ki mu očitali dvoličnost, pojavil se je na londonski paradi ponosa in hvalil časopise etničnih manjšin.{{Sfn|Purnell|2011|pp=374–375}} Leta 2012 je prepovedal oglase krščanske skupine Core Issues Trust, ki so homoseksualnost enačili z boleznijo, na londonskih avtobusih.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2012/apr/12/anti-gay-adverts-boris-johnson|location=London|work=The Guardian|first=Helene|last=Mulholland|first2=Robert|last2=Booth|first3=Patrick|last3=Strudwick|title=Anti-gay adverts pulled from bus campaign by Boris Johnson|date=2012-04-12}}</ref> Avgusta 2008 je Johnson opustil tradicionalni protokol, po katerem britanski javni funkcoionarji ne komentirajo javno volitev v drugih državah, podprl je [[Barack Obama|Baracka Obamo]] kot kandidata za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/global/2008/aug/01/boris.barackobama|title=Barack Obama gets backing from Boris Johnson|work=The Guardian|date=2008-08-01 |first=Hélene |last=Mulholland |accessdate=2010-04-01}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/borisjohnson/2484162/Boris-Johnson-backs-Barack-Obama-as-US-President.html|title=Boris Johnson backs Barack Obama as US President|work=The Daily Telegraph |date=2008-08-01 |location=London|first=Rosa|last=Prince|accessdate=2010-04-01}}</ref> ==== Odnosi s policijo, financami in mediji ==== [[Slika:2011_London_riots.jpg|desno|sličica| Johnsonov odgovor na londonske nemire leta 2011 je bil deležen kritik. ]] Johnson se je imenoval za predsednika Uprave metropolitanske policije (MPA), oktobra 2008 pa se je uspešno zavzel za odstop komisarja Iana Blaira, ker naj bi ta podeljeval pogodbe svojim prijateljem in zaradi njegovega ravnanja ob smrti Jeana Charlesa de Menezesa.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7648664.stm|work=BBC News|title=Britain's top policeman resigns|date=2008-10-02 |accessdate=2010-04-01}}</ref><ref>{{Navedi novice |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/uk/crime/article4868974.ece |work=The Times |location=London |title=Boris Johnson forces Sir Ian Blair to quit as police chief |first=Sean |last=O'Neill |first2=Adam |last2=Fresco |first3=Sam |last3=Coates |date=2008-10-03 |accessdate=2010-04-01 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Zahtevana naročnina}}</ref> To je Johnsonu prislužilo veliko spoštovanja med konservativci, ki so odločitev interpretirali kot njegovo prvo potezo moči.{{Sfn|Purnell|2011|p=379}} Čeprav je januarja 2010 odstopil s položaja predsednika MPA,{{Sfn|Purnell|2011|p=388}} je Johnson kot župan ostal zelo naklonjen metropolitanski policiji, zlasti med polemiko, ki je izbruhnila ob smrti Iana Tomlinsona.{{Sfn|Purnell|2011|pp=387–388}} Stopnja kriminala v Londonu je med njegovo upravo padla, za lažno pa se je izkazala njegova trditev, da se je resen mladoletni kriminal zmanjšal, saj se je povečal.{{Sfn|Purnell|2011|p=436}}<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-london-15765557|title=London mayor admits 'caveats' in youth crime statistics|last=Donovan |first=Tim|work=BBC News|date=2011-11-16}}</ref> Prav tako je bila napačna njegova trditev, da se je število pripadnikov metropolitanske policije povečalo, saj se je mestna policija pod njegovo upravo skrčila.{{Sfn|Purnell|2011|p=436}} Kritizirali so ga tudi zaradi odziva na nerede v Londonu leta 2011; ob izbruhu nemirov je bil z družino na počitnicah v [[Britanska Kolumbija|Britanski Kolumbiji]] in se vrnil v London šele 48 ur kasneje, Londončane pa je nagovoril šele čez 60 ur. Ko je obiskal trgovce in prebivalce, ki so jih prizadeli nemiri v Claphamu, so ga posamezniki iz množice pospremili z glasnim neodobravanjem. [[Slika:BorisOC2010.jpg|levo|sličica| Johnson prižiga ogenj na slovesnosti ob otvoritvi londonskih mladinskih iger 2010 ]] Johnson je zagovarjal londonski finančni sektor in se uprl »udrihanju po bankah« (kot ga je sam označil) po finančni krizi v letih 2007–2008, hkrati pa obsodil protikapitalistično gibanje Occupy London, ki se je pojavilo leta 2011.{{Sfn|Purnell|2011|pp=439–440}} Veliko časa se je gibal v krogih finančnikov in kritiziral vladno davčno stopnjo v višini 50 % za najvišje zaslužke.{{Sfn|Purnell|2011|p=400}} Pri bogatih meščanih je zbiral donacije za županovo dobrodelni sklad za pomoč zapostavljenim mladim; čeprav je najprej napovedal, da bo do leta 2010 zbral 100 milijonov funtov, je razdelil samo milijon in pol.{{Sfn|Purnell|2011|p=414}} Obdržal je tudi širok krog poznanstev v britanskih medijih,{{Sfn|Purnell|2011|p=389}} tako da je tisk o njegovi administraciji poročal pretežno pozitivno.{{Sfn|Purnell|2011|p=389}} V zameno je v veliki meri podpiral svoje prijatelje v medijih - med drugim [[Rupert Murdoch|Ruperta Murdocha]] med škandalom z nezakonitimi vdori v telefonske linije, ki so jih izvajali njegovi časopisi.{{Sfn|Purnell|2011|pp=424–425}} Ustanovitev odbora za forenzično revizijo so objavili 8. maja 2008. Odbor je zadolžen za spremljanje in preiskavo financ v Londonski razvojni agenciji in v Upravi širšega Londona.<ref name="lgovpr20080508">{{Navedi sporočilo za javnost|title=Mayor of London announces new Forensic Audit Panel to investigate GLA and LDA|publisher=Greater London Authority|date=2008-05-08 |url=http://www.london.gov.uk/view_press_release.jsp?releaseid=16814|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080518065203/http://www.london.gov.uk/view_press_release.jsp?releaseid=16814|archivedate=2008-05-18 |accessdate=2008-05-07}}</ref> Laburisti so Johnsonovo najavo kritizirali zaradi vtisa, da se ta nominalno neodvisna komisija politizira, in hoteli vedeti, ali je »ustrezna poraba javnih sredstev« pravilen opis za imenovanje ključnih Johnsonovih zaveznikov v odbor. Očitali so mu, da se bo tak odbor ukvarjal zlasti z napakami njegovega predhodnika.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mayorwatch.co.uk/Labour-Accuse-Mayor-of-Tory-Witch-Hunt-article_id-1616.html|title=Labour accuse Mayor of 'Tory witch hunt'|publisher=MayorWatch |date=2008-05-09 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513014713/http://www.mayorwatch.co.uk/Labour-Accuse-Mayor-of-Tory-Witch-Hunt-article_id-1616.html|accessdate=2013-09-19 |archivedate=2008-05-13}}</ref> === Kampanja za ponovno izvolitev === Na lokalnih volitvah leta 2012 se je Johnson potegoval za ponovno izvolitev, Livingstone pa je znova nastopil kot njegov protikandidat. Sodeč po anketah je bil Livingstonov pristop k prometni problematiki bolje sprejet, Johnsonu pa so volivci bolj zaupali pri vprašanjih kriminala in gospodarstva.{{Sfn|Purnell|2011|p=440}} Johnsonova kampanja je poudarjala obtožbe, da je Livingstone utajeval davke, za kar je Livingstone Johnsona označil za lažnivca.{{Sfn|Crines|2013|p=3}} Namesto da bi predstavil alternativno progresivno vizijo prihodnosti Londona, se je Livingston osredotočal na kritiziranje Johnsona.{{Sfn|Crines|2013|p=2}} Na koncu je bil Johnson ponovno izvoljen za župana.<ref name="BBC5May12">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-17946742|title=London mayor: Boris Johnson wins second term by tight margin 5 May 2012 Last updated at 01:35|date=2012-05-05 |work=BBC News |accessdate=2012-05-05}}</ref> === Drugi mandat: 2012–2016 === [[Slika:Boris_2012.jpg|desno|sličica| Johnson na [[Poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih igrah 2012]] ]] London je s svojo kandidaturo za organizacijo [[Poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih iger 2012]] uspel leta 2005, med Livingstoneovim županovanjem. Johnson je bil sopredsednik olimpijskega odbora za nadzor iger.<ref>{{Navedi splet|title=The Mayor of London – 2012 Olympics|url=http://www.london2012.com/about-us/the-people-delivering-the-games/stakeholders/the-mayor-of-london/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120729172513/http://www.london2012.com/about-us/the-people-delivering-the-games/stakeholders/the-mayor-of-london/|publisher=London 2012|accessdate=2012-12-11 |archivedate=2012-07-29}}</ref> Izboljšal je prevoz okoli Londona v času, ko je London obiskalo na tisoče novih ljudi,<ref name="#1">{{Navedi novice|title=Boris Johnson on London 2012 Olympics tickets and transport|url=https://www.theguardian.com/sport/video/2012/jul/30/boris-johnson-olympics-tickets-transport-video|publisher=The Guardian (video)|accessdate=2012-12-11 |date=2012-07-30}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=BBC News|title=London 2012: Boris Johnson says capital is prepared|url=http://bbc.co.uk/news/uk-18944191 |accessdate=2012-12-11 |date=2012-07-22}}</ref><ref name="#1"/><ref>{{Navedi novice|work=BBC News|title=London 2012: Boris Johnson says capital is prepared|url=http://bbc.co.uk/news/uk-18944191|accessdate=2012-12-11 |date=2012-07-22}}</ref> in odobril daljši delovni čas ob nedeljah trgovinam ter supermarketom. <ref name="conservative home">{{Navedi splet|last=Bozier|first=Luke|title=Boris should fight for London to be open on Sundays|date=2012-09-09|url=http://conservativehome.blogs.com/platform/2012/09/luke-bozier.html|publisher=Conservative Home blogs|accessdate=2012-12-11|archive-date=2012-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20121102091806/http://conservativehome.blogs.com/platform/2012/09/luke-bozier.html|url-status=dead}}</ref> Vendar pa so Johnsona obtožili, da je pred igrami skušal prikriti onesnaženost zraka, ko je v bližini nadzornih postaj ukazal uporabo sredstev za zbijanje prahu.<ref name="tele"/> Novembra 2013 je Johnson napovedal velike spremembe v obratovanju londonske podzemne železnice, kar je vključevalo celonočno obratovanje tudi med vikendi. Izjava za javnost je razkrila tudi, da bo dal zapreti vse prodajalne kart in jih zamenjal z avtomati, kar naj bi letno prihranilo 40 milijonov funtov.<ref name="bbc_tube_ticket">{{Navedi novice|title=Every Tube ticket office to close|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-london-25025888|accessdate=2013-11-21 |work=BBC News|date=2013-11-21}}</ref><ref name="es_shakeup">{{Navedi novice|last=Beard|first=Matthew|title=950 London Underground staff to lose their jobs in Tube ticket office shake-up|url=https://www.standard.co.uk/news/transport/950-london-underground-staff-to-lose-their-jobs-in-tube-ticket-office-shakeup-8954060.html |accessdate=2013-11-21 |work=London Evening Standard |date=2013-11-21}}</ref> Februarja 2012 je kritiziral praznovanja ob dnevu [[Dan svetega Patrika|svetega Patrika v]] Londonu, ki jih je povezal s Sinn Féinom in jih označil za »levičarko sranje«,<ref>{{Navedi novice|url=http://www.belfasttelegraph.co.uk/news/local-national/uk/boris-johnson-calls-london-st-patricks-day-event-lefty-sinn-fein-crap-16116465.html|title=Boris Johnson calls London St Patrick's day event lefty Sinn Féin crap|work=The Belfast Telegraph|date=2012-02-11}}</ref> za kar se je pozneje opravičil.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.irishtimes.com/newspaper/frontpage/2012/0313/1224313205731.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120313055119/http://www.irishtimes.com/newspaper/frontpage/2012/0313/1224313205731.html|title=Johnson apologises to London Irish for St Patrick's Day slur|work=The Irish Times|location=Dublin|date=13 March 2012 |accessdate=2012-03-13 |archivedate=2012-03-13}}</ref> Februarja 2013 so na zasedanju londonske skupščine po objavi proračuna za leto 2014 poslanci izglasovali, da mora Johnson zapustiti zasedanje. Ker je to pomenilo, da o proračunu ne bo zaslišan, je Johnson svoje politične nasprotnike ozmerjal z »velikimi nemarnimi protoplazemskimi žele bonboni brez hrbtenice«.<ref>{{Navedi novice|last=Williams|first=Rob|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/video-great-supine-protoplasmic-invertebrate-jellies--boris-johnsons-parting-shot-at-london-assembly-members-after-they-vote-not-to-grill-him-over-16bn-budget-cut-8510244.html|title=Video: 'Great supine protoplasmic invertebrate jellies!' – Boris Johnson's parting shot at London Assembly members after they vote NOT to grill him over budget cuts|work=The Independent|location=London|date=2013-02-25 |accessdate=2013-05-21}}</ref> Johnson je bil prisoten na otvoritvi Svetovnega islamskega gospodarskega foruma v Londonu julija 2013, kjer je odgovarjal na vprašanja skupaj z malezijskim predsednikom vlade Najibom Razakom. V šali je izjavil, da Malezijke študirajo na univerzi, kako bi prišle do mož, kar je kar nekaj udeleženk vzelo kot žalitev.<ref name="topping-2013">{{Navedi novice|last=Topping|first=Alexandra|title=Boris Johnson criticised for suggesting women go to university to find husband|url=https://www.theguardian.com/politics/2013/jul/08/boris-johnson-women-university-husband|accessdate=2013-07-16|work=The Guardian|location=London|date=2013-07-08}}</ref><ref name="wright-2013">{{Navedi novice|last=Wright|first=Oliver|title=Boris Johnson gaffe: Why do women go to university? To find men to marry ...|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-gaffe-why-do-women-go-to-university-to-find-men-to-marry-8695869.html|accessdate=2013-07-16|work=The Independent|date=2013-07-08|location=London}}</ref> Leta 2014 je Johnson delal reklamo za svojo biografijo Churchilla, ''Faktor Churchill'', mediji so pri tem poudarjali, kako se Johnson ves čas primerja s Churchillom.<ref>{{Navedi novice|last=Kampfner|first=John|title=The Churchill Factor review – Boris Johnson's flawed but fascinating take on his hero|date=2014-11-03|url=https://www.theguardian.com/books/2014/nov/03/churchill-factor-review-boris-johnson-winston|accessdate=2016-07-14}}</ref> Johnson za tretji mandat za župana Londona ni kandidiral in je 5. maja 2016 po izvolitvi nekdanjega ministra za promet [[Sadiq Khan|Sadiqa Khana]] zapustil položaj. Ohranil je priljubljenost med Londončani. Anketa YouGova ob koncu njegovega mandata je pokazala, da je 52 % anketiranih mnenja, da je kot župan Londona opravil »dobro delo«, le 29 % jih je menilo, da je bilo delo slabo.<ref>{{Navedi splet|url=https://yougov.co.uk/news/2016/05/05/mayor-boris-public-verdict/|title=Mayor Boris: the public verdict|website=[[YouGov]]|accessdate=2018-07-17|archive-date=2018-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180718234445/https://yougov.co.uk/news/2016/05/05/mayor-boris-public-verdict/|url-status=dead}}</ref> Leta 2016 je Sadiq Khan napovedal, da bodo tri nemške vodne topove, ki jih je Johnson kupil za metropolitansko policijo, ne da bi čakali na dovoljenje ministra za notranje zadeve, prodali in sredstva namenili organizacijam za mladino.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2016/jul/01/water-cannon-boris-johnson-sold-off-without-being-used|title=Water cannon bought by Boris Johnson to be sold off without being used|work=The Guardian|date=2016-07-01|accessdate=2016-07-01}}</ref> Vendar pa vozil ni bilo mogoče prodati, tako da so jih poslali z izgubo 300.000 funtov na odpad.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2018/nov/19/boris-johnson-unused-water-cannon-sold-for-scrap-at-300000-loss|title=Boris Johnson's unused water cannon sold for scrap at L300,000 loss|work=Guardian newspapers|last=Matthew Weaver|date=2018-11-19|accessdate=2018-11-25}}</ref> == Pot skozi parlament == Johnson je sprva med svojim županovanjem zanikal, da se bo vrnil v spodnji dom.{{Sfn|Purnell|2011|p=446}} Vendar pa je po večjih špekulacijah v javnih občilih avgusta 2014 prosil za imenovanje za konservativnega kandidata na splošnih volitvah leta 2015, tako da je septembra postal kandidat stranke za varen sedež Uxbridgea in South Ruislip,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2014/sep/12/boris-johnson-tory-candidate-uxbridge-south-ruislip|title=Boris Johnson selected to stand for Tories in Uxbridge and South Ruislip|last=Johnston|first=Chris|date=2014-09-12|work=The Guardian|accessdate=2015-03-30|location=London}}</ref><ref>{{navedi novice |last1=Swinford |first1=Steven |last2=Holehouse |first2=Matthew |date=2014-09-12 |url=https://www.telegraph.co.uk/news/general-election-2015/11093857/Boris-Johnson-selected-to-stand-for-Tories-in-Uxbridge-and-South-Ruislip.html |title=Boris Johnson selected to stand for Tories in Uxbridge and South Ruislip |work=The Daily Telegraph |accessdate=2015-04-04}}</ref> Na splošnih volitvah maja 2015 je bil izvoljen za poslanca. Veliko je bilo govora o tem, da se v Parlament vrača, ker želi zamenjati Camerona na položaju vodje konservativcev in predsednika vlade.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.londonlovesbusiness.com/business-news/politics/boris-johnson-lacks-the-skills-to-be-prime-minister-says-tory-chairman/3431.article|title=Boris Johnson lacks the skills to be prime minister, says Tory chairman|last=Bennett|first=Asa|date=2012-09-17|accessdate=2012-10-08|work=LondonlovesBusiness.com|archive-date=2012-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20121007233049/http://www.londonlovesbusiness.com/business-news/politics/boris-johnson-lacks-the-skills-to-be-prime-minister-says-tory-chairman/3431.article|url-status=dead}}</ref> === Kampanja Brexit: 2015–2016 === [[Slika:Brexit-is-a-monstrosity-float-2017-10-01-in-manchester-photo-robert-mandel.jpg|levo|sličica| Johnson kot en od politikov na balonu ki so ga po Manchestru kazali nasprotniki Brexita ]] Februarja 2016 je Johnson podprl gibanje Vote Leave (glasuj za odhod) za [[referendum o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-eu-referendum-35626621|title=Boris Johnson says UK is better off outside the EU |date=2016-02-21 |accessdate=2016-02-21 |work=BBC News}}</ref> Cameronova opozorila je označil kot "močno pretiravanje". Njegovo izjavo so finančni trgi razumeli kot znak, da je Brexit verjetnejši, tako da je [[Funt šterling|britanski funt]] padel za skoraj 2%, to je na najnižjo raven po marcu 2009. <ref>{{Navedi novice|last=Wearden|first=Graeme|title=Pound hits seven-year low after Boris Johnson's Brexit decision|url=https://www.theguardian.com/business/live/2016/feb/22/pound-falls-city-gets-brexit-jitters-business-live|accessdate=2016-02-22 |work=The Guardian |date=2016-02-22}}</ref> V aprilu 2016 je v članku za ''The Sun'', kot odgovor na mnenje predsednika [[Barack Obama|Baracka Obame]], da bi morala država ostati v Evropski uniji, Johnson dejal, da je morda Obamove poglede oblikoval »odpor njegovih prednikov«, ki jih Obama ima »delno v Keniji«.<ref name="controversial"/> Pripombe je Churchillov vnuk, konservativni poslanec Sir Nicholas Soames, označil kot »idiotske« in »globoko žaljive«.<ref name="Obama">{{Navedi novice|last= |first= |url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-36112694 |title=Obama hits back at Boris Johnson's alleged smears |location= |publisher=BBC News |date=2016-04-22 |accessdate=2018-04-18}}</ref> Pripombe so številni politiki, tako laburisti kot liberalci, obsodili kot rasistične in nesprejemljive,<ref name="ObamaSmear">{{Navedi novice|title=Obama hits back at Boris Johnson's alleged smears |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-36112694 |accessdate=2016-04-23 |publisher=BBC News |date=2016-04-22}}</ref><ref name="ToIApril16">{{Navedi novice|last=Lawless|first=Jill|title=London mayor under fire for 'loaded' criticism of 'part-Kenyan' Obama|url=http://www.timesofisrael.com/london-mayor-under-fire-for-loaded-criticism-of-part-kenyan-obama/|accessdate=2016-04-23 |work=[[The Times of Israel]]|location=Jerusalem|date=2016-04-22}}</ref> in študentsko društvo [[Kraljevi kolidž v Londonu|Kraljevega kolidža v Londonu]] je zaradi tega umaknilo povabilo za govor.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/education/2016/04/25/boris-johnson-no-platformed-over-obamas-ancestry-comments/|title=Boris Johnson 'no platformed' over Obama's ancestry comments|last=Espinoza, Javier|work=The Daily Telegraph|location=London|accessdate=2016-04-28|date=2016-04-28}}</ref> Po drugi strani pa so njegove pripombe zagovarjali tako konservativec Iain Duncan Smith kot tudi vodja britanske neodvisne stranke (UKIP) Nigel Farage.<ref name="ObamaSmear" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-was-not-racist-to-suggest-barack-obamas-part-kenyan-heritage-made-him-dislike-britain-a6999261.html|title=Boris Johnson was not racist about Barack Obama, Iain Duncan Smith insists|date=2016-04-23|work=The Independent|location=London|last=Stone|first=Jon|accessdate= 2016-04-26}}</ref> Mesec dni kasneje je med kampanjo dejal, da gre za poskus ustvariti združeno Evropo [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Po njegovih besedah: »[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]], [[Adolf Hitler|Hitler]], vsi mogoči ljudje so to poskušali, in končalo se je tragično. EU poskuša na drugačen način.«<ref name="controversial">{{Navedi novice|url=http://www.bbc.co.uk/newsbeat/article/36793900/boris-johnsons-most-controversial-foreign-insults |title=Boris Johnson's most controversial foreign insults |publisher=BBC Newsbeat |date=2016-07-14 |accessdate=2018-04-18}}</ref><ref name="EU superstate">{{Navedi novice |last=Ross |first=Tim |date=2016-05-15 |title=Boris Johnson: The EU wants a superstate, just as Hitler did |work=The Daily Telegraph |url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/14/boris-johnson-the-eu-wants-a-superstate-just-as-hitler-did/ |url-access=limited |access-date=2020-04-16}}</ref> Johnson je podprl trditev Vote Leave, da se je vlada zavezala za čimprejšnji pristop Turčije k EU. VoteLeave naj bi s tem namigoval, da bo 80 milijonov Turkov prišlo v Združeno kraljestvo, če Britanija ostane v EU. Vendar pa je Johnson v intervjuju v času pomembnih parlamentarnih razprav januarja 2019 zanikal, da bi Turčijo kdajkoli med kampanjo omenil.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-46926119|title=Brexit: Did Boris Johnson talk Turkey during referendum campaign?|work=BBC politics|date=2019-01-18|accessdate=2019-01-24}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voteleavetakecontrol.org/letter_to_the_prime_minister_and_foreign_secretary_getting_the_facts_clear_on_turkey.html|title=Letter to the Prime Minister and Foreign Secretary – Getting the facts clear on Turkey|date=2016-06-16|website=VoteLeave|accessdate=2019-01-24|archive-date=2018-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180920114612/http://www.voteleavetakecontrol.org/letter_to_the_prime_minister_and_foreign_secretary_getting_the_facts_clear_on_turkey.html|url-status=dead}}</ref> 22. junija 2016 je Johnson med razpravo v živo pred 6000-glavo publiko na Stadionu Wembley izjavil, da bo 23. junij morda »dan neodvisnosti Velike Britanije«<ref>{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/06/21/eu-debate-boris-johnson-vs-sadiq-khan-in-final-bbc-showdown-with/|title=EU debate: Boris Johnson says Brexit will be 'Britain's independence day' as Ruth Davidson attacks 'lies' of Leave campaign in front of 6,000-strong Wembley audience|work=[[The Daily Telegraph]]|date=2016-06-20}}</ref> [[David Cameron]], takratni britanski premier, je izrecno odgovoril na Johnsonovo trditev takole: »Ideja, da naša država ni neodvisna, je nesmisel. Celotna razprava dokazuje našo suverenost.«<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2016/jun/22/brexit-independence-day-claim-nonsense-says-david-cameron|title=Boris Johnson's independence day claim nonsense, says David Cameron|work=[[The Guardian]]|date=2016-06-22}}</ref> Po zmagi kampanje proti članstvu v EU je Cameron odstopil s položaja konservativnega voditelja in predsednika vlade. Johnson je bil za javnost na prvem mestu za nasledstvo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2016/jun/24/boris-johnson-favourite-to-replace-david-cameron-as-pm-after-brexit|title=Boris Johnson Favourite to replace David Cameron as PM after Brexit|work=The Guardian|location=London|date=2016-06-24 |accessdate=2016-06-30}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Cowburn|first=Ashley|date=2016-06-30 |title=Michael Gove's statement on running for Tory leadership against Boris Johnson|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/michael-goves-statement-on-running-for-tory-leadership-against-boris-johnson-read-it-in-full-a7110596.html|work=The Independent |location=London |accessdate=2016-06-30}}</ref> Vendar pa se je Johnson odpovedal kandidaturi na volitvah za konservativno vodstvo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-36672591|title=Boris Johnson rules himself out of Conservative leader race|work=BBC News|date=2016-06-30 |accessdate=2016-06-30}}</ref> Tik pred tem je Michael Gove - Johnsonov zaveznik - izjavil, da Johnson »ni zmožen zagotoviti vodstva ali zgraditi ekipe za naloge predsednika«.<ref>{{Navedi novice|last=Witte|first=Griff|date=2016-06-30 |title=Stung by a betrayal, former London mayor Boris Johnson ends bid to lead Britain|url=https://www.washingtonpost.com/world/boris-johnsons-path-to-british-prime-ministership-scrambled-by-allys-defection/2016/06/30/c8c7476e-3df8-11e6-9e16-4cf01a41decb_story.html|work=The Washington Post|accessdate=2016-06-30}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Boris Johnson won't run for Prime Minister after Michael Gove enters race|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/06/30/boris-johnson-wont-run-for-prime-minister-after-michael-gove-ent/|accessdate=2016-06-30 |work=The Daily Telegraph|location=London|date=2016-06-30}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Hughes|first=Laura|date=2016-06-30|title=Boris Johnson announces he will not run for Prime Minister as Michael Gove declares his bid after claiming his colleague 'cannot provide the leadership'|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/06/30/boris-johnson-and-theresa-may-go-head-to-head-in-conservative-le/|work=The Daily Telegraph|location=London|accessdate=2016-06-30}}</ref> ''Telegraph'' je Goveove pripombe imenoval »najbolj spektakularen politični atentat dandanašnje generacije«".<ref>{{Navedi novice|last=Swinford|first=Steven|title=Boris Johnson's allies accuse Michael Gove of 'systematic and calculated plot' to destroy his leadership hopes|work=The Daily Telegraph|date=2016-07-01 |url=http://www.msn.com/en-gb/news/uknews/boris-johnsons-allies-accuse-michael-gove-of-systematic-and-calculated-plot-to-destroy-his-leadership-hopes/ar-AAhPpwa?ocid=spartandhp |accessdate=2016-07-01 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160819030551/http://www.msn.com/en-gb/news/uknews/boris-johnsons-allies-accuse-michael-gove-of-systematic-and-calculated-plot-to-destroy-his-leadership-hopes/ar-AAhPpwa?ocid=spartandhp|archivedate=2016-08-19}}</ref> Johnson je podprl kandidaturo Andreje Leadsom, ki pa je teden kasneje zapustila tekmo.<ref>{{Navedi novice|last=Asthana|first=Anushka|last2=Mason|first2=Rowena|date=2016-07-04 |title=Boris Johnson endorses Andrea Leadsom in Tory leadership bid|url=https://www.theguardian.com/politics/2016/jul/04/boris-johnson-endorses-andrea-leadsom-in-tory-leadership-bid|work=The Guardian|location=London|accessdate=2016-07-05}}</ref> === Zunanji minister: 2016–2018 === [[Slika:President_Donald_J._Trump_and_the_British_Secretary_of_State_for_Foreign_and_Commonwealth_Affairs_Boris_Johnson_(37425398262).jpg|sličica| Johnson z ameriškim predsednikom [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] oktobra 2017]] [[Slika:Javad_Zarif_meeting_with_UK_foreign_minister_Boris_Johnson_in_Tehran_2017-12-09_02.jpg|sličica| Johnson se je decembra 2017 v Teheranu sestal z iranskim zunanjim ministrom Mohamedom Džavadom Zarifom]] [[Slika:Boris_Johnson_meeting_Benjamin_Netanyahu,_June_2018_(28765572448).jpg|sličica| Johnson z Izraelskim predsednikom Benjaminom Netenyahujem junija 2018 ]] Ko je [[Theresa May]] postala vodja konservativne stranke in predsednica vlade, je julija 2016 imenovala Johnsona za zunanjega ministra.<ref name="BloombergFSec">{{Navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2016-07-13/boris-johnson-appointed-u-k-foreign-secretary-in-may-government|title=Boris Johnson Appointed U.K. Foreign Secretary in May Government|last=Hutton|first=Robert|publisher=Bloomberg L.P. |accessdate=2016-07-13}}</ref> Analitiki so imenovanje videli kot taktično potezo, ki naj bi politično oslabila Johnsona: nova položaja »ministra za Brexit« in ministra za mednarodno trgovino sta ministru za zunanje zadeve močno omejila politično moč.<ref name="BloombergFSec" /><ref name="GoodForMay">{{Navedi novice|url=http://www.newstatesman.com/politics/staggers/2016/07/sending-boris-johnson-foreign-office-bad-britain-good-theresa-may|title=Sending Boris Johnson to the Foreign Office is bad for Britain, good for Theresa May|date=2016-07-14 |accessdate=2016-07-14 |first=Stephen |last=Bush |work=New Statesman}}</ref> Johnsonovo imenovanje je poleg tega povzročilo, da je bil pogosto v tojini in ni mogel mobilizirati nasprotnikov proti Mayevi, hkrati pa ga je prisililo, da prevzame odgovornost za težave, ki jih je povzročal postopek izstopa iz EU.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.spiegel.de/politik/ausland/boris-johnson-als-britischer-aussenminister-der-muellmann-von-number-10-kommentar-a-1102927.html|title=Boris Johnson als Außenminister: Der Prügelknabe|last=Thomas Hüetlin|language=de|trans-title=Boris Johnson as Foreign Secretary: The whipping boy|work=[[Der Spiegel]]|date=2016-07-14 |accessdate=2016-07-14}}</ref><ref name="NewYorker">{{Navedi novice|url=http://www.newyorker.com/news/john-cassidy/the-huge-challenge-facing-theresa-may|title=The Huge Challenge Facing Theresa May|last=John Cassidy|date=2016-07-13 |accessdate=2016-07-14 |work=The New Yorker}}</ref> Johnsonovo imenovanje so nekateri novinarji in tuji politiki zaradi njegovih preteklih spornih izjav o drugih državah kritizirali.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2016/jul/13/boris-johnson-diplomacy-not-synonymous|title=Boris Johnson and diplomacy are not synonymous |date=2016-07-13 |accessdate=2016-07-14 |work=The Guardian|last=Patrick Wintour}}</ref><ref name="FSecReactions">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-36790977|title=Boris Johnson is foreign secretary: The world reacts|date=2016-07-14 |accessdate=2016-07-14 |work=BBC News}}</ref><ref name="GuardianReactions">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2016/jul/14/maybe-the-brits-are-just-having-us-on-the-world-reacts-to-boris-johnson-as-foreign-minister|title='Maybe the Brits are just having us on': the world reacts to Boris Johnson as foreign minister|work=The Guardian |date=2016-07-14 |accessdate=2016-07-14 |first1=Bonnie |last1=Malkin |first2=Philip |last2=Oltermann |first3=Tom |last3=Phillips}}</ref> Nekdanji predsednik vlade Švedske Carl Bildt je dejal: »Želim si, da bi šlo samo za šalo.«<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-britain-eu-wrapup-idUSKCN0ZU1HE|last=Holton|first=Kate|last2=Pitas|first2=Costas|date=2016-07-14 |title=May builds new-look Brexit cabinet to steer EU divorce|agency=Reuters|accessdate=2016-07-14 }}</ref> Visoki uradnik v Obamovi vladi je menil, da bo imenovanje Johnsona še bolj zbližalo ZDA in Nemčijo na račun posebnega odnosa z Združenim kraljestvom.<ref name="ITV20160714">{{Navedi novice|url=http://www.itv.com/news/2016-07-13/reaction-boris-johnson-foreign-secretary-united-states-of-america/|title=Boris Johnson's appointment as Foreign Secretary has not gone down well in the United States|last=Robert Moore|date=2016-07-14 |accessdate=2016-07-14 |publisher=ITV News}}</ref> Johnsonov obisk v Turčiji maja 2016 je bil nekoliko napet, ker je štiri mesece pred tem dobil nagrado Douglasa Murraya za pesem o turškem predsedniku [[Recep Tayyip Erdoğan|Recepu Tayyipu Erdoğanu]].<ref>{{Navedi novice|url=https://blogs.spectator.co.uk/2016/05/boris-johnson-wins-the-spectators-president-erdogan-offensive-poetry-competition/|title=Boris Johnson wins The Spectator's President Erdogan Offensive Poetry competition|last=Murray|first=Douglas|date=2016-05-18|work=The Spectator|accessdate=2019-07-22|archive-date=2019-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190722114604/https://blogs.spectator.co.uk/2016/05/boris-johnson-wins-the-spectators-president-erdogan-offensive-poetry-competition/|url-status=dead}}</ref> Ko ga je novinar vprašal, ali se bo opravičil za pesem, je Johnson zadevo zavrnil kot »malenkosti«.<ref>{{Navedi novice|url=https://blogs.spectator.co.uk/2016/09/boris-johnson-refuses-apologise-insulting-president-erdogan/|title=Boris Johnson refuses to apologise for his President Erdogan poem|last=Steerpike|date=2016-09-27|work=The Spectator|accessdate=2019-07-22|archive-date=2019-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191209035848/https://blogs.spectator.co.uk/2016/09/boris-johnson-refuses-apologise-insulting-president-erdogan/|url-status=dead}}</ref> Johnson se je zavezal, da bo Turčiji pomagal pri pridruževanju EU in izrazil podporo Erdoganovi vladi.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.politico.eu/article/boris-johnson-uk-will-help-turkey-join-the-eu/|title=Boris Johnson: UK will help Turkey join the EU|date=2016-09-28 |work=Politico}}</ref> Johnson je podprl intervencijo v Jemnu pod vodstvom [[Saudova Arabija|Saudove Arabije]] in zavrnil blokado prodaje orožja saudskemu režimu;<ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-urged-to-back-probe-into-international-law-violations-during-yemen-war-a7321496.html|title=Boris Johnson urged to back probe into international law violations in Yemen|work=The Independent|date=2016-09-21}}</ref> pri tem je izjavil, da ni nobenih jasnih dokazov, da Saudova Arabija v vojni v Jemnu krši mednarodno humanitarno pravo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2016/sep/05/mps-to-urge-ban-on-uk-arms-sales-to-saudi-arabia|title=Boris Johnson defends UK arms sales to Saudi Arabia|work=The Guardian|date=2016-09-05}}</ref> Septembra 2016 so ga skupine za človekove pravice obtožile, da je blokiral preiskavo ZN o saudskih vojnih zločinih v Jemnu.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/boris-johnson-yemen-criticised-human-rights-watch-amnesty-international-blocking-war-crimes-inquiry-a7330136.html|title=Boris Johnson criticised by human rights groups after blocking inquiry into war crimes in Yemen|work=The Independent|date=2016-09-27}}</ref> Glede na britansko-saudsko zavezništvo pa je decembra pritegnil pozornost s komentarjem, da so Saudijci podobni Irancem, ko gre za njihovo »igranje z marionami in posredniške vojne« na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].<ref name="bbc.co.uk">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-38245902|title=Boris Johnson accuses Saudi Arabia of 'playing proxy wars'|date=2016-12-08|accessdate=2017-05-04|work=BBC News}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/finance/newsbysector/industry/defence/11455304/Charted-the-worlds-biggest-arms-importers.html|title=Charted: the world's biggest arms importers|accessdate=2017-05-04}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/12/08/boris-johnson-theresa-may-odds-pm-rebukes-foreign-secretary/|title=Row over Saudi Arabia comments blows open rift between Theresa May and Boris Johnson|first=Peter|last=Dominiczak|date=2016-12-08|work=The Daily Telegraph}}</ref> Mayeva je izjavila, da njegove pripombe ne predstavljajo stališča vlade.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-38248316|title=Boris Johnson's Saudi 'proxy wars' comment 'not UK's view'|date=2016-12-08 |accessdate=2017-05-04|work=BBC News}}</ref> Novembra 2016 je povzročil nevšečnosti britansko-iranski dvojni državljanki Nazanin Zaghari-Ratcliffe, ki je bila v Iranu aretirana zaradi širjenja propagande, ko je izjavil, da je »preprosto učila ljudi novinarstva«. Zaghari-Ratcliffe se je namreč zagovarjala s trditvijo, da je bila v Združenem kraljestvu le zaradi družinskega obiska, Johnsonovo izjavo pa so iranske oblasti uporabile v dokaznem postopku.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-41890885|title=Fears for Nazanin Zaghari-Ratcliffe after Boris Johnson remark|work=BBC News|date=2017-11-06 |accessdate=2017-11-07}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Rawlinson|first=Kevin|url=https://www.theguardian.com/politics/2017/nov/07/boris-johnson-to-call-iran-in-wake-of-comments-about-jailed-briton|title=Boris Johnson to call Iran in wake of comments about jailed Briton|work=The Guardian|date=2017-11-07 |accessdate=2017-11-07}}</ref> Maja 2018 je Johnson podprl okvirni jedrski sporazum z Iranom, kljub odločitvi [[Donald Trump|Donalda Trumpa]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.politifact.com/truth-o-meter/article/2018/may/08/trump-withdrew-us-iran-nuclear-deal-heres-what-you/|title=Trump pulls US out of Iran deal: Here's what to know|website=PolitiFact}}</ref> da ZDA odstopi od njega. Johnson je menil, da bi sporazum lahko prinesel gospodarske koristi iranskemu ljudstvu.<ref>{{navedi novice |last1=Burchard |first1=Hans von der |title=Boris Johnson calls US plan for new Iran deal 'very difficult' |url=https://www.politico.eu/article/boris-johnson-calls-us-plan-for-new-iran-deal-very-difficult/ |accessdate=2019-08-25 |work=Politico |date=2018-05-21}}</ref> V zvezi s Turčijo je opisal [[Gulenizem]] kot kult in podprl čistke po poskusu državnega udara leta 2016 ter obljubil pomoč pri pregonu privržencev [[Fethullah Gülen|Fethullaha Gülena]] v Združenem kraljestvu.<ref>{{navedi novice |title=Boris Johnson says he will help Turkey hunt for Gulenists in the UK |url=https://www.businessinsider.com/boris-johnson-pledges-to-help-turkey-get-to-the-bottom-of-gulenist-links-in-the-uk-2016-9 |work=[[Business Insider]] |date=2016-09-28}}</ref> Aprila 2017 je pojasnil, da Brexit ne bo vplival na suverenost [[Gibraltar]]ja<ref>{{navedi novice |title=Brexit and Gibraltar: May laughs off Spain 'war' talk |url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-39475127 |publisher=BBC News |date=2017-04-03}}</ref> in da bo tudi meja na [[Irska (otok)|Irskem]] ostala »absolutno nespremenjena«.<ref>{{navedi novice |title=How would Boris Johnson solve the Irish border problem? |url=https://www.newstatesman.com/politics/uk/2019/06/how-would-boris-johnson-solve-irish-border-problem |work=New Statesman |date=2019-06-12}}</ref> Johnson je 13. septembra 2017 obiskal Tortolo na [[Britanski Deviški otoki|Britanskih Deviških otokih]], da bi potrdil zavezanost Združenega kraljestva k pomoči pri obnovi britanskih ozemelja, ki jih je prizadel orkan Irma.<ref>{{cite press release |url= https://www.gov.uk/government/news/hurricane-irma-foreign-secretarys-visit-to-the-uk-overseas-territories-in-the-Caribbean |title=Boris Johnson visited Anguilla and the British Virgin Islands after Hurricane Irma to see the UK's huge relief effort at first hand |accessdate=2017-09-13 |website=gov.uk |url-status=dead |archiveurl= https://web.archive.org/web/20170913231113/https://www.gov.uk/government/news/hurricane-irma-foreign-secretarys-visit-to-the-uk-overseas-territories-in-the-caribbean |archivedate=2017-09-13}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://bvtnews.com/news/french-british-officials-view-irmas-damage-vow-island-aid.html |title=French, British officials view Irma's damage, vow island aid |accessdate=2017-09-13 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170914035407/http://bvtnews.com/news/french-british-officials-view-irmas-damage-vow-island-aid.html |archivedate=2017-09-14}}</ref> Rekel je, da so ga prizori spomnili na fotografije [[Hirošima|Hirošime]], uničene v [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|jedrskem napadu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://news.sky.com/story/boris-johnson-reminded-of-hiroshima-on-visit-to-irma-hit-tortola-11034613|title=Boris Johnson reminded of Hiroshima on visit to Irma-hit Tortola|last=|date=|website=sky.com|accessdate=2018-05-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170918124642/https://news.sky.com/story/boris-johnson-reminded-of-hiroshima-on-visit-to-irma-hit-tortola-11034613|archivedate=2017-09-18}}</ref> Septembra 2017 so ga kritizirali, ker je med obiskom [[Mjanmar|mjanmarskega]] templja recitiral pesem ''Mandaray'' [[Rudyard Kipling|Rudyarda Kiplinga]]; Britanski veleposlanik, ki je bil z njim, mu je dal vedeti, da to »ni bilo primerno«.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.itv.com/news/2017-09-30/ambassador-stops-boris-johnson-quoting-colonial-poem-in-burmese-temple/|title=Ambassador stops Boris Johnson 'reciting colonial poem' in Burmese temple|date=2017-09-30 |accessdate=2017-11-04 |publisher=ITV}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.standard.co.uk/news/politics/boris-johnson-caught-on-camera-quoting-kipling-poem-in-burmese-temple-a3647431.html|title=Boris Johnson 'caught on camera quoting Kipling poem in Burmese temple'|last=Patrick Grafton-Green|date=2017-09-30 |work=London Evening Standard|accessdate=2017-09-30}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2017/sep/30/boris-johnson-caught-on-camera-reciting-kipling-in-myanmar-temple|title=Boris Johnson caught on camera reciting Kipling in Myanmar temple|last=Robert Booth|date=2017-09-30 |work=The Guardian|accessdate=2017-10-04}}</ref> Oktobra 2017 se je soočil s kritiko, ker je trdil, da bi lahko libijsko mesto Sirte postalo gospodarski uspeh, kot je [[Dubaj]]: »vse, kar morajo storiti, je, da počistijo trupla«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-41490174|title=Boris Johnson Libya 'dead bodies' comment provokes anger|date=2017-10-04 |work=BBC News |accessdate=2017-10-04}}</ref><ref name="veconomist">{{Navedi novice|url=https://www.economist.com/news/britain/21730007-one-great-puzzles-politics-how-foreign-secretary-keeps-his-job-boris-johnson|title=Is Boris Johnson really unsackable? |date=2017-10-05|work=[[The Economist]]}}</ref> Johnson je podprl zaostritev odnosov z Rusijo.<ref>{{navedi novice |title=The Kremlin conundrum facing Boris Johnson |url=https://www.thetimes.co.uk/article/the-kremlin-conundrum-facing-boris-johnson-q6l336t29 |work=The Times |date=2019-07-23 |url-access=subscription |access-date=2020-04-16}}</ref><ref>{{navedi novice |title=What has Boris Johnson said about other countries and their leaders? |url=https://www.bbc.com/news/world-49014791 |publisher=BBC News |date=2019-07-24}}</ref> Ko sta bila dvojni agent Sergej Skripal in njegova hči Julija maja 2018 zastrupljena v [[Salisbury]]ju, je britanska vlada za incident obtožila Rusijo,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-43367515|title=PM under pressure over Russian spy case|date=2018-03-12 |work=BBC News|accessdate=2018-03-28}}</ref> Johnson je takrat primerjal [[Vladimir Putin|Putinovo]] gostovanje [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|svetovnega prvenstvu v Rusiji]] z gostovanjem [[Poletne olimpijske igre 1936|olimpijskih iger v Berlinu]] 1936 pod [[Adolf Hitler|Adolfom Hitlerjem]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/football/2018/mar/21/boris-johnson-compares-russian-world-cup-to-hitlers-1936-olympics|title=Boris Johnson compares Russian World Cup to Hitler's 1936 Olympics|last=Wintour|first=Patrick|date=2018-03-21|work=The Guardian|accessdate=2018-03-28}}</ref> Rusko zunanje ministrstvo je Johnsonove komentarje označilo kot »nesprejemljive in nevredne komentarja«.<ref>{{Navedi novice|title=Sergei Skripal: Chemical weapons inspectors arrive in Salisbury to investigate nerve agent attack|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/crime/salisbury-chemical-weapons-inspectors-international-arrive-investigate-nerve-agent-attack-a8267546.html|last=Osborne|first=Samuel|work=The Independent |date=2018-03-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20180619063045/https://www.independent.co.uk/news/uk/crime/salisbury-chemical-weapons-inspectors-international-arrive-investigate-nerve-agent-attack-a8267546.html |archivedate=2018-06-19}}</ref> V kolumni septembra 2017 je Johnson ponovno izjavil, da bo Združeno kraljestvo po Brexitu ponovno pridobilo nadzor nad 350 milijonov funtov na teden, in nakazal, da bo denar na voljo za Nacionalno zdravstveno službo (NHS).<ref>{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2017/09/15/boris-johnson-vision-bold-thriving-britain-enabled-brexit/|title=My vision for a bold, thriving Britain enabled by Brexit|last=Johnson|first=Boris|date=2017-09-15 |work=[[The Daily Telegraph]]|accessdate=2017-09-18}}</ref> Kasneje so ga kabinetni kolegi kritizirali zaradi oživljanja te trditve, predsednik uprave za statistiko Združenega kraljestva Sir David Norgrove pa ga je obtožil »očitne zlorabe uradnih statistik«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2017/sep/17/boris-johnson-slapped-down-statistics-chief-fresh-350m-brexit-claim|title=Boris Johnson left isolated as row grows over L350m post-Brexit claim|last=Asthana|first=Anushka|date=2017-09-17 |work=The Guardian|accessdate=2017-09-18}}</ref><ref name="beebsplit">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-41301049|title=Brexit: Boris Johnson and stats chief in row over L350m figure|work=BBC News}}</ref> Po [[Parlamentarne volitve v Združenem kraljestvu 2017|splošnih volitvah leta 2017]] je Johnson zavrnil medijska poročila, da namerava izzvati vodstvo Therese May.<ref>{{navedi novice |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/boris-johnson-denies-plot-topple-uk-pm-theresa-47965138 |title=Boris Johnson denies plot to topple UK PM Theresa May |accessdate=2017-06-11 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170611110240/http://abcnews.go.com/International/wireStory/boris-johnson-denies-plot-topple-uk-pm-theresa-47965138 |archivedate=2017-06-11}}</ref> V pismu Mayevi februarja 2018 je Johnson namignil, da bo Severna Irska morda morala sprejeti mejne kontrole po Brexitu, kar naj ne bi resno vplivala na gospodarstvo; prej je o tem trdil, da si je trdo mejo nemogoče predstavljati.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/politics/2018/02/28/boris-johnson-accuses-remainers-trying-use-irish-border-issue/|title=Boris Johnson accuses Remainers of trying to use Irish border issue to stop the UK leaving the EU |last=Maidment |first=Jack |date=2018-02-28 |work=[[The Daily Telegraph]]}}</ref> Marca 2018 se je Johnson opravičil za svoj »nenamerni seksizem«, potem ko je imenoval zunanjo ministrico v senci Emily Thornberry »Gospo Nugee«; Thornberry je bila poročena s Christopherjem Nugeejem, vendar ni uporabljala njegovega priimka.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-43557516|title=Speaker tells Johnson off for 'sexism'|date=2018-03-27 |work=BBC News |accessdate=2018-03-27}}</ref> Junija naj bi, ko so ga vprašali o pomislekih podjetij glede »trdega« Brexita, izjavil, da »naj se gospodarstvo j*be«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/politics/2018/06/23/eu-diplomats-shocked-boriss-four-letter-reply-business-concerns/|title=EU diplomats shocked by Boris's 'four-letter reply' to business concerns about Brexit|date=2018-06-23 |work=[[The Daily Telegraph]]|accessdate=2018-06-24}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2018/jun/24/tide-turning-brexit-will-of-people-boris-johnson|title=Enough already: in the national interest, we must stop a hard Brexit|date=2018-06-24 |work=The Guardian|accessdate=2018-06-24}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.thenational.scot/news/16310206.EU_diplomats_reveal_Boris_Johnson_said__f__k_business__over_Brexit_fears/|title=EU diplomats reveal Boris Johnson said 'f**k business' over Brexit fears|date=2018-06-23 |work=The National|accessdate=2018-06-24}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-44618154|title=Johnson challenged over 'Brexit expletive'|date=2018-06-26 |work=BBC News |accessdate=2018-06-27}}</ref> Julija 2018, tri dni po tem, ko se je kabinet sestal na posestvu Chequers, da bi se dogovoril o strategiji Brexita,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-44749993|title=At-a-glance: The new UK Brexit plan agreed at Chequers|date=2018-07-07 |work=BBC News}}</ref> je Johnson skupaj z ministrom za Brexit Davidom Davisom<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2018/jul/08/david-davis-resigns-as-brexit-secretary-reports-say|title=Brexit secretary David Davis resigns plunging government into crisis|last=Stewart|first=Heather|date=2018-07-09 |work=The Guardian|location=London}}</ref> odstopil.<ref>{{Navedi novice |url=https://www.theguardian.com/politics/2018/jul/09/boris-johnson-resigns-as-foreign-secretary-brexit |title=May's plan 'sticks in the throat', says Boris Johnson as he resigns over Brexit |date=2018-07-09 |work=The Guardian |first=Heather |last=Stewart |first2=Pippa |last2=Crerar |first3=Dan |last3=Sabbagh}}</ref> === Nazaj v zadnje vrste: od leta 2018 === Z odstopom iz mesta zunanjega ministra se je Johnson vrnil med navadne poslance. Julij je Johnson podal odstopno izjavo, v kateri je dejal, da ministri »pravimo o tem, kaj počnemo, EU eno, ko se obračamo na volivce, pa drugo«. V odstopni izjavi je dejal, da »ni prepozno, da bi rešili Brexit. Za pogajanja imamo čas. Smer naše ladje smo že enkrat spremenili in lahko jo spremenimo ponovno«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-44871629|title=Johnson: It is not too late to save Brexit|date=2018-07-18 |work=BBC News|accessdate=2018-07-18}}</ref> ''Buzzfeed je'' poročal, da je bil Johnson v stiku s Steveom Bannonom, nekdanjim glavnim svetovalcem [[Donald Trump|Donalda Trumpa]]. V intervjujih je Bannon pohvalil Johnsona in dejal, da bi moral izzvati Thereso May za vodstvo stranke.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.buzzfeednews.com/article/lesterfeder/boris-johnson-steve-bannon|title=Boris Johnson Has Been Privately Talking To Steve Bannon As They Plot Their Next Moves|work=Buzzfeed News|date=2018-07-25 |first=J. Lester|last=Feder}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.thetimes.co.uk/article/drone-strikes-are-retribution-for-atrocities-boris-johnson-suggests-p8rg90db7|title=Drone strikes are retribution for atrocities, Boris Johnson suggests|first=Oliver|last=Wright|date=2018-07-26 |work=The Times|location=London}}</ref> Januarja 2019 so Johnsona kritizirali zaradi pripomb med kampanjo Leave 2016 glede vstopa Turčije v Evropsko unijo; zanikal je, da bi kdaj kaj takega rekel.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.itv.com/news/2019-01-18/boris-johnson-under-attack-over-turkey-claim/|title=Boris Johnson under attack over Turkey claim|date=2019-01-18 |accessdate=2019-01-21}}</ref> Marca 2019 je Johnson kritiziral izdatke za preiskave obtožb o zlorabi otrok, namesto da bi denar šel za več policije na ulicah.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/news/uk/boris-johnson-hits-out-at-police-spending-on-historic-child-abuse-probes-37909038.html|title=Boris Johnson hits out at police spending on historic child abuse probes|accessdate=2019-03-13 |work=The Belfast Telegraph}}</ref> Izjavo je močno kritizirala žrtev, poleg tega organizacije za preprečevanje zlorab, šef policije in notranja ministrica v senci Louise Haigh.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-47560192|title=Boris Johnson historical child sex abuse comments 'horrific'|work=BBC News|date=2019-03-13 |accessdate=2019-03-13}}</ref> ==== Novinarstvo ==== Julija 2018 je Johnson podpisal 12-mesečno pogodbo za pisanje člankov za Telegraph Media Group.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/732866/180808_Boris_Johnson_The_Telegraph.pdf|title=ACoBA Letter to Johnson|date=2018-08-08}}</ref> Avgusta je Svetovalni odbor za imenovanja v podjetjih (ACoBA) sporočil, da je ta zaposlitev kršila Ministrski zakonik.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-45121976|title=Johnson's Telegraph contract broke rules|date=2018-08-09 |work=BBC News|accessdate=2018-08-09}}</ref><ref name=":0" /> Decembra je dobil ukaz, naj se opraviči Parlamentu, ker ni prijavil 50.000 funtov zaslužka. Parlamentarni komisar za standarde je ugotovil, da prestopki niso bili nenamerni in da Johnson v devetih primerih ni podal izjav, kot jih pravila zahtevajo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/boris-johnson-ordered-to-apologise-to-parliament-for-failing-to-declare-earnings-2018-12|title=Boris Johnson ordered to apologise to Parliament for failing to declare earnings |first=Adam |last=Bienkov |work=Business Insider |accessdate=2018-12-08 |date=2018-12-06}}</ref> V enem od prvih člankov, ki jih je objavil ''The Daily Telegraph'', je Johnson pisal o prepovedi verskih pokrival na Danskem in se zavzel proti kakršni koli prepovedi [[Burka|burk]] ali [[nikab]]a, vendar je menil, da ženska v takih oblačilih spominja na »poštni nabiralnik« in »bančnega roparja«.<ref>{{Navedi novice|last=Johnson|first=Boris|title=Denmark has got it wrong. Yes, the burka is oppressive and ridiculous – but that's still no reason to ban it|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2018/08/05/denmark-has-got-wrong-yes-burka-oppressive-ridiculous-still/|accessdate=2018-08-10 |work=The Daily Telegraph|date=2018-08-05}}</ref> Muslimanski svet Britanije (MCM) je Johnsona obtožil, da »se prilizuje skrajni desnici«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-45083275|title=Johnson burka 'letter box' jibe sparks anger|date=2018-08-06|work=BBC News|accessdate=2018-08-07}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-45096519|title=Johnson 'won't apologise' for burka comments|date=2018-08-07 |work=BBC News|accessdate=2018-08-07}}</ref> Več visokih konservativcev, med drugimi predsednica Theresa May, je pozvalo Johnsona, naj se opraviči.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-45114368|title=Criticism grows of Johnson's burka jibe|date=2018-08-08 |work=BBC News|accessdate=2018-08-09}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-comments-burka-niqab-theresa-may-muslim-women-islam-latest-a8481666.html|title=Theresa May demands Boris Johnson apologise for Islamophobic burqa comments|work=The Independent|accessdate=2018-08-09}}</ref> Drugi, na primer poslanka Nadine Dorries, so trdili, da njegove pripombe niso šle dovolj daleč in da je treba prekrivanje obraza prepovedati.<ref>{{Navedi novice|title=Conservative chairman calls for apology from Boris Johnson over burka remarks|url=http://home.bt.com/news/uk-news/conservative-chairman-calls-for-apology-from-boris-johnson-over-burka-remarks-11364287913473|work=BT News|date=2018-08-07|accessdate=2019-07-23|archive-date=2020-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605161822/http://home.bt.com/news/uk-news/conservative-chairman-calls-for-apology-from-boris-johnson-over-burka-remarks-11364287913473|url-status=dead}}</ref> V anketi Sky Newsa je 60 % vprašanih menilo, da Johnsonovi komentarji niso bili rasistični, 33 % pa, da so; 48 % jih je menilo, da se mu ni treba opravičiti, 45 % pa, da bi se moral.<ref>{{Navedi novice|title=Sky Data poll: Comparing women who wear burkas to bank robbers 'not racist'|url=https://news.sky.com/story/sky-data-poll-comparing-women-who-wear-burkas-to-bank-robbers-not-racist-11465688|publisher=Sky News|date=2018-08-08 |accessdate=2018-08-09}}</ref> Neodvisna skupina, ki naj bi presodila Johnsonove pripombe,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-45130532|title=Johnson to be investigated over burka row|date=2018-08-09 |work=BBC News|accessdate=2018-08-09}}</ref> je decembra ugotovila, da prekrškov ni storil, da pa je njegov jezik lahko razumeti kot »provokativen«, da pa je bil »spoštljiv in strpen« in da ima pravico uporabiti »satiro«, da izrazi svoje mnenje.<ref>{{Navedi novice|url=https://news.sky.com/story/boris-johnson-cleared-by-investigation-into-burka-comments-11587680|title=Boris Johnson cleared by investigation into burka comments|publisher=Sky News|accessdate=2018-12-21}}</ref> Septembra 2018 je Johnson v zvezi z Brexitom zapisal: »Odprli smo se za večno politično izsiljevanje. Okoli britanske ustave smo ovili bombni telovnik - in dali detonator Michelu Barnierju.« Starejši toryji so ga je močno kritizirali, Alan Duncan iz zunanjega ministrstva pa je obljubil, da bodo pripombe pomenile »politični konec Borisa Johnsona«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2018/sep/09/boris-johnson-calls-theresa-may-chequers-brexit-plan-suicide-vest|title=Tories condemn Boris Johnson for Brexit 'suicide vest' remarks|first=Peter|last=Walker|date=2018-09-09 |work=The Guardian|accessdate=2018-09-09}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/boris-johnson-disgusting-criticism-theresa-may-conservative-row-chequers-plan-suicide-vest-a8529621.html|title=Open warfare between top Tories over Boris Johnson 'suicide vest' jibe at May|work=The Independent |accessdate=2018-09-09}}</ref> Aprila 2019 je Neodvisna organizacija za standardizacijo tiska odločila o vsebini članka v ''The Daily Telegraph'' z dne 6. januarja 2019, »Britanci ne bodo pustili, da iz strahu podprejo pomilovanja vreden sporazum za Brexit, za katerega nihče ni glasoval«, ki ga je spisal Johnson.<ref name="Telegraph-2019-01">{{Navedi novice|last=Johnson|first=Boris|title=The British people won't be scared into backing a woeful Brexit deal nobody voted for|url=https://www.telegraph.co.uk/politics/2019/01/06/british-people-wont-scared-backing-woeful-brexit-deal-nobody/|accessdate=2019-04-12 |work=[[The Daily Telegraph]] |date=2019-01-06}}</ref> Trditev, da »britanska javnost z jasno večino podpira« Brexit brez dogovora, je napačna in »pomeni neupoštevanje potrebne skrbi za pravilnost vsebine v nasprotju s členom 1 (i)« smernic, zaradi česar organizacija zahteva, da se popravek lažne trditve objavi v tiskani izdaji in priloži spletni različici.<ref name="IPSO-2019-04">{{Navedi splet |title=00154-19 Stirling v The Daily Telegraph |url=https://www.ipso.co.uk/rulings-and-resolution-statements/ruling/?id=00154-19 |publisher=Independent Press Standards Organisation |accessdate=2019-04-12}}</ref> ==== Pregon zaradi domnevnih nepravilnosti pri opravljanju javne funkcije ==== Zasebni tožilec Marcus Ball je zbral več kot 200.000 funtov od skoraj 6.000 podpornikov, da bi sodno preganjal Johnsona v treh točkah za kaznivo dejanje nepravilnosti pri opravljanju javnih funkcij.<ref>{{Navedi novice|title=Johnson faces private prosecution for 'lies about EU'|url=https://www.thetimes.co.uk/article/boris-johnson-faces-private-prosecution-over-lying-during-brexit-vote-wmbfxj2cd|accessdate=2019-05-27 |work=The Times |date=2019-05-14}}</ref> Johnson naj bi zlorabil zaupanje javnosti na [[Referendum o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji|referendumu o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji]] leta 2016, ker je kot poslanec in kot župan Londona lagal o stroških za članstvo Združenega kraljestva v [[Evropska unija|Evropski uniji]].<ref>{{Navedi splet |url=https://metro.co.uk/2018/11/26/why-im-trying-to-prosecute-boris-johnson-8177761/ |title=Why I'm trying to prosecute Boris Johnson |last=Ball |first=Marcus J. |date=2018-11-26 |work=Metro |accessdate=2019-05-05}}</ref> Vrhovno sodišče je primer 7. junija zavrglo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-48554853 |title=Brexit: Boris Johnson L350m claim case thrown out by judges |date=2019-06-07 |work=BBC News |accessdate=2019-06-07}}</ref> === Kandidatura za vodjo konservativne stranke (2019) === [[slika:Back Boris logo.png|thumb|Logotip Johnsonove kampanje]] 16. maja 2019 je Johnson potrdil, da bo po odstopu Therese May kandidiral na volitvah za vodjo konservativne stranke.<ref name="Stand">{{Navedi novice|title=Johnson confirms bid for Tory leadership|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-48299424|accessdate=2019-05-28 |work=BBC News |date=2019-05-16}}</ref> V intervjuju v začetku junija, tik pred obiskom Združenega kraljestva, je ameriški predsednik [[Donald Trump]] podprl Johnsona kot kandidata za mesto predsednika vlade.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-48478706|title=Johnson would be excellent leader – Trump|work=BBC News|date=2019-06-01 |accessdate=2019-06-02}}</ref> 12. junija je Johnson uradno začel svojo kampanjo z besedami: »Po treh letih in dveh zamujenih rokih moramo 31. oktobra zapustiti EU. Doseči moramo boljše rezultate od sedanjega sporazuma o odstopu, ki ga je Parlament trikrat zavrnil - in naj pojasnim, da ne želim doseči izida brez dogovora. Mislim, da ne bomo končali na tak način. Odgovorno je edinole, če se odločno in resno pripravimo na izhod brez pogodbe. Pravzaprav je presenetljivo, da kdorkoli lahko predlaga, da naj se odpovemo temu v pogajanjih ključnemu orodju.«<ref>{{Navedi splet|url=https://blogs.spectator.co.uk/2019/06/full-text-boris-johnson-launches-his-tory-leadership-campaign/|title=Full text: Boris Johnson launches his Tory leadership campaign|date=2019-06-12|accessdate=2019-07-23|archive-date=2019-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190723151948/https://blogs.spectator.co.uk/2019/06/full-text-boris-johnson-launches-his-tory-leadership-campaign/|url-status=dead}}</ref> V kampanji je Johnson opozoril na »katastrofalne posledice za zaupanje volivcev v politiko«, če bi vlada pritiskala na EU za nadaljnje podaljšanje roka. Zavzel se je za to, da se dodatek k dogovoru glede meje na Irskem (t. i. »Backstop«) črta iz vseh možnih sklepov Brexit in se zamenja z alternativami, pri tem pa obljubil, da bo plačilo v višini 39 milijard funtov za razvezo članstva, ki jih mora Združeno kraljestvo plačati EU ob odhodu, zadržal »dokler stvari ne postanejo jasnejše«. Johnson je sprva obljubil, da bo zmanjšal davek za dohodke nad 50.000 funtov s povišanjem 40-odstotnega davčnega praga na 80.000 funtov, ko pa je prišel pod dež na [[BBC]], je predloge umaknil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/tory-leadership-debate-boris-johnson-no-deal-brexit-rory-stewart-tax-cut-bbc-a8964566.html|title=Boris Johnson backs down on key campaign promises during Tory leadership debate|date=18. junij 2019|website=The Independent|accessdate=21. junij 2019}}</ref> Prav tako je napovedal, da bo dvignil mejo dohodka, nad katero nizko plačani delavci začnejo plačevati nacionalno zavarovanje.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-48699393|title=Tory MPs choosing leadership final two|date=20. junij 2019|accessdate=20. junij 2019}}</ref> Anketa 13. junija, ki so jo objavili člani stranke, je pokazala, da Johnson nedvomno vodi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theweek.co.uk/94729/who-will-be-the-next-prime-minister-the-odds-and-polls|title=The next UK prime minister: the odds and polls|work=The Week UK}}</ref> V zadnjem glasovanju poslancev 20. junija je dobil 160 glasov in bil poleg Hunta imenovan za enega od finalnih dveh kandidatov.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-48711077|title=Hunt to face Johnson in Tory leader race|work=BBC News|date=2019-06-20 |accessdate=2019-06-21}}</ref> 19. julija je ''Reuters'' razkril, da je Johnson in njegove politične zaveznike aktivno podprl nekdanji ruski naftni tajkun Aleksander Temerko, ki je postal glavni donator konservativne stranke, po tem ko je leta 2004 pobegnil iz Rusije, da bi se izognil kazenskim ovadbam.<ref name="reutersquietly">{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/investigates/special-report/britain-eu-johnson-russian/ |title=In British PM race, a former Russian tycoon quietly wields influence |publisher=[[Reuters]] |accessdate=2019-07-19}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.kommersant.ru/doc/577521 |title=Обвинение на случай оправдания / Александра Темерко обвинили заочно |newspaper=Kommersant |language=ru |date=2005-05-14}}</ref> Znano je, da ima Temerko, ki je po lastni izjavi na ti z Johnsonom, tesne vezi z rusko obveščevalno in varnostno službo. <ref name="reutersquietly" /> 23. julija je bil s krepko večino izvoljen za predsednika torijcev.<ref>{{navedi novice |last=Stewart |first=Heather |title=Boris Johnson elected new Tory leader |url=https://www.theguardian.com/politics/2019/jul/23/boris-johnson-elected-new-tory-leader-prime-minister |accessdate=2019-07-23 |work=The Guardian |date=2019-07-23}}</ref> == Predsednik vlade Združenega kraljestva == Dan po Johnsonovi izvolitvi je [[Elizabeta II. Britanska|kraljica Elizabeta II.]] sprejela odstop Therese May in imenovala Johnsona za predsednika vlade.<ref>{{navedi novice |url=https://www.theamerican.co.uk/pr/ne-Boris-Johnson-First-US-Born-UK-PM|title=Boris Johnson Becomes First US born Prime Minister of Britain|date=2019-07-23 |work=The American|location=United Kingdom}}</ref> Za svojega glavnega svetovalca je imenoval [[Dominic Cummings|Dominica Cummingsa]], s katerim je sodeloval že pri kampanji za izstop iz Evropske unije.<ref>{{navedi novice | url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-49101464 |title = Who are Boris Johnson's key advisers? |work = BBC News |date = 2019-07-30}}</ref> === Brexit === [[File:Johnson met with Macron for Brexit issue.jpg|thumb|Johnson razpravlja o Brexitu s francoskim predsednikom [[Emmanuel Macron|Emmanuelom Macronom]] v Parizu]] V svojem prvem govoru je obljubil, da bo Združeno kraljestvo zapustilo Evropsko unijo 31. oktobra 2019 z dogovorom ali brez njega.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/uk-news/live/2019/jul/24/boris-johnson-prepares-to-enter-downing-st-and-name-cabinet-theresa-may-prime-minister-live-news|title=Boris Johnson cabinet: Sajid Javid, Priti Patel and Dominic Raab given top jobs – live news|first=Andrew|last=Sparrow|date=2019-07-24 |newspaper=The Guardian}}</ref> 28. avgusta je oznanil, da je prosil kraljico, naj odloži zasedanja parlamenta od 10. septembra, kar bi omejilo možnost, da parlament blokira Brexit brez dogovora.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2019/aug/28/chancellor-sajid-javid-fast-tracked-spending-review-fuels-talk-of-early-election|title=Boris Johnson asks Queen to suspend parliament|last=Elgot|first=Jessica|date=2019-08-28 |work=The Guardian|access-date=2019-08-29 |last2=Stewart|first2=Heather}}</ref> Nekateri kritiki so potezo primerjali z [[državni udar|državnim udarom]],<ref>{{navedi novice |last1=Taylor |first1=Simon |last2=Graham |first2=Chris |title='A very British coup': How Europe reacted to Boris Johnson suspending parliament in Brexit push |url=https://www.telegraph.co.uk/politics/2019/08/28/backstop-wont-withdrawn-back-promise-say-eu-leaders/ |accessdate=2020-04-16 |work=The Telegraph |date=2019-08-29 |url-access=limited}}</ref> sprožila pa je tudi nekaj javnih protestov po državi.<ref>{{navedi novice |title=Parliament suspension: Thousands protest across the UK |url=https://www.bbc.com/news/uk-49534940 |accessdate=2019-09-02 |work=BBC |date=2019-08-31}}</ref><ref>{{navedi novice |last1=Ferguson |first1=Donna |last2=Murphy |first2=Simon |last3=Townsend |first3=Mark |last4=Wall |first4=Tom |title=From Bodmin to Berlin, crowds vent their fury at Boris Johnson's 'coup' |url=https://www.theguardian.com/politics/2019/aug/31/bodmin-to-berlin-crowds-vent-fury-boris-johnson-coup |accessdate=2019-09-02 |work=[[The Observer]] |date=2019-08-31}}</ref> 24. septembra je vrhovno sodišče potrdilo, da je bil Johnsonov nasvet kraljici nezakonit, zato je bila odložitev nična.<ref>{{navedi novice |last= Bowcott |first=Owen |date=2019-09-24 |title=Boris Johnson's suspension of parliament unlawful, supreme court rules |url=https://www.theguardian.com/law/2019/sep/24/boris-johnsons-suspension-of-parliament-unlawful-supreme-court-rules-prorogue |newspaper=The Guardian |location=London |access-date=2019-09-24}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Supreme Court: Suspending Parliament was unlawful, judges rule |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-49810261 |publisher=[[BBC News]] |location=London |date=2019-09-24 |access-date=2019-09-24}}</ref> 3. septembra 2019 je oznanil namero razpisati splošne volitve, po tistem, ko so opozicijski poslanci in tudi nekateri uporni poslanci Konservativne stranke glasovali proti vladnemu poskusu prevzeti nadzor nad postopkom izstopa.<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/politics/2019/09/03/brexit-latest-news-boris-johnson-no-deal-vote-general-election/|title=Brexit vote result: Boris Johnson demands general election after rebel MPs seize control of Commons agenda|last=Rayner|first=Gordon|date=2019-09-03 |work=The Telegraph|access-date=2020-04-16 |last2=Sheridan|first2=Danielle|language=en-GB|url-access=limited|issn=0307-1235}}</ref> Kljub nasprotovanju vlade je zakon, ki bi blokiral izstop brez dogovora, uspešno prestal postopek v spodnjem domu parlamenta, zato je Johnson predlagal splošne volitve 15. oktobra.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-49580185|title=MPs back bill aimed at blocking no-deal Brexit|date=2019-09-04 |access-date=2019-09-05}}</ref> Predlog je bil zavrnjen, saj ni prejel dvotretjinske podpore v zgornjem domu.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-49584907|title=Johnson's call for general election rejected by MPs|date=2019-09-04 |access-date=2019-09-05}}</ref> === Kabinet === [[File:Johnson's 1st cabinet meeting.jpg|thumb|Johnson vodi prvi sestanek svojega kabineta na Downing Street 10, 25. julija 2019]] 24. julija 2019 je Johnson imenoval svoj »Kabinet za sodobno Britanijo«.<ref name="BBC25">{{navedi novice |title=Boris Johnson: Does his cabinet reflect 'modern Britain'? |url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-49034735 |accessdate=2019-07-25 |publisher=BBC News |date=2019-07-25}}</ref> Pri sestavljanju vlade je odstavil 11 ministrov in sprejel odstop še šestih, kar je njegov zaveznik [[Nigel Evans]] opisal kot »masaker«.<ref>{{navedi novice |url=https://www.thetimes.co.uk/article/boris-johnson-the-godfather-takes-his-retribution-in-massacre-of-cabinet-ministers-zxr5vvk00 |url-access=subscription|title=Boris Johnson the Godfather takes his retribution in massacre of cabinet ministers |last1=Swinford |first1=Steven |last2=Chorley |first2=Matt |newspaper=The Times |date=2019-07-25 |accessdate=2019-07-27}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/politics/2019/jul/24/philip-hammond-quits-johnson-fully-aligned-chancellor-gauke-stewart |title='Summer's day massacre' may spell backbench trouble for Boris Johnson |last=Syal |first=Rajeev |newspaper=The Guardian |date=2019-07-24 |accessdate=2019-07-27}}</ref> To je bila najobsežnejša reorganizacija kabineta tekom vladavine iste stranke v vsej povojni zgodovini države.<ref>{{navedi novice |url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-cabinet-reshuffle-ministers-brexit-a9019726.html |last=Woodcock |first=Andrew |title=Boris Johnson dismantles cabinet in reshuffle, building government around people who delivered Brexit vote |newspaper=The Independent |date=2019-07-25 |accessdate=2019-07-27}}</ref> Med drugim je imenoval [[Dominic Raab|Dominica Raaba]] za glavnega državnega sekretarja in državnega sekretarja za tuje zadeve ter zadeve Skupnosti narodov. Število ministrov je povečal na 33, od tega je imenoval četrtino žensk in vključil posebej veliko predstavnikov manjšin. Skoraj polovica ministrov se je šolala na univerzah v Oxfordu ali Cambridgeu.<ref name="BBC25" /> Ustanovil je tudi nov ministrski položaj zase, minister za Unijo, s čimer je izpolnil obljubo med kampanjo za vodjo stranke.<ref>{{navedi novice |url=https://www.scotsman.com/news/politics/boris-johnson-gives-himself-minister-for-the-union-title-1-4972145 |title=Boris Johnson gives himself 'Minister for the Union' title |last=Murphy |first=Sean |date=2019-07-26 |accessdate=2019-07-27 |newspaper=The Scotsman}}</ref> === Politika === Johnsonova vlada je kmalu napovedala povečanje javnih izdatkov za policijo, širokopasovne internetne povezave, šolstvo in bolnišnice (pri tem so večino obljubljenega denarja za slednje predstavljali prihranki zadnjih treh let, ki jih je prejšnja vlada blokirala).<ref>{{navedi novice |title=Do Boris Johnson's tax and spending plans add up? |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-49097133 |publisher=BBC News |date=2019-08-05 |author=Reality Check Team}}</ref> To je sprožilo ugibanja, da se pripravlja na predčasne volitve.<ref>{{navedi novice |url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/brexit-boris-johnson-fast-track-spending-review-sajid-javid-a9047781.html |title=Brexit: Boris Johnson fuels early election speculation as chancellor fast-tracks spending review |last=Buchan |first=Lizzy |date=2019-08-08 |work=The Independent}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-08-04/johnson-s-spending-fuels-u-k-election-talk-after-majority-cut |title=Johnson's Spending Puts U.K. Parties on Alert for Snap Election |last=Biggs |first=Stuart |date=2019-08-04 |publisher=Bloomberg}}</ref> [[File:-G7Biarritz (48632272593).jpg|thumb|Johnson z ameriškim predsednikom [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] med vrhom skupine G7, 26. avgust 2019]] Na zunanjepolitičnem področju je obljubil podporo Kitajski in napovedal, da bo Združeno kraljestvo najbolj odprta država v Evropi za kitajske investicije.<ref>{{navedi novice |url=https://sg.news.yahoo.com/pro-china-boris-johnson-enthusiastic-065100165.html |title='Pro-China' Boris Johnson 'enthusiastic' about belt and road plan |date=2019-07-24 |work=[[Yahoo!]] News |accessdate=2020-04-27 |archive-date=2022-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220406173456/https://sg.news.yahoo.com/pro-china-boris-johnson-enthusiastic-065100165.html |url-status=dead }}</ref> Podprl je tudi prostotrgovinski dogovor med Evropsko unijo in [[Mercosur]]jem,<ref>{{navedi novice |title=Britain joins Germany in criticizing Macron's Mercosur threat |url=https://www.reuters.com/article/us-g7-summit-mercosur/britain-joins-germany-in-criticizing-macrons-mercosur-threat-idUSKCN1VE0ON |agency=Reuters |date=2019-08-24}}</ref> ki bi vzpostavil eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu.<ref>{{navedi novice |title=Amazon fires spark European rift at G7 over Mercosur trade deal |url=https://www.dw.com/en/amazon-fires-spark-european-rift-at-g7-over-mercosur-trade-deal/a-50154578 |work=Deutsche Welle |date=2019-08-24}}</ref> 23. januarja 2020 je britanski parlament sprejel popravljen dogovor o izstopu iz Evropske unije, 29. januarja 2020 pa še [[Evropski parlament]]. 31. januarja 2020 je država tudi formalno izstopila iz zveze.<ref>https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-50870939</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-51287430 |title=Brexit: European Parliament overwhelmingly backs terms of UK's exit |date=2020-01-29 |work=BBC News}}</ref> ===Izguba parlamentarne večine in predčasne volitve (2019)=== 3. septembra 2019 je poslanec [[Phillip Lee (politik)|Phillip Lee]] prestopil k Liberalnim demokratom zaradi nestrinjanja z Johnsonovo politiko glede Brexita, zato je vlada ostala brez večine v spodnjem domu parlamenta.<ref>{{navedi novice |title=Boris Johnson loses majority after Tory MP defects during speech |url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/philip-lee-tory-lib-dem-defection-boris-johnson-majority-brexit-commons-a9090356.html |accessdate=2019-09-03 |work=The Independent |date=2019-09-03}}</ref> Isti dan je 21 upornih poslancev izgubilo funkcijo nadzornikov (''whip''), ker so podprli predlog opozicije.<ref>{{navedi splet |url=https://www.politicshome.com/news/uk/political-parties/conservative-party/news/106279/twenty-one-tory-rebels-lose-party-whip |title=Twenty-one Tory rebels lose party whip after backing bid to block no-deal Brexit |date=2019-09-04 |website=PoliticsHome.com |access-date=2019-09-05}}</ref> 5. septembra 2019 je iz družinskih razlogov odstopil Johnsonov brat [[Jo Johnson|Jo]],<ref name="autogenerated1">{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-49594793 |title=PM's brother quits as Tory MP and minister |date=2019-09-05 |access-date=2019-09-05 |publisher=BBC News}}</ref> dva dni kasneje pa zaradi nestrinjanja z discipliniranjem poslancev še ministrica za delo in pokojnine [[Amber Rudd]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.thetimes.co.uk/article/exclusive-amber-rudd-resigns-from-cabinet-and-quits-tories-06dqxcjct |title=Exclusive: Amber Rudd resigns from cabinet and quits Tories |last=Shipman |first=Tim |date=2019-09-07 |work=[[The Sunday Times]] |access-date=2019-09-07}}</ref> Oktobra 2019 je bil tako razpuščen parlament in razpisane volitve za 12. december. Na volitvah je Konservativna stranka dobila 80-člansko večino, največjo od leta 1987.<ref>{{navedi novice |publisher=BBC News |title=General Election 2019: What's behind the Conservative victory? |url=https://www.bbc.com/news/election-2019-50774061}}</ref> === Pandemija koronavirusne bolezni 2019 === [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019]] se je izkazala za resno krizo le nekaj mesecev po utrditvi oblasti.<ref>{{navedi novice |last=Stewart |first=Heather |url=https://www.theguardian.com/world/2020/mar/20/london-pubs-cinemas-and-gyms-may-close-in-covid-19-clampdown |title=Boris Johnson announces closure of all UK pubs and restaurants |date=2020-03-20 |work=The Guardian |access-date=2020-03-20 |last2=Walker |first2=Peter |issn=0261-3077}}</ref> Združeno kraljestvo je kot ena zadnjih večjih evropskih držav uvedlo omejitve združevanja, zaprlo šole in prepovedalo javne prireditve.<ref name=dw-20200401>{{navedi novice |url=https://www.dw.com/en/coronavirus-what-are-the-lockdown-measures-across-europe/a-52905137 |title=Coronavirus: What are the lockdown measures across Europe? |newspaper=Deutsche Welle |date=2020-04-01 |access-date=2020-04-13}}</ref><ref name=imperial-20200330>{{cite report |url=https://www.imperial.ac.uk/media/imperial-college/medicine/mrc-gida/2020-03-30-COVID19-Report-13.pdf |title=Estimating the number of infections and the impact of non-pharmaceutical interventions on COVID-19 in 11 European countries |doi=10.25561/77731 |publisher=Imperial College London| work=Department of Infectious Disease Epidemiology |page=5 |date=2020-03-30 |access-date=2020-04-13}}</ref> Vlada je 23. marca izdala ukaz, naj ljudje ostanejo doma razen posebej predpisanih izjem. V ta namen je sprejela t. i. koronavirusni zakon, ki ji je dal nova pooblasita za obdobje do dveh let.<ref>{{navedi novice |url=https://www.cnn.com/2020/03/23/uk/uk-coronavirus-lockdown-gbr-intl/index.html|title=Boris Johnson issues stay-at-home order, sending UK into lockdown to fight coronavirus pandemic |last=Picheta |first=Rob |date=2020-03-24 |publisher=[[CNN]] |accessdate=2020-04-16}}</ref> 27. marca je prišla v javnost novica, da je Johnson zbolel za boleznijo [[COVID-19]].<ref name="CoronaBJ">{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/uk-52060791 |title=PM Boris Johnson tests positive for coronavirus |date=2020-03-27 |publisher=BBC News |access-date=2020-03-27}}</ref><ref name="Corona2">{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/world/2020/mar/27/uk-prime-minister-boris-johnson-tests-positive-for-coronavirus |title=Boris Johnson and Matt Hancock in self-isolation with coronavirus |date=2020-03-27 |work=The Guardian |access-date=2020-03-27}}</ref> Ker simptomi niso popustili, je bil 5. aprila sprejet v bolnišnico, naslednji dan pa se mu je stanje poslabšalo, zato so ga premestili na oddelek za intenzivno nego;<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/uk-52192604 |title=UK PM Boris Johnson taken to intensive care|date=2020-04-06 |work=BBC News |access-date=2020-04-06}}</ref><ref name="IT Reactions Guardian">{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/world/live/2020/apr/06/coronavirus-live-news-boris-johnson-admitted-to-hospital-as-trump-again-touts-hydroxychloroquine |title=Coronavirus: Boris Johnson taken into intensive care – live updates |last=Rawlinson |first=Kevin |date=2020-04-06 |website=The Guardian |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2020-04-06}}</ref> Dominic Raab je bil imenovan za njegovega namestnika.<ref name="IT Reactions Guardian" /> Intenzivno nego je zapustil 9. aprila, tri dni kasneje pa so ga premestili na okrevanje v podeželski dvorec [[Chequers]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-52262012 |title=Boris Johnson discharged from hospital |date=2020-04-12 |work=BBC News |access-date=2020-04-12}}</ref> Na položaj se je vrnil 26. aprila.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-52431913|title=Coronavirus: Boris Johnson's return to work 'a boost for the country'|work=BBC News|date=2020-04-26 |accessdate=2020-04-27}}</ref> == Politična ideologija == Ideološko se je Johnson opisal kot »eno-narodni torijec«.<ref>{{Navedi novice|last=Brogan|first=Benedict|date=2010-04-29 |title=Boris Johnson interview: My advice to David Cameron? I've made savings, so can you|work=The Daily Telegraph|location=London|url=https://www.telegraph.co.uk/news/election-2010/7653636/Boris-Johnson-interview-My-advice-to-David-Cameron-Ive-made-savings-so-can-you.html|accessdate=2019-05-26 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161222211904/http://www.telegraph.co.uk/news/election-2010/7653636/Boris-Johnson-interview-My-advice-to-David-Cameron-Ive-made-savings-so-can-you.html|archivedate=2016-12-22}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Parker|first=George|title=Boris Johnson aims to win back voters as 'One Nation Tory'|work=Financial Times|location=London|date=2014-12-21}}</ref> Politolog Tony Travers iz London School of Economics je opisal Johnsona kot »dokaj klasičnega - to je na strani majhne vloge države - rahlo evroskeptičnega konservativca«, ki je prav tako kot njegovi sodobniki Cameron in Osborne postal pristaš »modernega socialnega liberalizma«.<ref name="Channel4">{{Navedi novice|title=Boris Johnson: Classic Tory or Political Maverick?|work=Channel 4 News|date=2012-10-09 |url=http://www.channel4.com/news/borish-johnson-classic-tory-or-political-maverick|accessdate=2019-05-26 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150318042522/https://www.channel4.com/news/borish-johnson-classic-tory-or-political-maverick|archivedate=2015-03-18}}</ref> ''[[The Guardian|Guardian]]'' pravi, da je kot župan Johnson združil ekonomski in socialni liberalizem,<ref>{{Navedi novice|title=Mayor Boris, the liberal|work=The Guardian |last=Hill |first=Dave |date=2008-12-04 |url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2008/dec/04/boris-johnson-london-mayor-conservatives|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181111063703/https://www.theguardian.com/commentisfree/2008/dec/04/boris-johnson-london-mayor-conservatives|archivedate=2018-11-11 |accessdate=2016-12-11}}</ref> ''The Economist'' pa trdi, da s tem Johnson »presega svojo torijsko identiteto« in sprejema bolj liberalistične poglede.<ref>{{Navedi novice|title=Generation Boris|work=The Economist|location=London |date=2013-06-01 |url=https://www.economist.com/news/britain/21578666-britains-youth-are-not-just-more-liberal-their-elders-they-are-also-more-liberal-any|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150103002329/https://www.economist.com/news/britain/21578666-britains-youth-are-not-just-more-liberal-their-elders-they-are-also-more-liberal-any|archivedate=2015-01-03 |accessdate=2017-08-24}}</ref> Stuart Reid, Johnsonov kolega pri časopisu ''The Spectator'', je opisal poglede Johnsona kot poglede »liberalnega libertarca«.{{Sfn|Gimson|2012|p=136}} ''Business Insider'' je opozoril, da je Johnson kot župan Londona dobil sloves »liberalnega, sredinskega politika«.<ref>{{Navedi novice|title=Conservative moderates plan to take back control of Boris Johnson as prime minister|last=Adam Payne and Adam Bienkov|url=https://www.businessinsider.com/boris-johnson-conservative-leadership-race-moderate-mp-brexit-theresa-may-2019-5?r=US&IR=T|date=2019-05-23 |accessdate=2019-05-26}}</ref> Johnsonov biograf in prijatelj Andrew Gimson je dejal, da medtem ko je »v gospodarskih in socialnih zadevah [Johnson] resnično liberalen«, v svoji osebnosti ohranja »torijski element« s svojo »ljubeznijo do obstoječih institucij in priznanjem neizogibnosti hierarhije«.{{Sfn|Gimson|2012|p=342}} {{Quote box|width=25em|align=left|quote=[Sem] za svobodni trg, strpen, široko liberalen (čeprav morda ne ultra-libertarijanski), nagnjen k zaslugam na temelju tradicij, proti reguliranju, za priseljence, lastne noge, alkohol, lov in motorje ter pripravljen braniti do smrti pravico verovati v reinkarnacijo.|Boris Johnson}} Stuart Wilks-Heeg, izvršni direktor ''Democratic Audit'', je dejal, da je »Boris politično okreten«,<ref name="Channel4"/> biografka Sonia Purnell pa je zapisala, da je Johnson redno spreminjal svoje mnenje o političnih vprašanjih, kar je po njenem mnenju »ideološka praznina pod togo zunanjostjo Torijca«.{{Sfn|Purnell|2011|p=2}} Kasneje je omenjala njegov »oportunistični - nekateri bi lahko rekli pragmatični - pristop k politiki«.{{Sfn|Purnell|2011|p=121}} Leta 2014 je nekdanji župan Ken Livingstone v intervjuju z ''New Statesmanom'' trdil, da se je Johnsona kot »najbolj trdega desnega ideologa po Thatcherjevi« najprej bal, v času Johnsonovega županovanja pa je namesto tega prišel do spoznanja, da je Johnson »dokaj len teleban, ki hoče samo povsod biti zraven«, ne da bi mu treba kaj dosti delati.<ref>{{Navedi novice|title=Ken Livingstone: "Boris is a lazy tosser who just wants to be there" |last=Eaton |first=George |date=2014-04-30 |work=New Statesman |location=London |url=http://www.newstatesman.com/politics/2014/04/ken-livingstone-boris-lazy-tosser-who-just-wants-be-there}}</ref> Philip Collins, ki piše za ''Prospect'', je predlagal, da so Johnson in drugi pristaši Brexita v konservativni stranki »britanski [[Charles de Gaulle|golisti]]«, ki črpajo »iz pojmovanja naroda, ki ponovno rojeva spečo dušo svobode«. Predlagal je, da gre za obliko nacionalizma, ki pa ni »šovinističen«.<ref>{{Navedi splet |work=Prospect |title=Britain's New Gaullists|url=https://www.prospectmagazine.co.uk/magazine/britains-new-gaullists |first=Philip |last=Collins |date=2017-09-14 |accessdate=2019-05-27}}</ref> V spletnem časopisu ''Politico'' Michael Hirsch primerja Johnsona s Trumpom, češ da sta oba zagovornika »novega nacionalizma«.<ref>{{Navedi splet|first=Michael|last=Hirsh|website=[[Politico]]|url=http://www.politico.com/magazine/story/2016/06/nationalism-donald-trump-boris-johnson-brexit-foreign-policy-xenophobia-isolationism-213995|title=Why the New Nationalists are Taking Over|date=2016-06-28}}</ref> Johnson je odgovoril, da »ni nacionalist, če so s tem mišljeni ksenofobi ali ljudje, ki odklanjajo druge države in kulture«.<ref>{{Navedi novice|work=London Evening Standard |date=2018-01-18 |url=https://www.standard.co.uk/news/politics/boris-johnson-speech-former-foreign-secretary-declares-cancelling-brexit-would-be-utterly-pathetic-a4042991.html |title=Boris Johnson declares cancelling Brexit would be 'utterly pathetic' as he writes off Theresa May's failed deal}}</ref> Purnell meni, da je Johnson »predvsem elitist«.{{Sfn|Purnell|2011|p=52}} V članku z naslovom »Naj živi elitizem« je Johnson izjavil, da bi »brez elit in elitizmov človeštvo še vedno živelo v jamah«.{{Sfn|Purnell|2011|p=198}} Vendar pa je po kampanji za Brexit kritiziral »cinizem elite« o Brexitu,<ref>{{Navedi novice|work=[[Bloomberg News|Bloomberg]] |title=May Faces Worst Government Defeat in 95 Years in Brexit Vote |date=2018-01-14 |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-01-14/may-faces-worst-government-defeat-in-95-years-in-key-brexit-vote}}</ref> opisal »zaroto elite, da spodnese Brexit«,<ref>{{Navedi novice |date=2018-01-18 |work=Talkradio |title=Boris Johnson: Brexit delay would be seen as 'an elite conspiracy to thwart Brexit' |url=https://talkradio.co.uk/news/boris-johnson-brexit-delay-would-be-seen-elite-conspiracy-thwart-brexit-19011829549 |accessdate=2019-07-23 |archive-date=2019-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190723081709/https://talkradio.co.uk/news/boris-johnson-brexit-delay-would-be-seen-elite-conspiracy-thwart-brexit-19011829549 |url-status=dead }}</ref> in jo obtožil, da je »odkrito brezbrižna do težav, ki jih njihova politika povzroča«.<ref>{{Navedi novice|work=[[The Daily Telegraph]]|date=2016-06-10 |last2=Wilkinson|first2=Michael|last=Eysenck|first=Juliet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/06/09/itv-eu-debate-boris-johnson-and-nicola-sturgeon-face-questions-f/|title=ITV debate: Boris Johnson says Britain will 'prosper as never before' out of EU as Tory minister Amber Rudd goes on attack over his 'No 10' ambition}}</ref> Nekateri mediji so ga zato označili za [[Populizem|populista]].<ref>{{Navedi novice |publisher=[[NPR]] |url=https://www.npr.org/sections/parallels/2016/05/03/476514926/londons-popular-and-populist-mayor-makes-the-case-for-leaving-the-eu |title=London's Popular And Populist Mayor Makes The Case For Leaving The EU |date=2016-05-03}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://next.ft.com/content/426102ac-230c-11e6-9d4d-c11776a5124d|title=Brussels casts Boris Johnson in populist 'horror scenario' |work=[[Financial Times]] |date=2016-05-26}}</ref><ref>{{Navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2016/07/01/world/europe/boris-johnson-brexit-conservatives.html |work=[[The New York Times]] |title=Luck Runs Out for a Leader of 'Brexit' Campaign |date=2016-06-30}}</ref> === Stališča o priseljevanju in Evropski uniji === Purnell je verjel, da je vpliv družine z materine strani, levičarske družine Fawcett, v Johnsonu razvil »iskren odpor do rasne diskriminacije«.{{Sfn|Purnell|2011|p=25}} Johnson je pohvalil nekdanjega predsednika vlade [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]]: »Churchill je rešil to državo in celotno Evropo barbarske fašistične in rasistične tiranije in naš dolg do njega je neprecenljiv.« Dodal je, da je Churchill »igral izjemno vlogo kot socialni reformator, s svojo skrbjo za delovne ljudi in njihova življenja«.<ref>{{Navedi novice|title=Winston Churchill: Theresa May says she has portrait of wartime PM in her study amid row over John McDonnell comments|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/winston-churchill-theresa-may-john-mcdonnell-villain-labour-tonypandy-miners-a8779111.html|work=The Independent|date=2019-02-14 |accessdate=2019-05-26 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20190214205813/https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/winston-churchill-theresa-may-john-mcdonnell-villain-labour-tonypandy-miners-a8779111.html|archivedate=2019-02-14}}</ref> Johnson je bil kot župan Londona znan kot zagovornik priseljevanja.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/boris-johnson-brexit-speech-changed-his-mind-remain-2018-2|title=All the times Boris Johnson has contradicted his own arguments for Brexit|first=Adam|last=Bienkov|website=Business Insider|accessdate=2019-05-26 |date=2018-02-14}}</ref> Leta 2018 se je med pogajanji o Brexitu zavzel za liberalnejši pristop k priseljevanju od pristopa Therese May.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2018-05-23/boris-johnson-calls-for-welcoming-approach-to-immigration |title=BBoris Johnson Reopens Post-Brexit Immigration Debate |work=Bloomberg |accessdate=2019-05-26 |last=Ross |first=Tim |date=2018-05-23}}</ref> Leta 2003 je Johnson o EU dejal: »Nikakor nisem ultra-evroskeptičen. Na določen način malce obožujem Evropsko unijo. Če je ne bi imeli, bi morali nekaj takega izumiti.«<ref name=":1"/> Od leta 2009 dalje se je zavzemal za referendum o članstvu Velike Britanije v EU.<ref>{{Navedi revijo|last=Worthy|first=Ben|last2=Bennister|first2=Mark|last3=Stafford|first3=Max W.|date=2019-03-01|title=Rebels Leading London: the mayoralties of Ken Livingstone and Boris Johnson compared|journal=British Politics|volume=14|issue=1|pages=23–43|doi=10.1057/s41293-017-0069-1|url=http://create.canterbury.ac.uk/16760/1/16760_Rebels%20as%20Mayors%20WorthyBennisterStafford%28BP%29.pdf|access-date=2019-07-23|archive-date=2019-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190428224218/http://create.canterbury.ac.uk/16760/1/16760_Rebels%20as%20Mayors%20WorthyBennisterStafford%28BP%29.pdf|url-status=dead}}</ref> <ref name=":1" /><ref>{{Navedi novice|url=http://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-secret-pro-eu-article-revealed-expressing-doubts-brexit-a7363781.html|title=A secret pro-EU article Boris Johnson wrote before the referendum has been revealed|date=2016-10-15 |accessdate=2019-05-26}}</ref> Leta 2018 je med pogajanji o Brexitu zahteval, da Britanija zapusti enotni trg.<ref name=":1" /> Rekel je, da je članstvo Združenega kraljestva v EU privedlo do pritiska na plače »domorodcev« in izrazil mnenje, da EU namerava ustvariti »superdržavo«, s katero želi oropati Združeno kraljestvo njegove suverenosti.<ref name=":1" /> Leta 2019 je Johnson dejal, da bo državo 31. oktobra spravil iz EU, bodisi z dogovorom, bodisi brez njega.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2019/may/26/brexit-top-tories-would-bring-down-any-pm-who-backs-no-deal|title=Brexit: top Tories would bring down any PM who backs no deal|last=Mason|first=Rowena|date=2019-05-26 |work=The Guardian|accessdate=2019-05-26}}</ref> Če bi prišlo do Brexita brez dogovora, bi moralo Združeno kraljestvo trgovati s svetom (med drugimi tudi z državami članicami EU) po pogojih Svetovne trgovinske organizacije namesto po ugodnejših pogojih, ki veljajo za članice EU.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-48403705|title=Tory rivals clash as leadership race begins|date=2019-05-25 |work=BBC News|accessdate=2019-05-26}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2019/may/25/moderate-tories-launch-stop-boris-johnson-campaign|title=Stop Boris Johnson campaign launched by Tory moderates opposed to no-deal Brexit|last=Savage|first=Michael|date=2019-05-25 |work=The Observer |accessdate=2019-05-26 |last2=Doward|first2=Jamie |last3=Helm |first3=Toby}}</ref> == Javna osebnost == [[Slika:Boris_Johnson_hartismere.jpg|sličica| Johnson s poslancem liberalnih demokratov Johnom Hemmingom (levo) in konservativnim poslancem Grahamom Stuartom (center) 28. marca 2006 na demonstracijah proti zaprtju bolnice. ]] Splošno je znan kot »Boris«,{{sfnm|1a1=Edwards|1a2=Isaby|1y=2008|1p=43|2a1=Purnell|2y=2011|2p=1}} dobil pa je še druge vzdevke, med drugim »BoJo«, zlepljenko iz njegovega imena in priimka.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.newstatesman.com/200709060012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071205171926/http://www.newstatesman.com/200709060012|title=The BoJo, Ken and Bri show|work=New Statesman|location=London|date=2007-09-06 |accessdate=2010-07-07 |archivedate=2007-12-05}}</ref> Njegova javna osebnost je »blagovna znamka Boris«, ki naj bi jo razvil med študijem v Oxfordu.{{Sfn|Purnell|2011|p=91}} Max Hastings je to javno podobo označil kot »fasado, ki združuje duhovitost, šarm, sijaj in presenetljive pobliske neuravnovešenosti«,{{Sfn|Purnell|2011|p=103}} politik Andrew Crines pa pravi, da Johnson kaže »značaj simpatičnega in zaupanja vredne osebe z močnim intelektualnim kapitalom«.{{Sfn|Crines|2013|p=1}} Urednik ''Private Eye'' Ian Hislop pravi: »Je naš [[Silvio Berlusconi|Berlusconi]]&nbsp;... Edini politik, v katerega družbi se počutimo dobro, vsi drugi so preveč zaposleni s svojo lastno odgovornostjo.«<ref name="Huffpo1e4">{{Navedi novice|last=Frost|first=Caroline|title=17 Things We Now Know About Boris Johnson, And His Worthiness, Or Not, To Be PM ...|url=http://www.huffingtonpost.co.uk/2013/04/06/boris-johnson-tv-review-irresistible-rise_n_2949591.html|accessdate=2016-01-29 |work=[[HuffPost]] |date=2013-04-03}}</ref> Novinar Dave Hill piše, da je Johnson »enkratna osebnost britanske politike, zmes komedijanta, prevaranta, destruktiven showman in populistična medijska konfekcija«.{{Sfn|Hill|2016|p=31}} Johnson namerno goji »napol zanemarjen videz«,{{Sfn|Edwards|Isaby|2008|p=74}} na primer tako, da si na zase značilen način razkuštra lase, preden se pokaže v javnosti. Purnellova ga je opisala kot »maničnega samopromotorja«, ki je svoje življenje polnil z »zabavo in šalami«.{{Sfn|Purnell|2011|p=3}} Kot odgovor na oznako šaljivca{{Sfn|Crines|2013|p=1}} je Johnson izjavil, da »je humor pripomoček, s katerim lahko posladkaš grenko tableto in uspeš predstaviti pomembne točke«.{{Sfn|Purnell|2011|p=3}} Kot pravi biografinja, so bili njegovi sodelavci redno mnenja, da je Johnson izrabil ljudi za svoje interese,{{Sfn|Purnell|2011|p=183}} Gimson pa je zapisal, da gre pri Johnsonu za »enega od največjih laskavcev našega časa«.{{Sfn|Gimson|2012|p=x}} Po Purnellovi se je resnim vprašanjem izognil z »nekaj humorja in veliko predrznosti«.{{Sfn|Purnell|2011|p=214}} Gimson pravi, da je Johnson »human človek ... zmožen biti neverjetno brezobziren do drugih«, kadar je šlo za njegove lastne interese.{{Sfn|Gimson|2012|p=108}} Gimson je tudi opozoril, da ima Johnson »pretirano željo, da bi bil ljudem všeč«.{{Sfn|Gimson|2012|p=258}} {{Quote box|width=25em|align=left|quote=Boris je original - nasprotje stereotipa, izjema za pravila. Prekomerna telesna teža in zanemarjena zunanjost sta nasprotje zapete, polikane javne podobe politika. Podoben je »človeški košari za perilo«, ki tu in tam zjutraj pozabi na prho.|source={{sfn|Purnell|2011|p=2}}}} Purnellova pravi: »[Johnson] je blagoslovljen z neizmerno karizmo, duhovitostjo, seksualno privlačnostjo in zlatim prahom javne osebe, ki so poznajo in ljubijo milijoni - čeprav jih morda veliko manj med onimi, ki so morali tesno sodelovati z njim (kaj šele biti odvisni od njega). Iznajdljiv, zvit in strateški, lahko izvede resne politične pretrese, ko večje dobro vodi do osebne koristi, vendar pa te težnje le redko temeljijo na konkretnih dosežkih, kaj šele na podrobnih načrtih.«{{Sfn|Purnell|2011|p=456}} Poleg tega avtorica opozarja, da je Johnson »zelo neprozoren«, kadar gre za njegovo zasebno življenje,{{Sfn|Purnell|2011|p=1}} da drži druge ljudi na razdalji od sebe in da ima zelo malo, če sploh kaj, intimnih prijateljev.{{Sfn|Purnell|2011|p=15}} Med prijatelji in v družini je Johnson znan kot »Al« in ne kot »Boris«. Gimson pravi, da ima Johnson »zelo slabe manire. Nagnjen je k zamujanju, vseeno mu je, da je pozen, in na obleko ne daje veliko pozornosti«.{{Sfn|Gimson|2012|p=301}} Kot zelo ambiciozen in zelo tekmovalen človek je Johnson kot rojen »za nenehen boj za prevlado«.{{Sfn|Gimson|2012|p=17}} Posebno so ga razburili ljudje, za katere je menil, da žalijo njegovo zasebno sfero; na primer, ko je članek v ''[[The Daily Telegraph|The Telegraphu]]'' razburil Johnsona, je uredniku poslal enostavno e-sporočilo »J*i se in umri«.{{Sfn|Purnell|2011|pp=6–7}} Johnson skriva svojo brezobzirnost »za neumnost, samo-poniževanje in humor«;{{Sfn|Purnell|2011|p=26}} je pristaš »praktičnih šal in robatih spolnih opazk«.{{Sfn|Purnell|2011|p=37}} == Osebno življenje == [[Slika:Boris_Johnson_Leo_Johnson.jpg|sličica|Boris in njegov mlajši brat Leo leta 2013]] Johnson je najstarejši od štirih otrok Stanleyja Johnsona, nekdanjega konservativnega [[Evroposlanec|poslanca Evropskega parlamenta]] in uslužbenca [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in [[Svetovna banka|Svetovne banke]], ter slikarke Charlotte Johnson Wahl (rojene Fawcett), <ref name="telegraph.co.uk"/> hčere odvetnika Sir Jamesa Fawcetta<ref name="newstates">{{Navedi novice|url=http://www.newstatesman.com/200803270025|title=Who is Boris Johnson?|work=New Statesman|last=Byrnes|first=Sholto|date=2008-03-27 |location=London|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080403131250/http://www.newstatesman.com/200803270025|archivedate=2008-04-03}}</ref> in predsednika Evropske komisije za človekove pravice.<ref>{{navedi knjigo |last=Clapham |first=Andrew |year=1993 |title=Human Rights in the Private Sphere |url=https://archive.org/details/humanrightsinpri00clap |publisher=Oxford University Press |page=[https://archive.org/details/humanrightsinpri00clap/page/186 186]}}</ref> Njegovi mlajši bratje in sestre so Rachel Johnson, pisateljica in novinarka; Leo Johnson, partner, specialist za trajnost v računovodski družbi PricewaterhouseCoopers;<ref>{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://www.ukmediacentre.pwc.com/Media-Library/Leo-Johnson-partner-PwC-Sustainability-and-Climate-Change-566.aspx|title=Leo Johnson, partner, PwC Sustainability and Climate Change|publisher=PricewaterhouseCoopers |date=2009-01-15 |accessdate=2013-05-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130608182354/http://www.ukmediacentre.pwc.com/Media-Library/Leo-Johnson-partner-PwC-Sustainability-and-Climate-Change-566.aspx|archivedate=2013-06-08}}</ref> in Jo Johnson, nekdanji državni sekretar za univerze, znanost, raziskovanje in inovacije ter konservativni poslanec za Orpington. Johnsonova mačeha Jenny, druga žena njegovega očeta Stanleyja, je pastorka Teddyja Sieffa, nekdanjega predsednika družbe Marks &amp;amp; Spencer.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2008/may/14/5|title=People|last=Bates|first=Stephen|work=The Guardian|date=2008-05-14 |location=London}}</ref> Aprila 2017 se je Rachel Johnson pridružila liberalnim demokratom v protest proti konservativni politiki [[Brexit]]a; med 2008 in 2011 je bila članica konservativcev. <ref>{{Navedi novice|last=Martinson|first=Jane|url=https://www.theguardian.com/media/2017/apr/27/rachel-johnson-joins-lib-dems-and-may-stand-in-general-election-member-tory-brexit|title=Rachel Johnson joins Lib Dems in protest against Tory backing for Brexit|work=The Guardian|location=London |date=2017-04-27 |accessdate=2017-04-27}}</ref> Johnson ima (oziroma je imel do 2016) dvojno državljanstvo, državljanstvo Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike, saj je bil rojen v New Yorku angleškim staršem. Leta 2014 je Johnson priznal, da nasprotuje zahtevi davčnih organov ZDA za davek od kapitalskih dobičkov<ref name="telegraph-20141120">{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/politics/london-mayor-election/mayor-of-london/11243742/Boris-Johnson-could-be-hit-with-six-figure-tax-bill.html|title=Boris Johnson could be hit with six-figure tax bill|last=Watt|first=Holly|work=The Daily Telegraph|location=London|date=2014-11-20|accessdate=2014-11-21}}</ref><ref name="guardian-20141120">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2014/nov/20/boris-johnson-us-tax-bill|title=New York-born London mayor Boris Johnson refuses to pay US tax bill|last=Siddique|first=Haroon|work=The Guardian|location=London|date=2014-11-20|accessdate=2014-11-21}}</ref> ki ga je nazadnje plačal.<ref name="bbc-20150122">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-30932891|title=London Mayor Boris Johnson agrees to pay US tax bill|work=BBC News|date=2015-01-22|accessdate=2015-02-15}}</ref> Februarja 2015 je objavil svojo namero, da se bo odrekel ameriškemu državljanstvu, da bi s tem dokazal svojo zvestobo Združenemu kraljestvu,<ref>{{Navedi novice|url=http://www.thesundaytimes.co.uk/sto/news/Politics/article1519450.ece|title=Crikey! Boris gives up White House to bid for No 10|date=2015-02-15|work=The Sunday Times|location=London|accessdate=2015-02-15|archive-date=2017-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170216091119/http://www.thesundaytimes.co.uk/sto/news/Politics/article1519450.ece|url-status=dead}}{{Zahtevana naročnina}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://ria.ru/world/20150215/1047774674.html|title=Мэр Лондона намерен отказаться от гражданства США |trans-title=Župan Londona se bo odpovedal ameriškemu državljanstvu |date=2015-02-15 |agency=[[RIA Novosti]]|accessdate=2015-02-15|language=ru}}</ref> kar je storil leta 2016.<ref name="guardian-8-february">{{Navedi splet|last=Wintour|first=Patrick|title=Boris Johnson among record number to renounce American citizenship in 2016|url=https://www.theguardian.com/politics/2017/feb/08/boris-johnson-renounces-us-citizenship-record-2016-uk-foreign-secretary|location=London|accessdate=2018-09-10 |date=2017-02-09}}</ref> Johnson tekoče govori francosko in italijansko ter dobro razume nemško, špansko{{Sfn|Purnell|2011|p=109}} in [[Latinščina|latinsko]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.economist.com/news/britain/21565992-mayor-has-new-plans-london-schools-not-everyone-board-lessons-boris|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121113014845/http://www.economist.com/news/britain/21565992-mayor-has-new-plans-london-schools-not-everyone-board-lessons-boris|title=London's schools: The lessons of Boris|work=The Economist|location=London|date=2012-11-10|accessdate=2012-12-25|archivedate=2012-11-13}}</ref> Latinščino pogosto uporablja za citate v svojih časopisnih kolumnah in govorih.{{Sfn|Purnell|2011|p=91}} Leta 1987 se je poročil z Allegro Mostyn-Owen, hčerko umetnostnega zgodovinarja Williama Mostyna-Owna in italijanske pisateljice Gaie Servadio;<ref>{{Navedi novice|first=Rachel|last=Helyer-Donaldson|url=http://www.theweek.co.uk/entertainment/17457/boris-johnson%E2%80%99s-first-wife-marries-again|title=Boris Johnson's first wife marries again|work=The Week|location=London|accessdate=2017-05-04|archive-date=2016-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160517103328/http://www.theweek.co.uk/entertainment/17457/boris-johnson%E2%80%99s-first-wife-marries-again|url-status=dead}}</ref> Njuna zakonska zveza je bila razveljavljena leta 1993,<ref>{{Navedi novice|last=Doward|first=Jamie|url=https://www.theguardian.com/politics/2004/aug/29/comment.jamiedoward|title=No dumb blond|work=The Observer|date=2004-08-29 |accessdate=2010-07-07 |location=London}}</ref> 12 dni kasneje pa se je poročil z Marino Wheeler, hčerko novinarja in radijca Charlesa Wheelerja ter njegove žene Dip Singh. Pet tednov kasneje se jima je rodil prvi otrok.<ref name="marriagedateperIndy">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/people/marina-wheeler-profile-the-brains-behind-boris-johnson-a6871006.html|title=Marina Wheeler, profile: The brains behind Boris Johnson|date=2016-02-13 |first=Andy|last=McSmith|work=The Independent|location=London|accessdate=2018-09-07}}</ref><ref>{{Navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080413020741/http://www.backboris.com/news/april/Boris_celebrates_Vaisakhi_in_Southall.php|archivedate=2008-04-13 |url=http://www.backboris.com/news/april/Boris_celebrates_Vaisakhi_in_Southall.php|title=Boris celebrates Vaisakhi in Southall|publisher=BackBoris.com |date=2008-04-06 |accessdate=2008-05-03}}</ref> Družini Wheeler in Johnson se poznata že desetletja;<ref name="Gimson">{{Navedi knjigo|last=Gimson|first=Andrew|title=Boris: The Rise of Boris Johnson|url=https://archive.org/details/borisriseofboris00gimsrich|publisher=Pocket Books [Simon & Schuster]|year=2006|origyear=2007|pages=[https://archive.org/details/borisriseofboris00gimsrich/page/11 11]–12, 26–27, 71, 118, 119, 254|isbn=0-7432-7584-5}}</ref> Marina Wheeler je obiskovala Evropsko šolo v Bruslju hkrati s svojim bodočim možem. Imata štiri otroke: dve hčerki in dva sinova.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk_politics/7376621.stm|title=The Boris Johnson story|work=BBC News|date=2008-05-04|accessdate=2008-05-13 |first=Brian|last=Wheeler}}</ref> Med leti 2000 in 2004 je imel Johnson kot ''Spectatorjev'' urednik afero s kolumnistko Petronello Wyatt. V tem času je bila ona dvakrat noseča, a sta bili nosečnosti prekinjeni.{{sfnm|1a1=Edwards|1a2=Isaby|1y=2008|1p=47|2a1=Purnell|2y=2011|2pp=257–263|3a1=Gimson|3y=2012|3pp=162–173, 209–218}} Domnevne afere z novinarko ''Guardiana'' Anno Fazackerley, ki jo je razkril tabloid ''News of the World'' aprila 2006, par ni komentiral, je pa Johnson kmalu po objavi Anno Fazackerley zaposlil.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=296–300|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=255–257}}<ref name="auto" /> Leta 2009 je umetnostna svetovalka Helen MacIntyre rodila Johnosonovo hčerko. Sprva ji je uspelo sodno prikriti očetovstvo, leta 2013 pa je prizivno sodišče razveljavilo o odredbo o prepovedi poročanja o otroku; sodnik je odločil, da ima javnost pravico vedeti za Johnsonovo »lahkomiselno« vedenje.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/10070055/Public-has-right-to-know-about-Boris-Johnsons-secret-lovechild-court-rules.html|title=Public has right to know about Boris Johnson's secret lovechild, court rules|work=The Daily Telegraph|date=2013-05-21 |accessdate=2016-03-06}}</ref><ref name="Guardian130521">{{Navedi novice|last=Halliday|first=Josh|title=Public has right to know Boris Johnson fathered child during affair, court rules|url=https://www.theguardian.com/politics/2013/may/21/boris-johnson-fathered-child-affair|accessdate=2016-05-07 |work=The Guardian |date=2013-05-21}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Pitel|first=Laura|title='Boris lovechild' can be public knowledge, appeal court rules|url=http://www.thetimes.co.uk/tto/law/article3771437.ece |accessdate=2016-05-07 |work=The Times |date=2013-05-22}} {{Zahtevana naročnina}}</ref> Johnson naj bi imel vsaj še enega izvenzakonskega otroka, a se vprašanjem o številu otrok izogiba.<ref name=Independent291119>{{navedi novice |last1=Buchan |first1=Lizzy |title=Boris Johnson refuses to say how many children he has in live radio interview |url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-children-single-mothers-general-election-brexit-a9225756.html |accessdate=2020-04-29 |work=[[The Independent]] |date=2019-11-29}}</ref><ref name=Guardian291119>{{navedi novice |last1=Walker |first1=Peter |title=Johnson dodges LBC radio host's questions about his children |url=https://www.theguardian.com/politics/2019/nov/29/boris-johnson-dodges-lbc-radio-hosts-questions-about-his-children |accessdate=2020-04-29 |work=The Guardian |date=2019-11-29}}</ref><ref name=Guardian130521/> Septembra 2018 sta Johnson in Wheelerjeva v skupnem obvestilu sporočila javnosti, da sta se po 25 letih poroke »pred nekaj meseci« ločila in začela postopek razveze.<ref name="bbc-7-september">{{Navedi novice|title=Boris Johnson and wife to divorce|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-45446254|work=BBC News|accessdate=2018-09-10 |date=2018-09-07}}</ref> Sporazumni dogovor glede družinskih financ sta sklenila februarja 2020.<ref>{{navedi novice |url=https://www.thetimes.co.uk/edition/news/pm-reaches-financial-settlement-with-estranged-wife-g8dxvg878 |title=PM reaches financial settlement with estranged wife |first=Jonathan |last=Ames |newspaper=The Times |publisher= |date=2020-02-18 |url-access=subscription |accessdate=2020-04-16}}</ref> Leta 2019 je Johnson živel s Carrie Symonds, hčerko soustanovitelja ''[[The Independent|Independenta]]'' Matthewa Symondsa in odvetnice Josephine Mcaffee. Carrie Symonds je v preteklosti delala za Johnsonovo kampanjo ponovne izvolitve za župana Londona.<ref name="ITV 22 June 2019">{{navedi splet|url=https://www.itv.com/news/2019-06-22/carrie-symonds-who-is-boris-johnsons-partner/|title=Carrie Symonds: Who is Boris Johnson's partner?|website=itv.com|date=2019-06-22 |access-date=2019-06-24}}</ref> 29. februarja 2020 sta oznanila, da sta se konec leta 2019 zaročila in da pričakujeta otroka.<ref name="BBC51691434">{{navedi novice |title=PM Johnson and Symonds engaged and expecting baby |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-51691434 |accessdate=2020-02-29 |publisher=BBC News |date=2020-02-29}}</ref> Njun sin Wilfred Lawrie Nicholas Johnson se je rodil 29. aprila 2020.<ref>{{navedi novice|last=Braddick|first=Imogen|title=Boris Johnson and Carrie Symonds name baby boy Wilfred Lawrie Nicholas Johnson after doctors who saved PM's life|date=2020-05-02 |url=https://www.standard.co.uk/news/uk/boris-johnson-carrie-symonds-baby-wilfred-a4430206.html|work=Evening Standard|location=London |access-date=2020-05-02}}</ref><ref name=Guardian200429>{{navedi novice|last=Proctor|first=Kate|title=Boris Johnson and Carrie Symonds announce birth of baby boy|date=2020-04-29 |url=https://www.theguardian.com/politics/2020/apr/29/boris-johnson-and-carrie-symonds-announce-birth-of-baby-boy |work=The Guardian |access-date=2020-04-29}}</ref> == Podoba v javnosti in zapuščina == Johnson je v britanski politiki in novinarstvu kontroverzna osebnost.<ref>{{Navedi knjigo|last=Olson|first=Donald|title=London for Dummies|date=2010|publisher=John Wiley & Sons|page=21|url=https://books.google.com/books?id=vrayaSsuQbUC&pg=PA21|accessdate=2016-02-21 |isbn=9780470619650}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Stone|first=Madeline|title=21 of the most absurd photos of London mayor Boris Johnson|url=http://uk.businessinsider.com/absurd-photos-london-mayor-boris-johnson-2015-11?r=US&IR=T|accessdate=2016-02-21|work=Business Insider UK|date=2015-11-04|archive-date=2018-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004120655/http://uk.businessinsider.com/absurd-photos-london-mayor-boris-johnson-2015-11?r=US&IR=T|url-status=dead}}</ref> Njegova biografka Sonia Purnell ga je opisala kot »izredno nekonvencionalnega, vendar pa prepričljivega politika v obdobju po Blairu«. Dodala je, da ga »imajo radi milijoni—čeprav najbrž manj tisti, ki so morali kdaj delati ob njem ali bili odvisni od njega«.{{Sfn|Purnell|2011|p=1}} Johnson je pri srcu »širokemu preseku javnosti«{{Sfn|Edwards|Isaby|2008|p=47}} in pride z ljudmi v stik na način, ki ga drugi konservativci niso zmožni.<ref>{{Navedi novice|last=Kirkup|first=James|title=Boris Johnson goes looking for Conservative friends in the north|date=2015-01-07 |url=https://www.telegraph.co.uk/news/general-election-2015/11329569/Boris-Johnson-goes-looking-for-Conservative-friends-in-the-north.html}}</ref> »Ljudje ga imajo radi, ker jih spravi do smeha«,{{Sfn|Gimson|2012|p=20}} tako da je »priljubljen na vrhu in na dnu Konservativne stranke«.{{Sfn|Gimson|2012|p=148}} [[Slika:Newly_Installed_British_Foreign_Secretary_Johnson_Addresses_Reporters_During_a_News_Conference_in_London_(28131494910).jpg|sličica| Johnson kot zunanji minister leta 2016]] Med volitvami za župana leta 2008 je Johnson »polariziral mnenja do skrajnosti«,{{Sfn|Purnell|2011|p=345}} kritiki pa so v njem videli »malo klovna in rasista ter malo slabo in pobožnjaško osebo«.{{Sfn|Purnell|2011|p=365}} ''Guardian'' ga je na primer opisal kot »dvornega norčka, telebana, vase zagledanega sociopata in serijskega lažnivca«,{{Sfn|Gimson|2012|p=279}} laburistka Hazel Blears pa v njem vidi »neprijetnega desničarskega elitista, z odbijajočimi pogledi in kriminalnimi prijatelji«.{{Sfn|Edwards|Isaby|2008|p=110}} V zadnjem času je Johnson vzbudil primerjave z ameriškim predsednikom [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]].<ref>{{Navedi novice|work=[[Politico]]|date=2016-05-24|url=http://www.politico.eu/article/donald-trump-boris-johnson-kiss-mural-brexit-referendum-leave-remain/|first=Vince|last=Chadwick|title=Donald Trump and Boris Johnson kiss and make Out}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=The Guardian|first=Roy|last=Greenslade|url=https://www.theguardian.com/media/greenslade/2016/jun/29/new-york-post-compares-boris-johnson-to-donald-trump|date=2016-06-29 |title=New York Post compares Boris Johnson to Donald Trump}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=[[Newsweek]]|url=http://www.newsweek.com/boris-johnson-donald-trump-eu-brexit-439957|agency=Reuters|title=London mayor Boris Johnson eyes Trump-style insurgency in EU battle|date=2016-03-23}}</ref> Junija 2016 ga je Nick Clegg opisal kot »Donalda Trumpa z leksikonom«,<ref>{{Navedi novice|last=Wright|first=Oliver|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/eu-referendum-boris-johnson-is-like-donald-trump-with-a-thesaurus-claims-nick-clegg-a7062651.html|title=EU referendum: Boris Johnson is like Donald Trump 'with a thesaurus', claims Nick Clegg|work=The Independent|location=London|date=2016-06-02}}</ref> njegov kolega, konservativni poslanec Kenneth Clarke, pa kot »prijetnejšega Donalda Trumpa«.<ref>{{Navedi novice|work=The Daily Telegraph|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/30/ken-clarke-boris-johnson-is-just-a-nicer-donald-trump/ |date=2016-05-30 |title=Ken Clarke: Boris Johnson is just a 'nicer Donald Trump'}}</ref> Funkcionar Evropske unije Martin Selmayr je možnoist izvolitve Johnsona in Trumpa opisal kot »grozljiv scenarij«.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.politico.eu/article/martin-selmayrs-populist-horror-scenario-trump-le-pen-johnson-grillo/|work=Politico|first=Vince|last=Chadwick|title=Martin Selmayr's populist 'horror scenario': Trump, Le Pen, Johnson, Grillo |date=2016-05-26}}</ref> Čeprav je bil Johnson večkrat kritičen do Trumpa, preden je ta postal predsednik Združenih držav,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/politics/boris-johnson/12200562/Boris-Johnson-I-was-mistaken-for-Donald-Trump.html|first=Kate|last=McCann|title=Boris Johnson: 'I was mistaken for Donald Trump'|date=2016-03-21|work=The Daily Telegraph}}</ref><ref>{{Navedi novice|publisher=[[CNBC]]|date=2016-06-05 |url=https://www.cnbc.com/2016/06/04/trumps-muslim-comments-extraordinary-ex-london-mayor-boris-johnson.html|title=Trump's Muslim comments 'extraordinary': Ex London mayor Boris Johnson}}</ref> je Trumpa kot predsednika hvalil,<ref>{{Navedi novice|work=[[The Independent]]|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/trump-boris-johnson-conservative-leadership-migration-mexico-border-b-a8980496.html|first=Benjamin|last=Kentish|title=Boris Johnson praises Trump, saying US president has 'many, many good qualities'|date=2019-06-30 |accessdate=2019-07-01}}</ref> vendar se z mnogimi njegovimi odločitvami ne strinja.<ref>{{Navedi novice|work=[[The Independent]]|last=Merrick|first=Rob|title=Boris Johnson explains why he 'admires' Trump and refuses to personally condemn his family separation policy|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-donald-trump-refuses-condemn-child-migrant-cages-us-border-mexico-a8417541.html|date=2018-06-26 |accessdate=2018-06-26}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=[[The Daily Telegraph]]|last=Crilly|first=Rob|title=Boris Johnson warns Trump that abandoning Iran nuclear deal could spark 'dash for a bomb'|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2018/05/07/boris-johnson-warns-trump-abandoning-iran-nuclear-deal-could/ |date=2018-05-07 |accessdate=2018-05-07}}</ref> ''The Economist ''mu je konec leta 2018 ob nagradah za najslabše britanske politike podelil najvišje priznanje (»politik, ki je najbolj uspešno razočaral svojo stranko in državo«).<ref>{{navedi novice |url=https://www.economist.com/britain/2018/12/08/our-end-of-year-awards-celebrate-the-worst-in-politics |title=Our end-of-year awards celebrate the worst in politics |date=2018-12-06 |work=The Economist |access-date=2020-04-16 |url-access=subscription}}</ref> ''The Economist'' je opisal Johnsona kot enega od arhitektov »katastrofe Brexit«:{{Citatni blok|V veliki množici kandidatov je bilo najti samo enega, ki je izjemen. Kot zunanji minister je bil Johnson neuspešen. V vladnem kabinetu se je pričkal z gospo May. Iz zadnjih vrst v parlamentu je zelo glasno dvigal prah proti njenim predlogom, prav tako v svoji dobičkonosni kolumni, ne da bi prišel na dan s kako pravo alternativo. Demagog, ki ni državnik, je najbolj neodgovoren politik, kar jih je država videla že vrsto let.}} === V pop kulturi === Johnsona je leta 2017 v BBC-jevi drami ''Theresa proti Borisu: Kako je Mayjeva postala predsednica vlade'' upodobil Will Barton,<ref>{{Navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/tv/2017/06/18/theresa-v-boris-may-became-pm-review-odd-yet-ambitious-concotion/|title=Theresa v Boris: How May Became PM review: an odd yet ambitious concotion |work=The Daily Telegraph |first=Gerard |last=O'Donova |date=2017-06-18}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2017/jun/19/theresa-vs-boris-how-may-became-pm-review-a-timely-mix-of-treachery-and-mayhem |title=Theresa vs Boris: How May Became PM review – a timely mix of treachery and Mayhem |work=The Guardian |date=2017-06-19 |first=Sam |last=Wollaston}}</ref> Richard Goulding pa v filmu HBO in Kanala 4 ''Brexit: brezobzirna vojna''.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/tv/0/brexit-uncivil-war-review-benedict-cumberbatch-gripping-watch/|title=Brexit: The Uncivil War review: Benedict Cumberbatch is superb in this thrilling romp through the referendum |last=Bennett |first=Asa |date=2018-12-28 |work=The Daily Telegraph |accessdate=2019-01-08}}</ref><ref>{{Navedi novice |url=https://www.ft.com/content/49f2b912-0f67-11e9-acdc-4d9976f1533b |title=Vote Leave's Matthew Elliott on Channel 4's Brexit: The Uncivil War |work=[[Financial Times]] |first=Matthew|last=Elliott|date=2019-01-04 |quote=Screenwriter James Graham has turned the campaign into a compelling story – and nailed my mannerisms}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi revijo |title=Why did Boris Johnson win the 2012&nbsp;mayoral election? |last=Crines |first=Andrew S. |journal=Public Policy and Administration Research |volume=3 |issue=9 |pages=1–7 |year=2013 }} * {{navedi knjigo |last1=Edwards |first1=Giles |last2=Isaby |first2=Jonathan |year=2008 |title=Boris v. Ken: How Boris Johnson Won London |url=https://archive.org/details/borisvkenhowbori0000edwa |publisher=Politico's |location=London |isbn=978-1842752258 }} * {{navedi knjigo |last=Gimson |first=Andrew |title=Boris: The Rise of Boris Johnson |url=https://archive.org/details/borisriseofboris0000gims |edition=second |publisher=Simon & Schuster |year=2012 }} * {{navedi knjigo |last=Purnell |first=Sonia |title=Just Boris: Boris Johnson: The Irresistible Rise of a Political Celebrity |url=https://archive.org/details/justborisirresis0000purn |publisher=Aurum Press Ltd |location=London |year=2011 |isbn=978-1-84513-665-9 }} ==Zunanje povezave== {{Zbirka|Boris Johnson}} * {{UK MP links | parliament = boris-johnson/1423 | hansard = mr-boris-johnson | guardian =2735/boris-johnson | publicwhip = Boris_Johnson | theywork = boris_johnson | record = | bbc = | journalisted = boris-johnson }} * [https://www.telegraph.co.uk/comment/columnists/borisjohnson/ Boris Johnson] arhivi člankov v ''[[The Daily Telegraph]]'' * {{NPG name}} * {{worldcat id|lccn-nb2002-776}} * {{IMDb name|1296124}} * [http://www.bbc.co.uk/programmes/b00mg74v Boris Johnson on Samuel Johnson, BBC Radio 4 Great Lives] {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before=[[Ken Livingstone]]}} {{s-ttl|title=[[Župan Londona]]|years=2008–2016}} {{s-aft|after=[[Sadiq Khan]]}} |- {{s-bef|before=[[Philip Hammond]]}} {{s-ttl|title=[[Zunanji minister Združenega kraljestva]]|years=2016–2018}} {{s-aft|after=[[Jeremy Hunt]]}} |- {{s-bef|before=[[Theresa May]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik vlade Združenega kraljestva]]|years=2019–danes}} {{s-inc}} |- {{s-ppo}} {{s-bef|before=[[Theresa May]]}} {{s-ttl|title=[[Konservativna stranka (Združeno kraljestvo)|Vodja Konservativne stranke]]|years=2019–danes}} {{s-inc}} |- {{s-dip}} {{s-bef|before=[[Theresa May]]}} {{s-ttl|title=[[Predsedujoči Skupnosti narodov]]|years=2019–danes}} {{s-inc}} {{s-end}} {{Države G8}} {{Prime Ministers of the United Kingdom}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Johnson, Boris}} [[Kategorija:Angleški politiki]] [[Kategorija:Angleški novinarji]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Člani Parlamenta Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Oxfordu]] [[Kategorija:Britanski monarhisti]] jzqlx9r1o73v8dweb57lvm0nylycg7m 0 464003 6688612 6672787 2026-06-12T18:25:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Bylotov otok | image name = Byylot summer 2012.jpg | image caption = Satelitski posnetek ([[NASA]] [[MODIS]]) | image size = | map_image = Bylot Island.png | map_caption = Lega otoka na severu Kanade | native name link = | nickname = | location = severna Kanada | coordinates = {{coord|73|16|N|78|30|W|region:CA-NU_type:isle_scale:5000000|display=inline,title}} | archipelago = [[Kanadsko arktično otočje]] | total islands = | major islands = | area_km2 = 11067 | rank = 72. | highest mount = | elevation_m = | country = {{zastava|Kanada}} | country admin divisions title = Teritorij | country admin divisions = [[Nunavut]] | country leader title = | country leader name = | population = 0 | population as of = | density_km2 = | additional info = }} '''Bylotov otok''' ({{jezik-en|Bylot Island}}) je nenaseljen [[otok]] v [[Kanadsko arktično otočje|Kanadskem arktičnem otočju]] na severu [[Kanada|Kanade]]. Obsega površino 11.067 km², s čimer je 17. največji kanadski otok in 72. [[Seznam otokov po površini|največji otok na svetu]]. Leži ob [[Baffinov zaliv|Baffinovem zalivu]] na vzhodnem robu otočja, z južnim delom pa je umeščen v zaliv ob severozahodni obali [[Baffinov otok|Baffinovega otoka]].<ref name="CanEn">{{navedi splet |url=http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/bylot-island/ |last=Francis |first=Daniel |year=2006 |title=Bylot Island |work=The Canadian Encyclopedia |accessdate=2019-07-25 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Skupaj z okoliškim ozemljem spada pod upravo kanadskega zveznega ozemlja [[Nunavut]]. [[slika:Station de recherche de l'île Bylot (Nunavut).jpg|thumb|left|Raziskovalna postaja Univerze Laval se nahaja blizu izteka ledeniške doline na jugozahodu otoka]] Površje otoka je razbrazdano, z mnogimi gorami, s katerih se stekajo številni [[ledenik]]i proti razčlenjenim obalam. Je namreč del [[Arktična kordiljera|Arktičnih kordiljer]], ki se raztezajo od Baffinovega otoka severno do otoka [[Ellesmere]].<ref name="CanEn"/><ref>{{navedi splet |url=https://earthobservatory.nasa.gov/images/79813/bylot-island-in-winter-and-summer |title=Bylot Island in Winter and Summer |work=Earth Observatory |publisher=NASA |accessdate=2019-07-25}}</ref> Izjema je nižinski južni del, kjer se razprostirajo obširne planjave [[tundra|tundre]] z nekaj [[mokrišče|mokrišči]]. Zaradi ugodnih pogojev in dejstva, da po spletu okoliščin morje ob ustju preliva Eclipse, ki ga loči od Baffinovega otoka, ne zamrzne, tu uspeva bujna združba rastlin in živali, nekakšna »polarna oaza«. Preostanek obalnega dela tvorijo nedostopni klifi, ki predstavljajo prvovrstna gnezdišča morskih ptic. Na njih med drugim gnezdi desetina kanadske populacije [[debelokljuna lumna|debelokljunih lumn]] in četrtina kanadske populacije [[triprsti galeb|triprstih galebov]], na južnem delu pa je med drugim največja znana kolonija [[snežna gos|snežnih gosi]] na svetu, kar pomeni stotisoče ptic med gnezditveno sezono vsako pomlad. Skupno so na otoku našteli 360 vrst rastlin, 10 vrst [[sesalci|sesalcev]] in 74 vrst ptic, od katerih jih približno polovica tu gnezdi, kar je izjemna [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] za tako severno okolje. Poleg tega morje v okolici obiskujejo razni tjulnji, [[orka|orke]], [[enorog]]i in [[grenlandski kit]]i.<ref name="sanct">{{navedi splet |url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/migratory-bird-sanctuaries/locations/bylot-island.html |title=Bylot Island Migratory Bird Sanctuary |publisher=Vlada Kanade |accessdate=2019-07-26 |archive-date=2019-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190726085328/https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/migratory-bird-sanctuaries/locations/bylot-island.html |url-status=dead }}</ref><ref name="INTERACT">{{navedi splet |url=https://eu-interact.org/field-sites/cen-bylot-island-field-station/ |title=CEN Bylot Island Field Station |year=2017 |publisher=Interact International Network for Terrestrial Research and Monitoring in the Arctic |accessdate=2019-07-26}}</ref> {{Infopolje Zavarovano območje | name = Zatočišče za ptice selivke Bylotov otok | alt_name = Bylot Island Migratory Bird Sanctuary | iucn_category = II | area = {{convert|1282730|ha|km2}} | established = 1965 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = Canadian Wildlife Service, Prairie & Northern Region }} Zaradi velikega ekološkega pomena je bil ves otok vključno s priobalnim morjem 3,2 km od obale že leta 1965 razglašen za Zatočišče za selivke Bylotov otok (''Bylot Island Migratory Bird Sanctuary'') in zaščiten kot [[narodni park]].<ref name="sanct"/> Od leta 1999 je tudi del Narodnega parka Sirmilik, ki obsega sever Baffinovega otoka.<ref name="CanEn"/> Bylotov otok med lovsko sezono obiskujejo [[Inuiti]] z Baffinovega otoka, stalnih naselbin pa nima. Poimenovan je po britanskem pomorščaku Robertu Bylotu.<ref name="CanEn"/> Tu ima raziskovalno postajo [[Univerza Laval]] iz [[Quebec City]]ja.<ref name="INTERACT"/> Za obiskovalce je otok dostopen samo z dovolilnicami, izjema so le Inuiti, ki lahko tu izvajajo tradicionalen lov in druge aktivnosti za samooskrbo.<ref name="sanct"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Bylot Island|Bylotov otok}} * [https://www.swisseduc.ch/glaciers/bylot/index-en.html Ledeniki Bylotovega otoka] na ''Glaciers Online'' {{normativna kontrola}} {{ca-geo-stub}} [[Kategorija:Kanadsko arktično otočje]] [[Kategorija:Nunavut]] p4o6ioi3o8oj68hqnvrfwny9d5q54b9 0 464458 6688725 6682844 2026-06-13T09:12:05Z Anzet 118843 6688725 wikitext text/x-wiki '''Špil liga − prva liga dijaških bendov''' je natečaj Kina Šiška, namenjen dijaškim glasbenim skupinam, pa tudi solistom. V sklopu Špil lige se odvije serija koncertnih nastopov, v finalu katere se okrona zmagovalca oz. prvaka sezone. ==Pregled sezon== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! Sezona !! Leto !! Zmagovalec !! Ostali finalisti !! Žirija |- | I. || 2013/14 || [[Koala Voice]] | * Ice on Fire * Sober Assault * The Broken Input | rowspan=2| * Izak Košir * Melanija Fabčič - Melée * Žiga Klančar |- | II. || 2014/15 || StillOut | * Furu Efu * No Agenda * Night Flight |- | III. || 2015/16 || Infected | * Teenagers * In the Attic * Attic Mist | * Klavdija Kopina * Tomaž Pezdirc * Toni Cahunek |- | IV. || 2016/17 || [[Joker Out]] | * Rock Heroes * Lapsus * [[The Mint]] | rowspan="2"| * Toni Cahunek * Klara Zupančič * Žiga Klančar/Jernej Sobočan |- | V. || 2017/18 || [[In the Attic]] | * Sickbreed * Garlik * O.K. Junior |- | VI. || 2018/19 ||[[Kiwi Flash]] | * Macbeth * Blerim Rexhepi * Tooth in the Sky | * Klara Zupančič * Ana Medved * Andi Koglot |- | VII. || 2019/20 || Before Time | * JAJA BOJZ * Shiver River * DeBeat | * Dominika Maša Kozar * Andi Koglot * Pavel Lipovšek |- | VIII. || 2020/21 || Masaž | * [[LPS (glasbena skupina)|LPS]] * Birdland * Plateau | * Andi Koglot * Tadej Košir * Urška Preis |- | IX. || 2021/22 || BibliBan | * Amos Vamos & Škaf * Sthenge * the tree man band | * Andi Koglot * Žiga Drofenik * Brigita Gračner |- | X. || 2022/23 || Špil ligni | * Black Camo * Harvi * Razpad sistema | * Borja Močnik * Andi Koglot * Maša Pavoković |- | XI. || 2023/24 || Ghastly Ashes | * Nimfort * Lev B Marn * Night Crawler | * Andi Koglot * Maša Pavoković * Nika Vogrič Dežman |- | XII. || 2024/25 || Kultivator | * Kresnik * Iza Napotnik * Stone Head | * Mitja Kralj * Andi Koglot * Manca Ogrin |- | XIII. || 2025/26 || Maxilla | * Linija 6 * 6DmusicSimulator * Enginetail | * Ira Kolbezen * Maša Pavoković * Andrej Pervanje |} ==Format== Na Špil ligo se lahko prijavijo dijaški bendi (vsaj polovica članov mora imeti status dijaka; lahko so tudi osnovnošolci) in solo izvajalci iz Republike Slovenije, ki ustvarjajo tudi avtorsko glasbo (imeti morajo vsaj dve avtorski skladbi) in so sposobni izvesti 20 minut koncertnega nastopa v živo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.spilliga.si/pravila/ |title=Ligaška pravila |accessdate=12. 8. 2019 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Žanrskih omejitev ni. Špil liga poteka v 3 krogih: * predtekmovanje (ligaški večeri oz. tekmovalni špili) * polfinale * finale Vsi sodelujoči izvajalci se najprej pomerijo na predtekmovalnih večerih. Iz vsakega predtekmovalnega večera se v polfinale uvrstita 2 izvajalca: eden po izboru žirije in eden po izboru občinstva, ki glasuje z SMS-i. Natančneje: žirija izbere dva izvajalca (svojega zmagovalca in drugouvrščenega), ki bi po njenem mnenju morala napredovati v polfinale. Če je zmagovalec občinstva enak zmagovalcu žirije, se poleg njega v polfinale uvrsti drugouvrščeni žirije, če pa se zmagovalca razlikujeta, se uvrstita zmagovalec žirije in zmagovalec občinstva. Na enak način poteka tudi izbor finalistov v polfinalu. V finalu, v katerem se pomerijo 4 izvajalci, pa tako žirija kot občinstvo podelita točke od 1 do 4 (4 za najboljšega, 1 za najslabšega), ki se seštejejo. Zmagovalec (prvak) sezone postane tisti, ki ima najvišji seštevek točk. V primeru izenačenja za 1. mesto zmaga tisti, ki je prejel več točk od žirije. Zmagovalci za nagrado praviloma prejmejo snemanje pesmi v studiu in nastop v Kinu Šiška, v radijski oddaji ali na festivalu. Predtekmovalni in polfinalni večeri potekajo v Kinu Šiška (dvorana Komuna), finale pa je bil prve tri sezone na Kongresnem trgu, odtlej pa je prav tako v Kinu Šiška (oz. kot je bilo v primeru 4. sezone, pred njim). Vse večere Špil lige povezuje Ivan Cepanec. ==2013/14== I. sezona Špil lige je potekala od oktobra 2013 do junija 2014. Tekmovalo je 15 izvajalcev (14 bendov in en solist): {{stolpci|5| * {{highlight|[[Koala Voice]]}} * Sober Assault * [[Lynch]] * The Perception * High 5 * Ice on Fire * Netherworld * Vogi * Kung Fu Vegan * Vertigo * Below Zero * The Broken Input * Fonem * Dehrotom * Night Flight }} Žirijo so sestavljali: * Izak Košir * Melanija Fabčič - Melée * Žiga Klančar ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/spilliga |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103530/https://livestream.com/accounts/564247/spilliga |url-status=dead }}</ref><br><small>25. 10. 2013</small> !! colspan=3|2. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/2Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103524/https://livestream.com/accounts/564247/2Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>22. 11. 2013</small> !! colspan=3|3. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/3Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103524/https://livestream.com/accounts/564247/3Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>6. 12. 2013</small> !! colspan=3|4. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/4Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103522/https://livestream.com/accounts/564247/4Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>17. 1. 2014</small> !! colspan=3|5. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/5Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103531/https://livestream.com/accounts/564247/5Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>14. 2. 2014</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Koala Voice''' || 1. || '''45,57''' || '''High 5''' ||'''1.'''|| 24,29 || '''Kung Fu Vegan''' ||'''1.'''|| 14,69 || '''Below Zero''' ||'''1.'''|| 19,68 || '''Dehrotom''' ||'''1.'''|| 2,54 |- | Lynch || 3. || 45,09 || '''Ice on Fire''' || 2. ||'''63,96'''|| Netherworld || 3. || 16,43 || Vertigo || 2. || 17,94 || '''Fonem''' || 3. ||'''51,8''' |- | '''Sober Assault''' || '''2.''' || 9,34 || The Perception || 3. || 11,76 || '''Vogi''' || 2. ||'''68,88'''||'''The Broken Input''' || 3. ||'''62,39'''|| Night Flight || 2. || 45,66 |- ! colspan=15|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|[[Miha Guštin]]|| colspan="3" |Tomaž Štular || colspan=3|Ivo Rimc || colspan=3|Mate Brodar || colspan=3|Črt Batagelj |} ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga1Polfinale |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103523/https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga1Polfinale |url-status=dead }}</ref><br><small>14. 3. 2014</small> !! colspan=3|2. polfinalni večer<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2Polfinale |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103523/https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2Polfinale |url-status=dead }}</ref><br><small>18. 4. 2014</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''The Broken Input''' || || '''47,28''' || '''Sober Assault''' || '''1.''' || 20,44 |- | Vogi || 2. || 23,83 || '''Ice on Fire''' || || '''63,78''' |- | Below Zero || || 14,87 || High 5 || 2. || 11,47 |- | '''Koala Voice''' || '''1.''' || 14,02 || Kung Fu Vegan || || 4,31 |- ! colspan=6|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Alen Steržaj, Robi Bulešić || colspan=3|Robi Bulešić, Borut Marolt |} V polfinale so se iz predtekmovalnih večerov uvrstili tudi Fonem in Dehrotom (prvi bi morali nastopiti v 1. polfinalu, drugi v 2.), a ne eni ne drugi niso nastopili (Fonem so nastop zaradi bolezni odpovedali v zadnjem trenutku). ;Finale − 13. 6. 2014, Kongresni trg Stalnim žirantom Izaku, Melée in Žigu se je v finalu pridružil Robi Bulešić. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga-FINALE |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103531/https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga-FINALE |url-status=dead }}</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Ice on Fire || 2 + 3 = 5 |- | Sober Assault || 3 + 1 = 4 |- | The Broken Input || 1 + 4 = 5 |-bgcolor="gold" | Koala Voice || 4 + 2 = 6 |} Koala Voice so kot zmagovalci sezone za nagrado dobili snemanje 3 singlov na SAE Institutu in nastop kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2014/15== II. sezona Špil lige je potekala od decembra 2014 do junija 2015. Tekmovalo je 9 bendov: {{stolpci|3| * z3ro z3ro * Apokalipsa * No Agenda * Night Flight * {{highlight|StillOut}} * The Pyramids * Furu Efu * Kung Fu Vegan * The Lyrium }} Žirijo so zopet sestavljali: * Izak Košir * Melanija Fabčič - Melée * Žiga Klančar ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. špil<ref name="druga"/><br><small>16. 12. 2014</small> !! colspan=3|2. špil<ref name="druga"/><br><small>23. 1. 2015</small> !! colspan=3|3. špil<ref name="druga"/><br><small>13. 2. 2015</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''No Agenda''' ||'''1.'''|| 7,85 || The Pyramids || 3. || 13,03 || '''Kung Fu Vegan''' || '''1.''' || 10,57 |- | z3ro z3ro || 2. || 17,52 || '''StillOut''' || '''1.''' || 31,38 || The Lyrium || 2. || 2,09 |- | '''Apokalipsa''' || 3. ||'''74,62'''||'''Night Flight''' || 2. || '''55,59''' || '''Furu Efu''' || 3. || '''87,34''' |- ! colspan=9|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Tadej Košir || colspan=3|Robert Šercer || colspan=3|Klavdija Kopina <small>(+ Endre Sík iz A.M.D.)</small> |} ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer<ref name="druga"/><br><small>6. 3. 2015</small> !! colspan=3|2. polfinalni večer<ref name="druga">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/Spil-liga |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103524/https://livestream.com/accounts/564247/Spil-liga |url-status=dead }}</ref><br><small>10. 4. 2015</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | Kung Fu Vegan || 2. || 9,13 || '''Night Flight''' || '''1.''' || 35,11 |- | '''StillOut''' || '''1.''' || 36,54 || '''Furu Efu''' || 3. || '''36,88''' |- | '''No Agenda''' || 3. || '''54,33''' || Apokalipsa || 2. || 28,01 |- ! colspan=6|<small>Gostujoči žirant</small> |- | colspan=6|Robi Bulešić |} ;Finale – 21. 6. 2015, Kongresni trg Stalnim žirantom Izaku, Melée in Žigu se je v finalu pridružil Robi Bulešić. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref name="druga"/><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Furu Efu || 1 + 4 = 5 |- | No Agenda || 2 + 1 = 3 |-bgcolor="gold" | StillOut || 4 + 3 = 7 |- | Night Flight || 3 + 2 = 5 |} Kot zmagovalci sezone so StillOut posneli 3 (demo)pesmi na SAE Institutu in nastopili kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2015/16== III. sezona Špil lige je potekala od novembra 2015 do junija 2016. Tekmovalo je 15 bendov: {{stolpci|5| * Attic Mist * Ice on Fire * Teenagers * Troet * Sky Smokers * Rock Heroes * Blank Page * Alarm! * Eho * {{highlight|Infected}} * [[Lumberjack]] * Rdeči alarm * Furu Efu * VestriPullum * [[In the Attic]] }} Žirijo so sestavljali: * Klavdija Kopina * Tomaž Pezdirc * Toni Cahunek ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>25. 11. 2015</small> !! 2. špil<br><small>10. 12. 2015</small> !! 3. špil<br><small>22. 1. 2016</small> !! 4. špil<br><small>12. 2. 2016</small> |- | Ice on Fire<br>'''Teenagers'''<br>'''Attic Mist''' || Rock Heroes<br>Troet<br>'''Sky Smokers'''<br>'''Blank Page''' || Eho<br>Alarm!<br>'''Infected'''<br>'''Lumberjack''' || Furu Efu<br>'''VestriPullum'''<br>Rdeči alarm<br>'''In the Attic''' |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | Miha Prašnikar || Jaka Golob || [[Hamo]]|| Peter Baroš |} ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinale<ref name="tretja">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga2016 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103525/https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga2016 |url-status=dead }}</ref><br><small>18. 3. 2016 !! rowspan=2|2. polfinale<br><small>22. 4. 2016</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Infected''' || 2. || '''30,47''' || rowspan=4|'''Attic Mist'''<br>Sky Smokers<br>'''In the Attic'''<br>Lumberjack |- | '''Teenagers''' || '''1.''' || 29,59 |- | VestriPullum || 3. || 27,27 |- | Blank Page || 4. || 12,67 |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Antonio Križnič ||? |} ;Finale – 17. 6. 2016, Kongresni trg Stalnim žirantom Toniju, Tomažu in Klavdiji se je v finalu pridružil Andi Koglot. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref name="tretja"/><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Teenagers || 2 + 3 = 5 |- | In the Attic || 1 + 2 = 3 |-bgcolor="gold" | Infected || 3 + 4 = 7 |- | Attic Mist || 4 + 1 = 5 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Teenagers (30,8 % oz. 2572 glasov), In the Attic (23,2 % oz. 1937 glasov), Infected (41,6 % oz. 3474 glasov), Attic Mist (4,4 % oz. 367 glasov) Kot zmagovalci so Infected za nagrado dobili snemanje demoposnetka v studiu SAE Instituta, nastop v oddaji Generator na [[Val 202|Valu 202]] (19. junija) in nastop kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2016/17== IV. sezona Špil lige je potekala od novembra 2016 do junija 2017. Tekmovalo je 13 bendov: {{stolpci|4| * Rock Heroes * Tetrarh * {{highlight|[[Joker Out]]}} * Liburoa * Lapsus * [[The Mint]] * Peš POT Band * Alarm * Buržuazija * O.K. Band * Dark Heart * Distortion * Wet Cassette }} Žirijo so sestavljali: * Klara Zupančič * Toni Cahunek * Jernej Sobočan in Žiga Klančar (slednja izmenjujoče; v finalu sta bila oba) ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>10. 11. 2016</small> !! 2. špil<br><small>16. 12. 2016</small> !! 3. špil<br><small>20. 1. 2017</small> !! 4. špil<br><small>17. 2. 2017</small> |- | '''Rock Heroes''' <small>(žirija)</small><br>Tetrarh†<br>'''Joker Out''' <small>(občinstvo)</small> || '''Lapsus''' <small>(občinstvo)</small><br>'''The Mint''' <small>(žirija)</small><br>Peš POT band<br>Liburoa† || '''Buržuazija''' <small>(občinstvo)</small><br>Alarm†<br>'''O.K. Band''' <small>(žirija)</small> || Dark Heart<br>'''Distortion'''† <small>(žirija)</small><br>'''Wet Cassette''' <small>(občinstvo)</small> |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | Domen Don Holc ||? | Matic Urbanc || Sašo Benko - Bekko |} V vsakem tekmovalnem večeru je bila podeljena nagrada Beletrine za najboljše besedilo. Prejeli so jo Tetrarh, Liburoa, Alarm in Distortion (†). ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinale<ref name="četrta"/><br><small>24. 3. 2017</small> !! colspan=3|2. polfinale<ref name="četrta"/><br><small>21. 4. 2017</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Lapsus''' || 3. || '''52,95''' || '''Joker Out''' || 2. || '''75,67''' |- | O.K. Junior || 2. || 15,42 || Distortion || 4. || 0,06 |- | Wet Cassette || 4. || 28,88 || '''The Mint''' || '''1.''' || 1,6 |- | '''Rock Heroes''' || '''1.''' || 2,75 || Buržuazija || 3. || 22,67 |} ;Finale – 17. 6. 2017, Kino Šiška {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref name="četrta">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2017 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103526/https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2017 |url-status=dead }}</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Rock Heroes || 2 + 1 = 3 |- | Lapsus || 1 + 3 = 4 |- | The Mint || 4 + 2 = 6 |-bgcolor="gold" | Joker Out || 3 + 4 = 7 |} Joker Out so kot zmagovalci sezone posneli singel v studiu Vala 202 in nastopili kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2017/18== V. sezona Špil lige je potekala od novembra 2017 do junija 2018 v Kinu Šiška. Tekmovalo je 13 bendov: {{stolpci|4| * O.K. Junior * Sickbreed * Sex Demons * Tetrarh * Goldhorn * Panika * Fat Pigeon * {{highlight|[[In the Attic]]}} * Bajta 23 * Garlik * [[Lumberjack]] * Jaja Bojz * Luxeleutheria }} Žirijo so sestavljali: * Toni Cahunek * Klara Zupančič * Žiga Klančar in Jernej Sobočan (slednja izmenjujoče kot predstavnika Vala 202; v finalu sta bila oba) ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! 1. tekmovalni špil<br><small>24. 11. 2017</small> !! 2. tekmovalni špil<br><small>15. 12. 2017</small> !! 3. tekmovalni špil<br><small>12. 1. 2018</small> !! 4. tekmovalni špil<br><small>9. 2. 2018</small> |- | '''O.K. Junior'''<br>'''''Sickbreed'''''<br>Sex Demons || Tetrarh <small>(20,91)</small><br>'''''Fat Pigeon''''' <small>(23,03)</small><br>Goldhorn† <small>(7,58)</small><br>'''Panika''' <small>(48,48)</small> || '''''In the Attic''''' <small>(43,9)</small><br>Bajta 23 <small>(11,99)</small><br>'''Garlik''' <small>(44,11)</small> || '''''Lumberjack'''''<br>Luxeleutheria†<br>'''Jaja Bojz''' |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | Schatz! ||? |? |? |} † nagrada Mladinske knjige za najboljše besedilo večera V krepkem so bendi, ki so se v polfinale uvrstili po izboru občinstva (torej zmagovalci občinstva), v krepkem in ležečem pa tisti, ki so napredovali po izboru žirije. ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni špil<ref name="peta">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/spilliga2018 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103541/https://livestream.com/accounts/564247/spilliga2018 |url-status=dead }}</ref><br><small>9. 3. 2018</small> !! colspan=3|2. polfinalni špil<ref name="peta"/><br><small>13. 4. 2018</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''O.K. Junior''' || 3. || '''43,91''' || Jaja Bojz || || 18,55 |- | Fat Pigeon || 4. || 0,75 || Panika || || 10,22 |- | Lumberjack || 2. || 12,59 || '''In the Attic''' || '''1.''' || 32,01 |- | '''Garlik''' || '''1.''' || 42,76 || '''Sickbreed''' || 2. || '''39,22''' |} ;Finale – 22. 6. 2018, Kino Šiška {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/2739930/SpilLiga |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103521/https://livestream.com/accounts/2739930/SpilLiga |url-status=dead }}</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Sickbreed || 3 + 2 = 5 |-bgcolor="gold" | In the Attic || 4 + 1 = 5 |- | Garlik || 2 + 3 = 5 |- | O.K. Junior || 1 + 4 = 5 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Sickbreed (19,36), In the Attic (18,4), Garlik (29,91), O.K. Junior (32,33) Kot prvaki sezone so In the Attic za nagrado dobili snemanje v studiu Vala 202. ==2018/19== VI. sezona Špil lige je potekala od novembra 2018 do junija 2019 v Kinu Šiška. Tekmovalo je 9 izvajalcev (8 bendov in en solist): {{stolpci|3| * Bajta 23 * Bizarregood * Blerim Rexhepi * Drone Society * Garlik * {{highlight|[[Kiwi Flash]]}} * Macbeth * M8s * Tooth in the Sky }} Žirijo so sestavljali: * Klara Zupančič * Ana Medved * Andi Koglot ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. tekmovalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Y-t1UHGQCvw spil liga 7.11.2018]</ref><br><small>8. 11. 2018</small> !! colspan=3|2. tekmovalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=4jEQH9XSq9M spil liga 8.12.2018]</ref><br><small>7. 12. 2018</small> !! colspan=3|3. tekmovalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=jBQBE67HYt0 Špil Liga 2019]</ref><br><small>18. 1. 2019</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Macbeth'''† || 2. || '''57,88''' || Bizarregood || 3. || 9,49 || '''Tooth in the Sky'''† || '''1.''' || 37,01 |- | M8s || 3. || 7,81 || '''Blerim Rexhepi''' || '''2.''' || 1,09 || Bajta 23 || 3. || 24,39 |- | '''Kiwi Flash''' || '''1.''' || 34,32 || '''Garlik'''† || 1. || '''89,42''' || '''Drone Society''' || 2. || '''38,6''' |- ! colspan=9|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Gregor Strasbergar || colspan=3|<s>Ines Midžan</s> || colspan=3|Peter Dekleva |} V vsakem tekmovalnem večeru je bila podeljena nagrada Mladinske knjige za najboljše besedilo. Prejeli so jo Macbeth, Garlik in Tooth in the Sky (†). ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=2|1. polfinalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=-0sN6jWMhYg ŠPIL LIGA prvi polfinalni špil 2019]</ref><br><small>8. 3. 2019</small> !! colspan=3|2. polfinalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=sY7qnClsra4 ŠPIL LIGA]</ref><br><small>12. 4. 2019</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | Tooth in the Sky || 1. || '''Blerim Rexhepi''' || '''2.''' || 11,09 |- | Macbeth || 2. || Drone Society || 3. || 25,74 |- | <s>Garlik</s> || || '''Kiwi Flash''' || 1. || '''63,17''' |} V prvem polfinalu bi morali nastopiti tudi Garlik, a so zaradi bolezni nastop odpovedali. Ker sta torej nastopila samo dva benda, sta se oba avtomatično uvrstila v finale. ;Finale – 1. 6. 2019, Kino Šiška {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=hlqu_EPSyXQ ŠPIL LIGA FINALE 6 SEZONE]</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Macbeth || 4 + 1 = 5 |- | Blerim Rexhepi || 1 + 2 = 3 |- | Tooth in the Sky || 2 + 4 = 6 |-bgcolor="gold" | Kiwi Flash || 3 + 3 = 6 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Macbeth (4,68), Blerim (9,65), Tooth in the Sky (53,52), Kiwi Flash (32,15) Kot zmagovalci sezone so si Kiwi Flash prislužili nastop na Zmajevem festivalu na Ljubljanskem gradu, medtem ko so organizatorji Lenta za nastop na Mladininem odru izbrali Tooth in the Sky. Vsi 4 finalisti so dobili snemanje singla, vsak v svojem studiu: Macbeth na [[Radio Študent|Radiu Študent]], Blerim v studiu Home of Bombyx Lori, Tooth in the Sky na Valu 202 in Kiwi Flash v studiu BearTracks. ==2019/20== V VII. sezoni Špil lige so tekmovali: {{stolpci|4| * Almebo * {{highlight|Before Time}} * [[EMBER|DeBeat]] * Everyday Bread * FTD * Granitna kocka * Insekti * JAJA BOJZ * Le Fam * Lights Out * [[Manifest (glasbena skupina)|Manifest]] * Shiver River }} Strokovno komisijo so sestavljali Dominika Maša Kozar, Andi Koglot in Pavel Lipovšek. ;Predtekmovalni špili {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. špil – 25. 10.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=V2CBsi8WAdU Špil liga - prvi špil sezone 2019/2020]</ref> !! colspan=3|2. špil − 8. 11.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=D_0Ay-06Q88 ŠPIL LIGA drugi špil sezone 2019/2020]</ref> !! colspan=3|3. špil − 20. 12.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=3APZY4IuE7s ŠPIL LIGA tretji špil sezone 2019/2020]</ref> !! colspan=3|4. špil − 31. 1.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=TkSf21LnWm8 Špil liga - Četrti špil sezone 2019/2020]</ref> |- ! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo |- | '''Manifest†''' || '''2.''' || 31,58 || Le Fam† || 3. || 16,9 || '''DeBeat†''' || '''1.''' || 30,61 || '''Lights Out''' || '''1.''' || 21,31 |- | Everyday Bread || 3. || 32,89 || '''JAJA BOJZ''' || '''2.''' || 38,03 || Almebo || 3. || 22,45 || FTD || 2. || 12,57 |- | '''Shiver River''' || 1. || '''35,53''' || '''Before Time''' || 1. || '''45,07''' || '''Insekti''' || 2. || '''46,94''' || '''Granitna kocka†''' || 3. || '''66,12''' |- ! colspan=12|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Luka Flegar || colspan=3|Saša Vipotnik || colspan=3|[[Zalagasper|Zala Kralj in Gašper Šantl]] || colspan="3" |[[Tomaž Okroglič Rous|Tomaž O. Rous]] <small>(Nina Zajc namesto Lipovška)</small> |} Na vsakem predtekmovalnem špilu je bila podeljena nagrada (Mladinske knjige) za najboljše besedilo, ki so jo prejeli Manifest, Le Fam, DeBeat in Granitna kocka (†). ;Polfinalna večera Prvi polfinale bi prvotno moral biti 13. marca 2020, a je bil zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, prestavljen. Na njem bi morali nastopiti JAJA BOJZ, Lights Out in Shiver River. Oba polfinalna večera sta se zgodila v okviru Štreama v Kinu Šiška pred prazno dvorano z neposrednim spletnim prenosom preko Zooma. Čeprav so se Insekti in Granitna kocka uvrstili v naslednji krog, v polfinalu niso nastopili. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer – 6. 6.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=DH299t2Qu1M štream x Špil liga: 1. polfinalni večer]</ref> !! colspan=3|2. polfinalni večer – 13. 6.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=N_IYOJLhjPk štream x Špil liga: 2. polfinalni večer]</ref> |- ! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo |- | '''Shiver River''' || '''2.''' || ?? || '''JAJA BOJZ''' || 3. || '''48''' |- | Lights Out || 3. || ?? || '''DeBeat''' || '''1.''' || 34,4 |- | '''Before Time''' || 1. || '''1.''' || Manifest || 2. || 17,6 |} Na predtekmovalni in polfinalni stopnji sta se vsak večer v naslednji krog uvrstila dva benda: eden po izboru občinstva, eden pa po izboru žirije. V primeru, da sta imela občinstvo in žirija istega zmagovalca, je poleg le-tega naprej napredoval še drugouvrščeni pri žiriji. ;Finale Finale sedme sezone je potekal v okviru dogodka Šiška Open pred Kinom Šiška 18. septembra 2020. Zmagali so Before Time.<ref>https://www.facebook.com/SpilLiga/photos/pcb.3239176962856096/3239158852857907</ref> {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | JAJA BOJZ || 3 + 2 = 5 |- | Shiver River || 1 + 1 = 2 |- | DeBeat || 2 + 3 = 5 |-bgcolor="gold" | Before Time || 4 + 4 = 8 |} Vsi finalisti so imeli možnost snemanja v enem izmed štirih studiev: studio Vala 202, studio Radia Študent, BearTracks Studio in Home of Bombyx Lori. Prvotno naj bi zmagovalci za nagrado dobili nastop na Zmajevem festivalu, eden izmed bendov pa naj bi nastopil na Mladinskem odru Lenta, a se ne eno ne drugo zaradi koronavirusa ni zgodilo. ==2020/21== V osmi sezoni Špil lige so tekmovali: {{stolpci|2| * Acetylen * Birdland * Code * [[LPS (glasbena skupina)|LPS]] * {{highlight|Masaž}} * MYA * Plateau * Škis * the tree man band * Uninvited }} Žirijo so sestavljali Andi Koglot, Tadej Košir in Urška Preis. ;1. krog Prvi krog nastopov je potekal v (zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, prazni) veliki dvorani Kina Šiška z neposrednim spletnim prenosom na platformi DICE. Iz vsakega večera sta se v polfinale uvrstila dva izvajalca oziroma benda: eden po izboru žirije in eden po izboru občinstva (SMS-glasovanje). Če sta žirija in občinstvo imela istega zmagovalca, je poleg le-tega naprej napredoval še drugouvrščeni pri žiriji. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. večer − 18. 12. 2020<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=JZ5UC0b6knA ŠPIL LIGA: 1. večer sezone 2020/21]</ref> !! colspan=3|2. večer − 22. 1. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Ijps0LbtrUU Špil liga: 2. večer sezone 2020/21]</ref> !! colspan=3|3. večer – 5. 2. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=jv_4dZLOXRM Špil liga: 3. večer sezone 2020/21]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | Škis || 2. || 27,27 % || the tree man band† || 2. || 21,05 % || Code || 3. || 20,91 % |- | '''MYA†''' || '''1.''' || 34,09 % || Acetylen || 4. || 16,11 % || '''Plateau†''' || 1. || '''40,3 %''' |- | '''Uninvited''' || 3. || '''38,64 %''' || '''LPS''' || '''1.''' || 8,61 % || '''Masaž''' || '''2.''' || 38,79 % |- | colspan=3|&nbsp; || '''Birdland''' || 3. || '''54,23 %''' || colspan=3|&nbsp; |} S križcem (†) so označeni prejemniki knjižne nagrade za najboljše besedilo. ;Polfinalna večera Tudi polfinalna večera sta se odvila v Kinu Šiška brez občinstva z neposrednim spletnim prenosom. Glasovanje je potekalo enako kot v prvem krogu. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer − 19. 3. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=DPwgg-kTGxc ŠPIL LIGA: 1. polfinalni večer sezone 2020/21]</ref> !! colspan=3|2. polfinalni večer − 16. 4. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=lKcSGF5Cszk ŠPIL LIGA: 2. polfinalni večer sezone 2020/21]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | '''Plateau''' || 1. || '''41,77 %''' || MYA || 2. || 15,63 % |- | '''LPS''' || '''2.''' || 27,85 % || '''Birdland''' || 3. || '''50 %''' |- | Uninvited || 3. || 30,38 % || '''Masaž''' || '''1.''' || 34,38 % |} ;Finale Finale osme sezone je potekal 22. junija 2021 na Kongresnem trgu (v okviru festivala Junij v Ljubljani). O zmagovalcu je odločal seštevek točk žirije in občinstva. Zmagali so Masaž.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=-wI5vb4laHs Špil liga 2020/2021: finale 8. sezone]</ref> {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | LPS || 2 + 1 = 3 |-bgcolor="gold" | Masaž || 3 + 4 = 7 |- | Birdland || 1 + 3 = 4 |- | Plateau || 4 + 2 = 6 |} Odstotki prejetih glasov: LPS – 7,3; Masaž – 43,95; Birdland – 27,27; Plateau – 21,47. Masaž so kot zmagovalci za nagrado prejeli nastop na Večerovem odru festivala Lent, izobraževanje na akademiji United POP in udeležbo na delavnici Jazzinty. Izbrani so bili tudi za nastop v Jazz Clubu na Ljubljanskem gradu. Vsi štirje finalisti so za nagrado prejeli snemanje singla v enem izmed štirih studiev (studio [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], BearTracks Studio, studio Radia Študent, Home of Bombyx Lori). ==2021/22== V deveti sezoni Špil lige so tekmovali: {{stolpci|3| * Amos Vamos & Škaf * {{highlight|BibliBan}} * Dunraven * Lan Tertinek * Overheat * Pamži * Sthenge * the tree man band * Žavbi Brothers }} Žirijo so sestavljali Andi Koglot, Žiga Drofenik in Brigita Gračner. Koglota je v 3. predtekmovalnem večeru nadomeščal Robi Bulešić. Po dve letih sta prva dva kroga (četrtfinalni in polfinalna večera) zopet potekala pred živim občinstvom. ;»Predtekmovalni« večeri Trije predtekmovalni (četrtfinalni) večeri so potekali v dvorani Komuna Kina Šiška pred živim občinstvom (spremljati pa jih je bilo mogoče tudi preko neposrednega spletnega prenosa). Iz vsakega večera sta se v polfinale uvrstila dva izvajalca oziroma benda: eden po izboru žirije in eden po izboru občinstva (SMS-glasovanje). Če sta žirija in občinstvo imela istega zmagovalca, je poleg le-tega naprej napredoval še drugouvrščeni pri žiriji. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. večer − 18. 2. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=0jLRKcE_5no ŠPIL LIGA: 1. večer sezone 2021/2022]</ref> !! colspan=3|2. večer − 25. 2. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=UqFY2QvocL8 Špil liga: 2. večer sezone 2021/2022]</ref> !! colspan=3|3. večer – 4. 3. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=X3OftBbye3Q ŠPIL LIGA: 3. večer sezone 2021/2022]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | '''BibliBan''' || '''1.''' || 19,8 % || '''Overheat†''' || '''1.''' || 25,13 % || '''Sthenge''' || 3. || '''46,61 %''' |- | Lan Tertinek† || 3. || 23,76 % || '''the tree man band''' || 2. || '''64,32 %''' || Dunraven† || 2. || 12,71 % |- | '''Pamži''' || 2. || '''56,44 %''' || Žavbi Brothers || 3. || 10,55 % || '''Amos Vamos & Škaf''' || '''1.''' || 40,68 % |} S križcem (†) so označeni prejemniki knjižne nagrade za najboljše besedilo. ;Polfinalna večera Tudi polfinala sta se odvila v dvorani Komuna Kina Šiška pred živim občinstvom (ter v neposrednem spletnem prenosu). Glasovanje je potekalo enako kot v prvem krogu. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer − 22. 4. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=mBUD4D0-Npw ŠPIL LIGA: 1. POLFINALNI VEČER SEZONE 2021/22]</ref> !! colspan=3|2. polfinalni večer − 13. 5. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=NGblrJNWt4s ŠPIL LIGA: 2. POLFINALNI VEČER SEZONE 2021/22]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | Pamži || 3. || 24,39 % || '''BibliBan''' || '''1.''' || 10,34 % |- | '''Amos Vamos & Škaf''' || '''1.''' || 10,16 % || Overheat || 3. || 29,66 % |- | '''the tree man band''' || 2. || '''65,45 %''' || '''Sthenge''' || 2. || '''60 %''' |} ;Finale Finale devete sezone je potekal 13. junija 2022 na Kongresnem trgu. O zmagovalcu je odločal seštevek točk žirije in občinstva. Zmagali so BibliBan.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=lOAM6OYB7hQ Špil liga 2021/2022: Finale 9. sezone]</ref> {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Amos Vamos & Škaf || 3 + 1 = 4 |-bgcolor="gold" | BibliBan || 4 + 2 = 6 |- | Sthenge || 1 + 3 = 4 |- | the tree man band || 2 + 4 = 6 |} V primeru izenačenja imajo večjo težo glasovi žirije. Odstotki prejetih glasov: Amos Vamos & Škaf − 8,52; BibliBan − 12,53; Sthenge − 30,33; the tree man band − 48,62. Nagrade: * snemanje demoposnetka ali singla v enem izmed štirih studiev (studio Kina Šiška/Studio Šiška, studio Radia Študent, studio Vala 202, BearTracks Studio) * izobraževanje na akademiji United Pop * nastop na Lentu (Mladinin/Večerov oder) * izobraževanje na Jazzintyju * nastop na Ljubljanskem gradu ==2022/23== Ligaši 10. sezone: {{stolpci|2| * Aneks * AR'n'BI * Black Camo * Hana Bric * Cherry Flavoured * Discloc8 * Full House * Harvi * Ka te trga * Liquid Gasoline * Razpad sistema * Sex Dolls * Sol May * Sugar Majo * '''Špil ligni''' * Ukulada * Volak }} ==2023/24== Ligaši 11. sezone: {{#invoke:list|horizontal|BTW (Break the Wall)|Capuchini|Fallen Division|'''Ghastly Ashes'''|Lev B Marn|Limomci|Night Crawler|Nimfort|Semo|Slow Monkeys|SP!CY|Tristan}} ==2024/25== Ligaši 12. sezone: * DTN * Erida * Gastritis * Jahn Kemper * Kresnik * '''Kultivator''' * Mind Juice * Iza Napotnik * Stone Head * TIASA ==2025/26== Ligaši 13. sezone: {{stolpci|2| * 5.linija * 6DmusicSimulator * Alter Ace * Demonbox * EMONA * Enginetail * GRABN * Linija 6 * Mascha * {{highlight|Maxilla}} * Melomani * Mind Juice * NFS – needzaspeed * Petrichor * Šunder in Organiziran Kaos * The Silver Beetle Band }} ;Nagrade * nastop na festivalih Kamfest in Superval+ (zmagovalec) * snemanje singla in fotografiranje (vsi finalisti) * priložnost za nastop na festivalih JEFF Festival 2026, Oživela ulica 2026 ali Spranfest vol. 3 * priložnost za nastop na Kunigundi ali v Celici * naročnina A1 Vajb za celo leto * knjižne nagrade Mladinske knjige za najboljša besedila ;Finale – 12. junij, Kongresni trg {| class="wikitable" ! Izvajalec |- | Enginetail |- | Linija 6 |- | Maxilla |- | 6DmusicSimulator |} ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/spil-liga-hitra-cesta-do-statusa-big-foot-mame-in-podobnih/313695 |title="Špil liga" - hitra cesta do statusa Big Foot Mame in podobnih |accessdate=8. 8. 2019 |date=22. 7. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-in-video-di-v-jaska-energija-ki-je-zagnala-kolesje-spil-lige/321116 |title=Foto in video: Di(v)jaška energija, ki je zagnala kolesje Špil lige |accessdate=8. 8. 2019 |date=26. 10. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/foto-in-video-mladi-mojster-rim-vogi-osvojil-obcinstvo-spil-lige/324432 |title=Foto in video: Mladi mojster rim Vogi osvojil občinstvo Špil lige |accessdate=8. 8. 2019 |date=7. 12. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042619908/magazin/aktualno/spil-liga-iz-garaze-v-kino-siska |title=Špil liga: Iz garaže v Kino Šiška |accessdate=8. 8. 2019 |date=16. 1. 2014 |format= |work=Dnevnik }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/spil-liga-ker-smo-iskali-spil-in-ker-smo-prva-liga/327655 |title=Špil liga: "Ker smo iskali 'špil' in ker smo prva liga" |accessdate=8. 8. 2019 |date=18. 1. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/spil-liga-ljubljenci-obcinstva-fonem-in-zirije-dehrotom-v-polfinale/329929|title=Špil liga: ljubljenci občinstva Fonem in žirije Dehrotom v polfinale |accessdate=8. 8. 2019 |date=15. 2. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/srednjesolci-v-boj-za-kongresni-trg-226384 |title=Srednješolci v boj za Kongresni trg |accessdate=8. 8. 2019 |date=14. 3. 2014 |format= |work=Žurnal24 }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/foto-in-video-koala-voice-prvaki-med-najboljsimi-dijaskimi-skupinami/339386 |title=Foto in video: Koala Voice, prvaki med najboljšimi dijaškimi skupinami |accessdate=8. 8. 2019 |date=14. 6. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/novi-upi-zmagovalci-tretje-izvedbe-spil-lige-so-infected/396019 |title=Novi upi: zmagovalci tretje izvedbe Špil lige so Infected |accessdate=8. 8. 2019 |date=18. 6. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2016/06/zmaga-v-roke-ptujskih-rokerjev-infected/ |title=Zmaga v roke ptujskih rokerjev Infected |accessdate=8. 8. 2019 |date=19. 6. 2016 |format= |work= |archive-date=2019-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190808165110/https://val202.rtvslo.si/2016/06/zmaga-v-roke-ptujskih-rokerjev-infected/ |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/joker-out-mladi-upi-ki-so-zmagali-na-cetrti-spil-ligi/425373 |title=Joker Out: mladi upi, ki so zmagali na četrti Špil ligi |accessdate=8. 8. 2019 |date=18. 6. 2017 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/cas-je-za-novo-generacijo-kdo-bo-nasledil-joker-out/458377 |title=Čas je za novo generacijo: kdo bo nasledil Joker Out? |accessdate=8. 8. 2019 |date=21. 6. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/kiwi-flash-so-zmagovalci-letosnje-spil-lige.html |title=Kiwi Flash so zmagovalci letošnje Špil lige |accessdate=8. 8. 2019 |date=6. 6. 2019 |format= |work= }} ==Zunanje povezave== * [https://www.spilliga.si/ Spletna stran Špil lige] [[Kategorija:Slovenska glasba]] g4awiicfboteuxythizpvo2lvgrr6lb 0 466500 6688655 6652029 2026-06-13T03:17:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688655 wikitext text/x-wiki {{Designation list | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Hula Nature Reserve | designation1_date = 12. november 1996 | designation1_number = 868<ref>{{navedi splet|title=Hula Nature Reserve|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/868|accessdate=25 April 2018}}</ref>}} [[File:Wheat-haHula-ISRAEL2.JPG|thumb|Žitno polje v dolini Hula, v ozadju Mount Hermon, marec 2007.]] [[File:AgricultureInHaholaValley.jpg|thumb|Polja v dolini Hula]] '''Dolina Hula''' (hebrejsko עמק החולה, translit. ''Emek Ha-Ḥula''; tudi transliterirano kot '''dolina Huleh''') je kmetijska regija na severu [[Izrael]]a z obilico sladke vode, ki je bila v preteklosti jezero Hula. Je glavni postanek za ptice, ki selijo po sirsko-afriški riftni dolini med Afriko, Evropo in Azijo. Jezero Hula in močvirje, ki ga obdaja, sta bila gnezdišče komarjev, ki so prenašali [[malarija|malarijo]], zato so jih izsušili v 1950-ih letih. Manjši del doline je bil pozneje ponovno poplavljen v poskusu oživitve skoraj izumrlega ekosistema. Približno 500 milijonov ptic selivk zdaj vsako leto preide skozi dolino Hula.<ref name="The Hula Reserve">[http://site.jnf.ca/EDUCATIONSITE/jnf/galil/Hula/hula.htm The Hula Reserve]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=September 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Etomologija == [[Jezero Hula]] se je v zgodovini različno imenovalo. Egipčani so v 14. stoletju pred našim štetjem poimenovali jezero ''Samchuna'', hebrejska Biblija pa ''Merom''. V 1. stoletju pred našim štetjem ga je judovsko-rimski zgodovinar [[Jožef Flavij]] poimenoval ''Semechonitis'' (starogrško Σημεχωνίτις), John Lightfoot (29. marec 1602 – 6. december 1675, angleški cerkovnik, rabinski učenjak, podpredsednik univerze v Cambridgeu in mojster St. Catharine's College, Cambridge) pa ga je napisal kot ''Samochonitis'' <ref>John Lightfoot, ''From the Talmud and Hebraica,'' Vol. 1, p. 139</ref>, medtem ko ga v [[Talmud]]u imenujejo ''Yam Sumchi'' - tj. Morje Sumchi. Trenutno se jezero imenuje ''Buheirat el Huleh'' v [[arabščina|arabščini]] in ''Agam ha-Hula'' v [[hebrejščina|hebrejščini]], ki izhaja iz [[aramejščina|aramejščine]] za ''Hulate'' ali ''Ulate''. Ime ''Meromske vode'' se je včasih uporabljalo v znanstveni literaturi, čeprav se ta izraz nanaša natančno na izvire na zahodni strani doline. == Geografija == [[File:Hulah Valley, Israel, Buffalo.jpg|thumb|Vodni bivoli v dolini Hula]] Dolina Hula leži v severnem delu sirsko-afriške riftne doline na nadmorski višini približno 70 metrov in obsega površino 177 kvadratnih kilometrov (25 x 6–8 km). Obe strani doline sta strmi pobočji: Golansko višavje proti vzhodu in Zgornje Galilejske Naftali gore na zahodu se dvigajo na 400 do 900 metrov nadmorske višine. Bazaltni hribi na približno 200 metrih nadmorske višine vzdolž južne strani doline prestrežejo reko Jordan in jih običajno imenujejo bazaltni 'čep', blok Korazim ali planota Korazim (dejansko začasna geološka spodnja meja procesa erozije), omejujejo odtok vode navzdol v [[Galilejsko jezero]]. Dolina Hula ima mediteransko podnebje, vroča suha poletja in hladne deževne zime, čeprav njeno zaprtje med dve gorski območji vodi do bolj ekstremnih sezonskih in dnevnih temperaturnih nihanj kot v obalnih območjih. Letne količine padavin se med različnimi deli doline močno razlikujejo in znašajo od približno 400 milimetrov na jugu do največ 800 milimetrov na severu doline. Več kot 1500 milimetrov padavin pade na pogorje Hermon, le nekaj kilometrov severno od doline, večinoma v obliki snega, ki napaja podzemne izvire, vključno z izviri reke [[Jordan]], ki na koncu teče skozi dolino. V vetrovnem režimu pozimi prevladujejo regionalni vzorci, občasne močne severovzhodne nevihte so v arabščini znane kot ''Sharkiyah''. == Zgodovina == Pred izsuševanjem v začetku 1950-ih let je bilo jezero Hula dolgo 5,3 kilometra in široko 4,4 kilometra, razprostiralo se je na 12-14 kvadratnih kilometrih. Poleti je bilo globoko približno meter in pol, pozimi pa 3 m. Močvirno jezero se je napajalo s številnimi potoki.<ref>William McClure Thomson, ''The land and the Book; or, Biblical illustrations drawn from the manners and customs, scenes and scenery of the Holy Land'', Volume 1, New York 1859, p. [https://books.google.com/books?id=-1EBAAAAQAAJ&pg=PA320&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false 320]</ref> Jezero je pritegnilo človeška naselja že od zgodnje [[prazgodovina|prazgodovine]]. [[Paleolitik|Paleolitske]] arheološke ostanke so našli v bližini mostu Bnot Yaakov ("Hčere Jakobove") na južnem koncu doline. Prvo stalno naselje, ki je bilo odkrito v dolini je Enan (Mallaha) in je izpred 9.000–10.000 let. Dolina Hula je bila glavno križišče na pomembni trgovski poti, ki je povezovala veliko trgovsko središče [[Damask]] z vzhodno sredozemsko obalo in [[Egipt]]om. V času [[bronasta doba|bronaste dobe]] pred približno 4.000 leti sta bili na ključnih lokacijah na tej poti zgrajeni mesti Hazor in Laiš. V nekem trenutku je to območje postalo pod izraelskim nadzorom, dokler ga asirske vojske [[Tiglat-Pileser III. |Tiglata-Pileserja III.]] niso zajele, njegove prebivalce pa so pregnali. Biblija beleži Meromske vode, jezero v dolini, kot mesto zmage Jošua nad Kanaanci.<ref>Joshua 11:5-7</ref> V celotnem helenističnem, rimskem, bizantinskem in zgodnjem arabskem obdobju (od 4. stoletja pred našim štetjem do 8. stoletja našega štetja) je bilo podeželsko naselje v dolini Hula stalno. V času [[Selevkidi|Selevkidskega cesarstva]] je bilo na obali jezera ustanovljeno mesto Seleucia Samulias. Tradicionalni posevki so bili riž (že v helenističnem obdobju), bombaž in sladkorni trs (ki so ga Arabci prinesli po osvojitvi leta 636), sirek in koruza (prinesena po odkritju Amerik). Vodni bivoli so bili uvedeni v 8. stoletju, za oskrbo z mlekom in so služili kot tovorne živali. V 19. stoletju so dolino, v glavnem močvirnato zemljo in plitvo jezero, naselili Ghawaraneh beduini <ref>William McClure Thomson (1872) ''The Land and the Book; or Biblical Illistrations drawn from the manners and customs, the scenes and scenery of The Holy Land.'' T. Nelson & son. p. 253</ref>, ki so tkali preproge iz [[papirjevec|papirjevca]] (''Cyperus papyrus''), s katerim so gradili tudi svoje domove. Johna MacGregorja, viktorijanskega avanturista, je zajel z njegovim čolnom "Rob Roy", temnopolti beduin, ki je živel v barju Hula. Bil je odgovoren za prve moderne zemljevide območja.<ref name="auto">[http://www.migal-life.co.il/history.htm History of the Hula Valley]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120425092448/http://www.migal-life.co.il/history.htm |date=2012-04-25 }}</ref> Stopnja umrljivosti je bila zaradi širjenja malarije zelo visoka. Leta 1882 je popotnik zapisal, da je regija »med najboljšimi lovišči v Siriji«, kjer domujejo panterji, leopardi, medvedi, divje svinje, volkovi, lisice, šakali, hijene, gazele in vidre«. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so častniki britanske vojske pisali o tamkajšnjih lovih na ptice. Leta 1908 je osmanska vlada francoski družbi podelila koncesijo za izsušitev močvirja, ki ga je prodala libanonskim gospodarstvenikom. Leta 1933, med britanskim mandatom, je palestinska družba za razvoj zemljišč prevzela to koncesijo in pripravila načrte za izsuševanje in namakanje doline in na območje pripeljala znanstvene odprave. Obiskovalec območja je 1930-ih poročal, da so vasi na tem območju nabirale papirus za tkanje. Uporabili so dva različna sloga statev: eden za fine preproge za notranjo uporabo in drugi za izdelavo daljših, grobih preprog, ki so bile uporabljene za gradnjo koč in zaklonišč. <ref>{{cite journal |journal=Palestine Exploration Fund Quarterly Statement|date=October 1936 |pages=225–229 |title=A Visit to the Mat Makers of Huleh|first=Theodore |last=Larsson}}</ref> Prvo moderno judovsko naselje v dolini Hula, Yesud HaMa'ala na zahodni obali jezera, je bilo ustanovljeno leta 1883 med prvo Aliyah. Leta 1948 je bilo v dolini Hula 35 vasi, 12 judovskih in 23 arabskih <ref>{{navedi knjigo |url= https://books.google.com/books?id=YAd8efHdVzIC&pg=PA458 |last1=Tucker |first1=Spencer |last2=Roberts |first2=Priscilla Mary |year=2008 |title=The Encyclopaedia of the Arab-Israeli conflict: A Political, Social, and Military History |volume=One, A–H |location= |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1851098415 |page=458}}</ref>. <gallery widths="154px" heights="200px" class="center" caption=""> File:Hooleh Huts v.jpg|Stavbe okoli 1885 File:PikiWiki Israel 3400 Health in Israel.jpg|Klinika za malarijo, 1938<br>(Dr. Gideon Mer v sredini) Image:PikiWiki Israel 7247 Hahula.JPG|Ribič v jezeru Hula<br>ca. 1943 File:Salheih.jpg|Al-Salihiyya okoli 1936. Ženska tke papirusno preprogo File:BUFFALOS SOAKING IN A MUD HOLE IN THE HULA VALLEY. תאו משתכשכים בביצת החולה.D828-050.jpg|Afriški bivol se namaka v blatni kotanji, 1946 </gallery> == Izsuševanje močvirja == [[File:KeremNaftali View2HulaNationalReserve.jpg|thumb|Pogled narezervat Hula iz Keren Naftali]] Operacije izsuševanja, ki jih je izvedel Židovski nacionalni sklad (JNF), so se začele leta 1951, zaključile pa do leta 1958. Dosegli so ga z dvema glavnima inženirskima operacijama: poglobitev in širitev reke Jordan navzdol in dva na novo izkopana obrobna kanala, ki preusmerita Jordan na severu doline. Izsušitev je povzročila izumrtje edinstvene endemske favne jezera, vključno z ribami [[pravi krapovci| cyprinidae]] ''Acanthobrama hulensis''<ref>{{navedi splet |url=http://oldredlist.iucnredlist.org/details/73/0 |title=Acanthobrama hulensis |last=Crevelli |first=A.J. |date=2006 |work=The IUCN Red List of Threatened Species |publisher=International Union for Conservation of Nature |accessdate=2011-06-07 |archive-date=2019-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190525102005/http://oldredlist.iucnredlist.org/details/73/0 |url-status=dead }}</ref> in ''ciklidi'' (''Tristramella intermedia''). Čeprav je bil takrat to velik nacionalni dosežek za Izrael, je s prihodom sodobnega okoljskega gibanja postalo očitno, da je preoblikovanje močvirja v kmetijsko zemljišče prineslo znatne kompromise in vplivalo na [[ekosistem]], ki ga niso zaznali v prvi polovici 20. stoletja, ko je bila glavna skrb zmanjšanje komarjev, ki so prenašali malarijo in izboljšanje ekonomske produktivnosti. Leta 1963 je bilo na jugozahodu doline poustvarjeno majhno (3,50 km²) območje papirusovega močvirja, postavljeno kot prvi naravni rezervat v državi. Skrb zaradi izsuševanja Hule je bila spodbuda za ustanovitev Društva za varstvo narave v Izraelu<ref>{{navedi knjigo |last=Tal |first=Alon |year=2002 |title=Pollution in a Promised Land: An Environmental History of Israel |url=https://archive.org/details/pollutioninpromi0000tala |location=Berkeley, CA |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-23428-4 |page=[https://archive.org/details/pollutioninpromi0000tala/page/n136 115] }}</ref>. Izsuševanje Hule se je izkazalo za mešan blagoslov. Voda, onesnažena s kemičnimi gnojili, je začela pritekati v jezero Kinneret (Galilejsko jezero), kar je znižalo kakovost vode. Zemljo so v dolini odpihnili močni vetrovi, šota izsušenega močvirja pa se je spontano vžgala, kar je povzročilo podzemne požare, ki jih je bilo težko pogasiti. Sčasoma se je del doline spremenil nazaj v habitat mokrišč. == Naravni rezervat Hula == [[File:Feeding Common crane in Agamon Hula Nature reserve , Israel.jpg|thumb|Krmljenje selivk navadnega žerjava v naravnem rezervatu Agamon Hula]] Delo številnih znanstvenikov in ljubiteljev narave je omogočilo ohranitev vsaj manjšega dela vlažnih območij Hula in leta 1964 je bil uradno odprt Naravni rezervat Hula. Naravni rezervat Hula je v [[Ramsarska konvencija |Ramsarski konvenciji]] o [[mokrišče|mokriščih]] naveden kot mokrišče mednarodnega pomena <ref>http://www.ramsar.org/sites-countries/the-ramsar-sites</ref>. == Park jezero Hula == [[File:PikiWiki Israel 10062 Hula lake.jpg|thumb|Kata ptic selivk]] Park jezero Hula, ki je v hebrejščini znan kot Agmon HaHula (hebrejsko אגמון החולה), je v južnem delu doline Hula, severno od naravnega rezervata in ločen od njega. Ustanovljen je bil kot del sanacijskega projekta JNF.<ref>{{navedi splet|url=http://www.haaretz.com/travel/the-hula-valley-bird-watching-site-1.242508|title=The Hula Valley- Bird Watching Site|date=25 March 2008|via=Haaretz}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V začetku 1990-ih je del doline zaradi močnega deževja spet poplavilo. Odločeno je bilo razviti okolico in poplavljeno območje pustiti nedotaknjeno. Novo mesto je postalo drugi dom za tisoče [[ptica selivka|ptic selivk]] jeseni in spomladi. Jezero zajema površino enega kvadratnega kilometra, prepleteno z otoki, ki služijo kot zaščitena mesta za gnezdenje ptic. Postalo je veliko počivališče za selitev ptic, ki letijo iz Evrope v Afriko in nazaj in tudi glavno mesto za opazovanje ptic. Leta 2011 so izraelski ornitologi potrdili, da je jezero Hula kraj postanka za več deset tisoč žerjavov, ki se vsako zimo selijo iz Finske v Etiopijo. V Izraelu so kmetje namenili hrano, da jim ne bi poškodovali pridelkov v bližini jezera. <ref>{{navedi novice |url=http://www.haaretz.com/print-edition/news/israeli-ornithologists-confirm-flight-pathof-migrating-cranes-1.349011 |title=Israeli ornithologists confirm flight path of migrating cranes |newspaper=Haaretz |date=2011-03-04 |accessdate= |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924223756/http://www.haaretz.com/print-edition/news/israeli-ornithologists-confirm-flight-pathof-migrating-cranes-1.349011 |url-status=dead }}</ref> == Vrnitev Hula pisane žabe == [[File:Israel painted frog.JPG|thumb|left|Samica kritično ogrožene Hula pisane žabe (Latonia nigriventer)]] Novembra 2011 se je Hula pisana žaba (''Latonia nigriventer''), ki jo je IUCN leta 1996 razvrstila kot izumrlo kot rezultat izsuševanja močvirja, ponovno pojavila. Ponovni pojav je potrdila izraelska uprava za naravo in parke. Od odkritja prvega primerka so našli vsaj še deset, vse na istem območju. IUCN je zato vrsto razvrstil med kritično ogrožene. <ref>{{navedi novice |last=Yong |first=Ed |url= http://www.nature.com/news/extinct-frog-is-last-survivor-of-its-lineage-1.13135 |title='Extinct' frog is last survivor of its lineage |newspaper=Nature |publisher=Nature Publishing Group |date=2013-06-04 |accessdate=2013-06-07}}</ref> == Arheologija == Arheološke ugotovitve leta 2009 kažejo, da so hominidi, ki so naselili to območje, izkoriščali ribe v jezeru Hula. Analiza ostankov rib, ki so jih odkrili v arheološkem najdišču Gesher Benot Ya'aqov, je pokazala, da so izkoristili široko paleto rib, vključno s somom, tilapijo in krapi. Nekateri krapi so bili dolgi več kot meter.<ref>{{cite journal |last1=Alperson-Afil |first1=Nira |last2=Sharon |first2=Gonen |last3=Kislev |first3=Mordechai |last4=Melamed |first4=Yoel |last5=Zohar |first5=Irit |last6=Ashkenazi |first6=Shosh |last7=Rabinovich |first7=Rivka |last8=Biton |first8=Rebecca |last9=Werker |first9=Ella |last10=Hartman |first10=Gideon |last11=Feibel |first11=Craig |last12=Goren-Inbar |first12=Naama |date=18 December 2009 |title=Spatial Organization of Hominin Activities at Gesher Benot Ya'aqov, Israel |journal=Science |volume=326 |issue=5960 |pages=1677–1680 |doi=10.1126/science.1180695 |url=http://www.sciencemag.org/content/326/5960/1677.short |accessdate=February 7, 2001 |pmid=20019284}}</ref> Na mestu so odkrili tudi orodje za prižiganje ognja in trenje oreškov. <ref>{{cite journal |last1=Goren-Inbar |first1=Naama |last2=Alperson |first2=Nira |last3=Kislev |first3=Mordechai E. |last4=Simchoni |first4=Orit |last5=Melamed |first5=Yoel |last6=Ben-Nun |first6=Adi |last7=Werker |first7=Ella |date=30 April 2004 |title=Evidence of Hominin Control of Fire at Gesher Benot Ya'aqov, Israel |journal=Science |volume=304 |issue=5671 |pages=725–727 |doi=10.1126/science.1095443 |url=http://www.sciencemag.org/content/304/5671/725.short |accessdate=February 7, 2001 |pmid=15118160}}</ref> == Kultura == Decembra 2007 je Izrael izdal nabor treh znamk z naravnim rezervatom Hula. <ref>{{navedi splet |url=http://www.israelphilately.org.il/series/content/he/001044 |title=Hula Reserve series |publisher=israelphilately.org.il |language=he |accessdate=2019-09-23 |archive-date=2011-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723191608/http://www.israelphilately.org.il/series/content/he/001044 |url-status=dead }}</ref> {{Wide image|Hula panorama south.jpg|1200px|Dolina Hula z juga.}} == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category| Hula Valley }} *[https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_&_Culture/geo/Hula.html Lake Hula and Lake Agmon], Jewish Virtual Library *[https://web.archive.org/web/20110714112748/http://www.monsonego.com/Galleries.aspx?MainCatgID=71&SubCatgID=121 Photos of birds at Hula Valley] *[http://www.pbase.com/rdavid/hulah Photos of Hulah Valley] *[http://www.wysinfo.com/Migratory_Birds/Migratory_Birds_Hula_Valley.htm The Story of Hula Valley Swamps - Man Versus Nature] {{coord|33|6|12|N|35|36|33|E|source:hewiki_region:IL_type:city|display=title}} [[Kategorija:Geografija Jordanije]] [[Kategorija:Geografija Izraela]] {{normativna kontrola}} hurv0h4stoqfzosjb8yvzhokkym46iv 0 477318 6688523 6685563 2026-06-12T13:23:29Z Sportomanokin 14776 /* Gostujoči */ 6688523 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''90''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]] *[[Katja Kokot]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]] *[[Gospod Hanumak]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Janez Janša]] *[[Andrej Bajuk]] *[[Alfi Nipič]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Danilo Türk]] *[[Anton Rop]] *[[Jožef Školč]] *[[Franc Kramberger]] *[[Karel Erjavec]] | style="border-top-width:6px" | *[[Peter Lovšin]] *[[Werner Brozović]] *[[Jelko Kacin]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (90) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''5'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE; | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''90 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 5. junij 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] ogi1g78w21pidy6twd61do7yl4okg9u 6688524 6688523 2026-06-12T13:23:56Z Sportomanokin 14776 6688524 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''91''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]] *[[Katja Kokot]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]] *[[Gospod Hanumak]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Janez Janša]] *[[Andrej Bajuk]] *[[Alfi Nipič]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Danilo Türk]] *[[Anton Rop]] *[[Jožef Školč]] *[[Franc Kramberger]] *[[Karel Erjavec]] | style="border-top-width:6px" | *[[Peter Lovšin]] *[[Werner Brozović]] *[[Jelko Kacin]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (90) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''5'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE; | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''90 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 5. junij 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] tvkgxu0o7h58ojmlxlawznmk05a4deh 6688525 6688524 2026-06-12T13:24:15Z Sportomanokin 14776 /* Nova generacija (90) */ 6688525 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''91''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]] *[[Katja Kokot]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]] *[[Gospod Hanumak]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Janez Janša]] *[[Andrej Bajuk]] *[[Alfi Nipič]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Danilo Türk]] *[[Anton Rop]] *[[Jožef Školč]] *[[Franc Kramberger]] *[[Karel Erjavec]] | style="border-top-width:6px" | *[[Peter Lovšin]] *[[Werner Brozović]] *[[Jelko Kacin]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (91) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''6'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE; | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''91 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 5. junij 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] bhc6qztii9j0qyg3qcdr43b5bi8zzuk 6688528 6688525 2026-06-12T13:25:36Z Sportomanokin 14776 /* Posebne oddaje (7) */ 6688528 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''91''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]] *[[Katja Kokot]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]] *[[Gospod Hanumak]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Janez Janša]] *[[Andrej Bajuk]] *[[Alfi Nipič]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Danilo Türk]] *[[Anton Rop]] *[[Jožef Školč]] *[[Franc Kramberger]] *[[Karel Erjavec]] | style="border-top-width:6px" | *[[Peter Lovšin]] *[[Werner Brozović]] *[[Jelko Kacin]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (91) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''6'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE; | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''91 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 12. junij 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] nlusdvyale22ktr6xqiwd38vljr9vu6 0 497726 6688622 6687197 2026-06-12T20:31:41Z Yerpo 8417 /* April–junij */ +1 6688622 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{cite web | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |author=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]] – Z otvoritveno slovesnostjo v [[Ciudad de México|Ciudad de Méxicu]] se je začelo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki ga gostijo [[Mehika]], [[Združene države Amerike]] in [[Kanada]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ |title=Prvi pisk v Mehiki: na legendarnem stadionu Azteca se je začel mundial |date=2026-06-11 |work=Dnevnik |accessdate=2026-06-12}}</ref> === Predvideni === * [[11. junij]]–[[19. julij]] – [[Kanada]], [[Mehika]] in [[Združene države Amerike]] bodo gostile [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovno prvenstvo v nogometu]]. * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] bo viden na [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{Cite web |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{cite web|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] 31eywjs5mq6592bo9tw328y7fre9wp6 6688669 6688622 2026-06-13T05:35:03Z Yerpo 8417 /* Smrti */ [[David Hockney]] 6688669 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{cite web | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |author=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]] – Z otvoritveno slovesnostjo v [[Ciudad de México|Ciudad de Méxicu]] se je začelo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki ga gostijo [[Mehika]], [[Združene države Amerike]] in [[Kanada]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ |title=Prvi pisk v Mehiki: na legendarnem stadionu Azteca se je začel mundial |date=2026-06-11 |work=Dnevnik |accessdate=2026-06-12}}</ref> === Predvideni === * [[11. junij]]–[[19. julij]] – [[Kanada]], [[Mehika]] in [[Združene države Amerike]] bodo gostile [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovno prvenstvo v nogometu]]. * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] bo viden na [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{Cite web |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{cite web|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] 615hli07syycr0bgfeqw1ppiaxngrbq 0 500789 6688639 6555841 2026-06-13T00:29:47Z ~2026-32552-67 260877 6688639 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = San Gimignano | official_name = Comune di San Gimignano | native_name = | image_skyline = Panorama San Gimignano.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Pogled na mesto z juga | image_shield = San Gimignano-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = <!-- wd --> | coordinates_footnotes = | region = [[Toskana]] | province = [[Siena (pokrajina)|Siena]] (SI) | frazioni = Badia a Elmi, Castel San Gimignano, Pancole, San Donato, Santa Lucia, Ulignano | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 138 | population_footnotes = | population_total = 7780 | population_as_of = 31. december 2016 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Sangimignanesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 324 | twin1 = | twin1_country = | saint = sv. Geminianus, sv. Fina | day = 31. januar, 12. marec | postal_code = 53037 | area_code = 0577 | website = www.comune.sangimignano.si.it | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site|child=yes|noicon=false | WHS = Historic Centre of San Gimignano | Image = San Gimignano 03.jpg | Criteria = Kulturno: i, iii, iv | ID = 550 | Year = 1990 | Area = 13,88 ha}} }} '''San Gimignano''' ({{IPA-it|san dʒimiɲˈɲaːno}}) je majhno [[obzidje|obzidano]] srednjeveško mestece (z okoli 7.500 prebivalci) v [[Siena (pokrajina)|pokrajini Siena]] v [[Toskana|Toskani]] v [[Italija|Italiji]]. San Gimignano, znan kot ''Mesto lepih stolpov'', slovi po svoji srednjeveški arhitekturi, edinstveni v ohranjanju približno ducata svojih stolpnih hiš (rodbinskih stolpov)<ref>The exact number is not a matter of agreement because many towers have been levelled to the same height as adjacent buildings. The number is given as "a dozen" (Strasser), 13 (Vantaggi) and 14 (UNESCO).</ref>, ki s postavitvijo na vrh hriba in obdajajočimi zidovi tvorijo »nepozabno obzorje«. Znotraj obzidja dobro ohranjene zgradbe vključujejo pomembne primere [[romanska arhitektura|romanske]] in [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]], z izjemnimi primeri posvetnih stavb in cerkva. [[Mestna hiša, San Gimignano |Palazzo Comunale]], [[Kolegijska cerkev San Gimignano |Kolegijska cerkev]] in cerkev Sant 'Agostino vsebujejo [[freska|freske]], vključno s cikli iz 14. in 15. stoletja. '''Zgodovinsko središče San Gimignano''' je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref name=UNESCO>{{navedi splet |work=[[UNESCO]] |url=https://whc.unesco.org/en/list/550 |title=Historic Centre of San Gimignano |access-date=5 September 2012 |date=3 December 2009 |publisher=World Heritage Centre}}</ref> Mesto je znano tudi po [[pravi žafran|žafranu]], zlati šunki in belem vinu ''Vernaccia di San Gimignano'', pridelanem iz starodavne sorte grozdja ''Vernaccia'', ki se goji na pobočjih iz [[peščenjak]]a tega območja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.tuscany-wine.com/vernaccia_di_san_gimignano_docg.htm |work=Tuscany Wine |access-date=11 September 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180123073215/http://www.tuscany-wine.com/vernaccia_di_san_gimignano_docg.htm |archive-date=23 January 2018 |last=Wine |first=Rebecca |title=Vernaccia di San Gimignano DOCG}}</ref><ref name=vernaccia>{{navedi splet |url=http://www.seetuscany.com/food/vernac.htm |title=Vernaccia di San Gimignano |access-date=11 September 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120204059/http://www.seetuscany.com/food/vernac.htm |archive-date=20 November 2012 |work=See Tuscany}}</ref> == Zgodovina == [[File:San Gimignano - panoramio - cisko66.jpg|thumb|left|250px| Piazza della Cisterna]] V 3. stoletju pred našim štetjem je na mestu današnjega San Gimignana stala majhna [[Etruščani|etruščanska]] vasica. Kronisti Lupi, Coppi in Pecori pripovedujejo, da sta med zaroto Katiline proti [[Rimska republika|Rimski republiki]] v 1. stoletju dva brata patricija, Muzio in Silvio, pobegnila iz Rima v Valdelso in zgradila dva gradova, Mucchio in Silvia (danes San Gimignano). Ime Silvia se je leta 450 našega štetja spremenilo v San Gimignano, potem ko je škof Geminijan, svetnik Modene, posredoval, da bi privrženci [[Huni|Huna]] [[Atila|Atile]] gradu prihranili uničenje. Posledično je bila svetniku posvečena cerkev, v 6. in 7. stoletju pa je okoli nje zrasla obzidana vas, ki so jo zaradi obsežnega gozda v okolici pozneje imenovali ''Grad San Gimignano'' ali ''Grad gozda''. Od leta 929 so mestu vladali škofje [[Volterra|Volterre]].{{sfn|von der Haegen|Strasser|2001|pp=430-433}} V srednjem veku in v času [[renesansa|renesanse]] je bil tukaj postanek za katoliške romarje na poti v Rim in Vatikan, saj leži ob srednjeveški cesti [[Via Francigena]]. Razvoj mesta je izboljšala tudi trgovina s kmetijskimi proizvodi s plodnih sosednjih gričev, zlasti z žafranom, ki se uporablja za kuhanje in barvanje blaga ter za vino ''Vernaccia'', ki naj bi navdihovalo papeže in pesnike. Leta 1199 se je mesto osamosvojilo od volterskih škofov in ustanovilo podestà ter se lotilo obogatitve komune s cerkvami in javnimi stavbami. Vendar je bil mir v naslednjih dveh stoletjih moten zaradi konflikta med [[gvelfi in gibelini]] ter družinskim rivalstvom v San Gimignanu. To je povzročilo, da so si konkurenčne družine gradile rodbinske stolpe vse večje višine. Proti koncu srednjeveškega obdobja je bilo 72 stolpov, visokih do 70 metrov. Konkurenca je bila dokončno zadržana, ko je lokalni svet odredil, da noben stolp ne sme biti višji od stolpa v bližini Palazzo Comunale. Medtem ko je uradni zavetnik mesta sveti Geminijan, mesto časti tudi sveto Fino, znano tudi kot Serafina, ki se je rodila v San Gimignanu leta 1238 in katere praznik je 12. marca. V kapeli Santa Fina v kolegijski cerkvi je njeno svetišče in freske [[Domenico Ghirlandaio|Ghirlandaia]].{{sfn|von der Haegen|Strasser|2001|pp=430-433}} Hiša, ki naj bi bila njen dom, še vedno stoji v mestu. 8. maja 1300 je San Gimignano gostil [[Dante Alighieri|Danteja Alighierija]] v vlogi veleposlanika lige gvelfov v Toskani.<ref name=History>{{navedi splet |url=http://www.asangimignano.com/index.php?p=sangi_storia_storia&l=eng |title=History of San Gimignano |access-date=11 September 2012 |work=Associazione Strutture Extralberghiere di San Gimignano}}</ref> Mesto je cvetelo do leta 1348, ko ga je prizadela [[črna smrt]], ki je prizadela vso Evropo in približno polovica prebivalcev je umrla. Mesto se je podredilo vladavini [[Firence|Firenc]]. Sprva je bilo nekaj gotskih palač zgrajenih v florentinskem slogu, številni stolpi pa so bili znižani na višino hiš. Kasneje je razvoj zamrl, San Gimignano pa je ostal ohranjen v svojem srednjeveškem stanju do 19. stoletja, ko se je začel njegov status turističnega in umetniškega letovišča. == Opis == Mesto je na grebenu hriba z glavno osjo sever / jug. Obkroženo je s tremi obzidji in ima na najvišji točki, zahodno, ruševine trdnjave, uničene v 16. stoletju. V mesto je osem vhodov, postavljenih v drugo steno, ki je iz 12. in 13. stoletja.{{sfn|Vantaggi|1979|p=5}}{{sfn|Vantaggi|1979|p=6}} Glavna vrata so Porta San Giovanni na grebenu, ki se razteza proti jugu, Porta San Matteo na severozahodu in Porta S. Jacopo na severovzhodu. Glavni ulici sta Via San Matteo in Via San Giovanni, ki prečkata mesto od severa proti jugu. V središču mesta so štirje trgi: Piazza Duomo, na katerem stoji Kolegijska cerkev; [[Piazza della Cisterna]], Piazza Pecori in Piazza delle Erbe. Severno od mesta je še en pomemben trg, Piazza Agostino, na katerem stoji cerkev Sant 'Agostino. Lokacije Kolegijske cerkve in Sant 'Agostina ter njihove piazze dejansko delijo mesto na dva dela. == Znamenitosti == Mesto San Gimignano ima veliko primerov romanske in gotske arhitekture. Poleg cerkva in srednjeveških utrdb obstajajo primeri romanske posvetne in domače arhitekture, ki jih med seboj ločijo okrogli in koničasti oboki. Posebnost, značilna za pokrajino Siena, je, da so loki odprtin potlačeni, pri čemer imajo vrata pogosto drugi nizki lok pod polkrožnim ali koničastim lokom. Tako romanska kot gotska okna imajo včasih razcepljeno obliko, z dvema odprtinama, ki sta pod enim lokom razdeljeni s kamnitim zidom.{{sfn|Vantaggi|1979|p=82}}{{sfn|Vantaggi|1979|p=83}} === Trgi === ==== Piazza della Cisterna ==== {{glavni|Piazza della Cisterna}} Ta trg, na katerega se je vstopilo z ulice Via San Giovanni, je glavni trg mesta. Je trikotne oblike in je obkrožen s srednjeveškimi hišami različnih datumov, med njimi nekaj lepih primerov romanskih in gotskih palač. V središču trga stoji vodnjak, ki je bil glavni vir vode za prebivalce mesta. Struktura je iz leta 1346. Čeprav je bil večji del obnovljen v poznem 20. stoletju, so deli tlakovcev iz 13. stoletja. ==== Piazza Duomo ==== Ta trg je severno od trga Piazza della Cisterna in je povezan s prehodom, ki meji na odprto ložo. Na zahodu na vrhu trga stoji [[Kolegijska cerkev San Gimignano|Kolegijska cerkev]], do katere prihajajo široke stopnice. Zdi se, da ime trga pomeni, da je bila ta cerkev nekoč stolnica, a čeprav je bila morda načrtovana, temu ni bilo tako. Druge pomembne stavbe na trgu so [[Mestna hiša, San Gimignano|Palazzo Comunale]] in Palazzo Podesta, hiša župana. Palazzo Podesta odlikuje ogromna obokana loža. === Rodbinski stolpi === [[File:SanGimignanoPanorama7.jpg|thumb|right|250px|Rodbinski stolpi v San Gimignanu]] [[File:Una torre - panoramio.jpg|thumb|right|250px|Torre Grossa]] [[File:San gimignano view.jpg|thumb|250px|Torre Rognosa]] Medtem ko so v drugih mestih, kot so Firence, večino ali vse njihove stolpe porušile vojne, katastrofe ali obnova mest, je San Gimignano uspel ohraniti štirinajst stolpov različnih višin, po katerih je znan po vsem svetu. *Campanile della Collegiata *Torri degli Ardinghelli *Torre dei Becci *Torre Campatelli *Torre Chigi (1280) *Torre dei Cugnanesi *Torre del Diavolo *Torre Ficherelli or Ficarelli *Torre Grossa (1311) <ref>{{navedi knjigo |last=Lafferty |first=Samantha |title=Turkey Travel Adventures |url=https://books.google.com/books?id=MUfYAAAAQBAJ&pg=PA203 |publisher=Hunter Publishing, Inc |date=1 December 2011 |page=203 |isbn=9781588436856}}</ref>, 54 m<ref name=DK>{{navedi knjigo |author=DK Travel |title=Family Guide Italy |url=https://books.google.com/books?id=pPzWCwAAQBAJ&pg=PA200 |publisher=Dorling Kindersley Ltd |date=2 May 2016 |page=200 |isbn=9780241278383}}</ref> *Torre di Palazzo Pellari *Casa-torre Pesciolini *Torre Pettini *Torre Rognosa, 51 m *Torri dei Salvucci === Cerkve === V mestu je veliko cerkva: dve glavni sta ''Collegiata'' in Sant'Agostino, v kateri so številna umetniška dela zgodnjih [[italijanska renesansa|italijanskih renesančnih]] umetnikov. Pieve di Santa Maria v mestu Cèllole, vas v občini, je romanska podeželska cerkev s krstilnico. === Posvetne stavbe === Palazzo Comunale ali mestna hiša, nekoč sedež [[podeštat|podeštata]], je trenutno sedež Mestne galerije, kjer hranijo dela [[Pinturicchio| Pinturicchia]], Benozzo Gozzolija, [[Filippino Lippi| Filippina Lippija]], [[Domenico di Michelino| Domenica di Michelina]], Pier Francesca Fiorentina in drugih. Iz ''Dantejeve dvorane'' v palači je mogoče dostopati do freske ''Maesta'', ki jo je ustvaril Lippo Memmi, pa tudi do ''Torre del Podestà'' ali ''Torre Grossa'', 1311, ki je visok 54 metrov. == Kultura == [[File:Piazza del Duomo - San Gimignano.jpg|thumb|right|250px|Mestna hiša (''Palazzo Comunale'') blizu kolegijske cerkve]] San Gimignano je rojstni kraj pesnika Folgoreja da San Gimignana (1270–1332). Izmišljena različica San Gimignana je predstavljena v romanu E. M. Forsterja iz leta 1905, ''Where Angels Fear to Tread'' kot Monteriano. ''Un tè con Mussolini'', drama o stiski angleških in ameriških žensk v Italiji med drugo svetovno vojno iz leta 1999, je bila delno posneta v San Gimignanu. Freske, ki jih ženske rešijo pred uničenjem med umikom nemške vojske, so znotraj kolegijske cerkve. Poročilo o tej epizodi je v veliki meri izmišljeno, ker čeprav obstajajo poročila o predvidenih povračilnih ukrepih proti mestu<ref>{{navedi splet|url=https://api.parliament.uk/historic-hansard/commons/1944/aug/01/italy-enemy-vandalism|access-date=2021-04-06}}</ref>, ni dokazov o načrtu za uničenje cerkve. Vendar pa je sklicevanje na nevarnost kulturnega uničenja zgodovinsko, saj so zavezniki območje bombardirali deset dni.<ref>{{navedi splet|url=http://www.casatorremargherita.it/en/San-Gimignano/|access-date=2021-04-21|title=arhivska kopija|archive-date=2022-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220220191349/http://www.casatorremargherita.it/en/San-Gimignano/|url-status=dead}}</ref> [[Franco Zeffirelli]] je San Gimignano uporabil kot nadomestek za mesto [[Assisi]] v svojem biografskem filmu o sv. Frančišku Asiškem iz leta 1972 z naslovom '' Fratello Sole, Sorella Luna’’ (Brat Sonce, sestra Luna). Tu so posneli večino prizorov. V romanu ''The Broker'' Johna Grishama, Joel Backman odpelje svojo drugo od treh žena na počitnice v Italijo, da se ne bi ločila od njega. Za mesec dni najameta samostan iz 14. stoletja v bližini San Gimignana. M. C. Escher v [[lesorez]]u ''San Gimignano'' iz leta 1923 prikazuje slavne stolpe. Različica mesta iz 15. stoletja je predstavljena v videoigri ''Assassin's Creed II'' iz leta 2009.<ref>{{cite journal |last=Kelly |first=Andy |title=Revisiting the renaissance with Assassin's Creed 2 |url=https://www.pcgamer.com/revisiting-the-renaissance-with-assassins-creed-2/ |date=9 March 2017 |access-date=24 May 2018 |journal=PCGamer |publisher=Future US, Inc.}}</ref> ==Mednarodne povezave== San Gimignanoje pobraten z: *{{flagicon|CZE}} [[Český Krumlov]], [[Czech Republic]] *{{flagicon|GER}} [[Meersburg]], [[Germany]]<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=WCusRzazevsC&pg=PA93 |title=Ah! Tuscany: The Enlightenment of an Expatriate |first=Don |last=Mcpherson |publisher=Ah! Tuscany |date=3 November 2006 |page=93 |isbn=9781598007671}}</ref> *{{flagicon|GEO}} [[Mestia]], [[Georgia (country)|Georgia]]<ref>{{navedi splet|url=http://newsgeorgia.ru/politics/20111003/214212464.html |title=Грузинский курорт Местиа и итальянский Сан-Джиминьяно станут побратимами &#124; Политика &#124; Новости-Грузия |publisher=Newsgeorgia.ru |access-date=2011-11-07}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed"> File:Via San Giovanni - San Gimignano, Siena, Italy - March 24, 2016 01.jpg File:Via San Giovanni - San Gimignano, Siena, Italy - March 24, 2016 02.jpg File:Tuscany - San Gimignano (5782967779).jpg File:Piazza del duomo in san gimignano.jpg File:Piazza della Cisterna, San Gimignano, May 2009-2.jpg File:San Gimignano Tramonto.jpg </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== * AA. VV., ''Medieval Churches of the Val d'Elsa. The territories of the Via Francigena between Siena and San Gimignano, Empoli'', dell'Acero Publishers, 1996. {{ISBN|88-86975-08-2}} * {{navedi knjigo |first=Rosella |last=Vantaggi |title=San Gimignano: Town of the Fine Towers |publisher=Plurigraf |year=1979}} * {{navedi knjigo |first1=Anne Mueller |last1=von der Haegen |first2=Ruth |last2=Strasser |title=Art and Architecture of Tuscany |url=https://books.google.com/books?id=55CAQgAACAAJ |publisher=Kőnemann |year=2001 |isbn=3-8290-2652-8}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|San Gimignano}} *{{cite EB1911|wstitle=San Gimignano |volume=24 |short=x}} *{{wikivoyage-inline|San Gimignano}} *[http://www.sangimignano.net San Gimignano - The town of the beautiful towers] *[http://www.borghiditoscana.net/eng/tuscany/siena/sangimignano/index.html A Walk in San Gimignano] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110203033109/http://www.borghiditoscana.net/eng/tuscany/siena/sangimignano/index.html |date=2011-02-03 }} *[http://www.sangimignano1300.com SanGimignano1300], a local museum * [http://www.webvisionitaly.com/category.php?id=286&ref_genre=&ref_item=400 Video Introduction to San Gimignano] *[http://www.burger.si/Italy/SanGimignano/uvod_ENG.html San Gimignano virtual tour (Italian Landmarks)] * [http://www.asangimignano.com/index.php?p=guida&l=eng San Gimignano Guide] * [http://www.sangimignano.com/sstoriai.htm Commune of San Gimignano] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120511020250/http://sangimignano.com/sstoriai.htm |date=2012-05-11 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Toskani]] [[Kategorija:Pokrajina Siena - občine]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija: San Gimignano|* ]] 3mun0smqu9kq8e5t6687fp18dguipuk 0 501599 6688617 6654964 2026-06-12T19:51:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688617 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Učinkovina | drug_name = | type = cepivo | image = Oxford AstraZeneca COVID-19 vaccine AZD1222 - 4.jpg | alt = | caption = Viala s cepivom Oxforda in AstraZenece proti covidu-19 <!-- Vaccine data -->| vaccine_type = virusni vektor <!-- Clinical data -->| target = [[Severe acute respiratory syndrome coronavirus 2|SARS-CoV-2]] | pronounce = | tradename = Vaxzevria,<ref name="COVID-19 Vaccine AstraZeneca EPAR" /> Covishield<ref name="CA About" /><ref name="Covishield">{{navedi novice |title=Already produced 40–50 million dosages of Covishield vaccine, says Serum Institute |url=https://www.thehindu.com/business/Industry/already-produced-40-50-million-dosages-of-covishield-vaccine-says-serum-institute/article33438655.ece |work=The Hindu |date=28 December 2020 }}</ref> | Drugs.com = | MedlinePlus = | licence_EU = da | licence_US = <!-- FDA may use generic or brand name (generic name preferred) --> | DailyMedID = AstraZeneca_COVID-19_Vaccine | pregnancy_AU = B2 | pregnancy_AU_comment = <ref name="ChAdOx1-S AU PI">{{navedi splet|url=https://www.ebs.tga.gov.au/ebs/picmi/picmirepository.nsf/ViewPortalDoc?OpenAgent&?unid=CA257A1E003D918FCA2586A4000AFBF8 |title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca PI |website=[[Therapeutic Goods Administration]] (TGA)}}</ref><ref name="AU TGA decision" /> | pregnancy_category = | legal_AU = S4 | legal_AU_comment = <ref name="ChAdOx1-S AU PI" /> | legal_CA = Schedule D; Authorized by interim order | legal_CA_comment = <ref name="CA authorization">{{navedi splet | title=Regulatory Decision Summary – AstraZeneca COVID-19 Vaccine | website=[[Health Canada]] | date=26 February 2021 | url=https://covid-vaccine.canada.ca/info/regulatory-decision-summary-detailTwo.html?linkID=RDS00772 | access-date=26 February 2021}}</ref><ref>{{navedi splet | title=AstraZeneca COVID-19 Vaccine monograph | publisher=AstraZeneca | url=https://www.azcovid-19.com/content/dam/azcovid/pdf/canada/ca-pm-azd1222-en.pdf | date=26 February 2021 | accessdate=2021-06-19 | archive-date=2021-03-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210330225455/https://www.azcovid-19.com/content/dam/azcovid/pdf/canada/ca-pm-azd1222-en.pdf | url-status=dead }}</ref> | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_EU = Conditional marketing authorisation | legal_EU_comment = <ref name="COVID-19 Vaccine AstraZeneca EPAR">{{navedi splet | title=Vaxzevria (previously COVID-19 Vaccine AstraZeneca) EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca }} Text was copied from this source which is © European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref><ref name="EMA recommendation" /><ref name="EU PR 20210129">{{cite press release | title=European Commission authorises third safe and effective vaccine against COVID-19 | website=[[European Commission]] | url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_21_306 | access-date=29 January 2021}}</ref> | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = Conditional and temporary authorisation to supply | legal_UK_comment = <ref name="UK HC info">{{navedi splet | title=Information for Healthcare Professionals on COVID-19 Vaccine AstraZeneca | website=[[Medicines and Healthcare products Regulatory Agency]] (MHRA) | date=30 December 2020 | url=https://www.gov.uk/government/publications/regulatory-approval-of-covid-19-vaccine-astrazeneca/information-for-healthcare-professionals-on-covid-19-vaccine-astrazeneca | access-date=4 January 2021}}</ref><ref name="UK auth">{{navedi splet | title=Conditions of Authorisation for COVID-19 Vaccine AstraZeneca | website=Medicines and Healthcare products Regulatory Agency (MHRA) | date=30 December 2020 | url=https://www.gov.uk/government/publications/regulatory-approval-of-covid-19-vaccine-astrazeneca/conditions-of-authorisation-for-covid-19-vaccine-astrazeneca | access-date=4 January 2021}}</ref> | legal_US = <!-- OTC / Rx-only / Schedule I, II, III, IV, V --> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_US_comment = | legal_UN_comment = | legal_status = <small>{{abbr|KR|Republic of Korea}}, {{abbr|BR|Brazil}}</small> – Approved<ref name="mfds2102">{{navedi splet |title=아스트라제네카社 코로나19 백신 품목허가 |trans-title=AstraZeneca's Corona 19 vaccine product license |url=https://www.mfds.go.kr/brd/m_99/view.do?seq=45044&srchFr=&srchTo=&srchWord=&srchTp=0&itm_seq_1=0&itm_seq_2=0&multi_itm_seq=0&company_cd=&company_nm=&Data_stts_gubun=C1009&page=1 |website=식품의약품안전처 |publisher=식품의약품안전처 |access-date=10 February 2021 |language=ko |date=10 February 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://g1.globo.com/bemestar/vacina/noticia/2021/03/12/anvisa-aprova-registro-definitivo-da-vacina-de-oxford-no-brasil.ghtml|title=Anvisa aprova registro definitivo da vacina de Oxford no Brasil |trans-title=Anvisa approves definitive registration of Oxford vaccine in Brazil |date=12 March 2021|access-date=20 March 2021|website=G1|language=pt-br}}</ref><br /> <!-- Identifiers -->| routes_of_administration = [[Intramuscular injection|Intramuskularna injekcija]] | CAS_number = 2420395-83-9 | CAS_number_Ref = | CAS_supplemental = | ATCvet = | ATC_prefix = None <!-- scheduled to be J07BX03 in 2022 --> | ATC_suffix = | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | PubChem = | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB15656 | DrugBank_Ref = | ChemSpiderID = | ChemSpiderID_Ref = | UNII = B5S3K2V0G8 | UNII_Ref = | KEGG = D12115 | KEGG_Ref = | ChEBI = | ChEBI_Ref = | ChEMBL = | ChEMBL_Ref = | NIAID_ChemDB = | synonyms = AZD1222,<ref name="AstraZeneca_PR" /><ref name="AZ CDC ACIP" /><br />ChAdOx1 nCoV-19,<ref>{{cite press release | title=AstraZeneca and Oxford University announce landmark agreement for COVID-19 vaccine | website=AstraZeneca | date=30 April 2020 | url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2020/astrazeneca-and-oxford-university-announce-landmark-agreement-for-covid-19-vaccine.html | access-date=13 January 2021}}</ref><br />ChAdOx1-S,<ref name="ChAdOx1-S AU PI" /><br />COVID-19 Vaccine AstraZeneca,<ref name="AU TGA decision">{{navedi splet | title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca | website=[[Therapeutic Goods Administration]] (TGA) | date=16 February 2021 | url=https://www.tga.gov.au/apm-summary/covid-19-vaccine-astrazeneca | access-date=16 February 2021}}</ref><ref name="UK HC info" /><br />AstraZeneca COVID-19 Vaccine,<ref name="CA authorization" /> | verifiedrevid = }}   '''Cepivo Oxforda in AstraZenece proti covidu-19''', s kodnim imenom '''AZD1222''', <ref name="AZ CDC ACIP">{{Navedi splet|url=https://www.cdc.gov/vaccines/acip/meetings/downloads/slides-2021-01/02-COVID-Villafana.pdf|title=AstraZeneca COVID-19 Vaccine (AZD1222)|publisher=AstraZeneca|date=27 January 2021}}</ref> v prodaji pod blagovnima znamkama '''Covishield''' <ref>{{Navedi novice|date=4 March 2021|title=Covishield and Covaxin: What we know about India's Covid-19 vaccines|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-india-55748124|accessdate=8 March 2021}}</ref> in '''Vaxzevria''' <ref>{{Navedi splet|date=30 March 2021|title=AstraZeneca vaccine renamed 'Vaxzevria'|url=https://www.brusselstimes.com/news/eu-affairs/162559/astrazeneca-vaccine-now-renamed-as-vaxzevria-ema-european-eu-uk-swedish-lakemedelsverket/|accessdate=2021-04-06|website=The Brussels Times}}</ref>, je [[virusno vektorsko cepivo]] [[Cepivo proti covidu-19|za preprečevanje COVID-19]]. Razvila sta ga [[Univerza v Oxfordu|Univerza Oxford]] in podjetje [[AstraZeneca]], daje pa se z [[Intramuskularna aplikacija|intramuskularno injekcijo]], kot vektor pa se pri tem uporablja modificirani [[Adenovirusi|adenovirus]] šimpanza ChAdOx1. <ref>{{Navedi novice|date=27 July 2020|title=The world's hopes for a coronavirus vaccine may run in these health care workers' veins|url=https://edition.cnn.com/2020/07/27/americas/brazil-covid-19-sinovac-vaccine-intl/index.html|publisher=[[CNN]]|location=[[São Paulo]]|accessdate=3 August 2020|archivedate=3 August 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200803211040/https://edition.cnn.com/2020/07/27/americas/brazil-covid-19-sinovac-vaccine-intl/index.html}}</ref> <ref name="NCT04400838">{{Navedi splet|title=Investigating a Vaccine Against COVID-19|url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04400838|website=[[ClinicalTrials.gov]]|publisher=[[United States National Library of Medicine]]|type=Registry|id=NCT04400838|date=26 May 2020|accessdate=14 July 2020|archivedate=11 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201011084750/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04400838/}}</ref> <ref name="EudraCT-2020-001228-32">{{Navedi splet|url=https://www.clinicaltrialsregister.eu/ctr-search/trial/2020-001228-32/GB|title=A Phase 2/3 study to determine the efficacy, safety and immunogenicity of the candidate Coronavirus Disease (COVID-19) vaccine ChAdOx1 nCoV-19|website=EU Clinical Trials Register|publisher=European Union|type=Registry|id=[[EudraCT]] 2020-001228-32|date=21 April 2020|accessdate=3 August 2020|archivedate=5 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201005201654/https://www.clinicaltrialsregister.eu/ctr-search/trial/2020-001228-32/GB}}</ref> <ref name="ISRCTN89951424">{{Navedi časopis|vauthors=O'Reilly P|date=May 2020|title=A Phase III study to investigate a vaccine against COVID-19|type=Registry|doi=10.1186/ISRCTN89951424|id=ISRCTN89951424|doi-access=free}}</ref> Učinkovitost cepiva pri preprečevanju simptomatske COVID-19 je 76,0%, od 22. dneva po prvem odmerku in 81,3% po drugem odmerku. Druga analiza, ki jo je izvedlo Public Health England, je pokazala, da je bilo cepivo po drugem odmerku. 66,0% učinkovito pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 <ref name=":19">{{Navedi splet|last=Engl|first=Public Health|title=Vaccines highly effective against B.1.617.2 variant after 2 doses|url=https://www.gov.uk/government/news/vaccines-highly-effective-against-b-1-617-2-variant-after-2-doses|accessdate=2021-06-04|website=GOV.UK|language=en}}</ref> <ref name="Voysev_Feb21">{{Navedi časopis|display-authors=6|vauthors=Voysey M, Costa Clemens SA, Madhi SA, Weckx LY, Folegatti PM, Aley PK, Angus B, Baillie VL, Barnabas SL, Bhorat QE, Bibi S, Briner C, Cicconi P, Clutterbuck EA, Collins AM, Cutland CL, Darton TC, Dheda K, Dold C, Duncan CJ, Emary KR, Ewer KJ, Flaxman A, Fairlie L, Faust SN, Feng S, Ferreira DM, Finn A, Galiza E, Goodman AL, Green CM, Green CA, Greenland M, Hill C, Hill HC, Hirsch I, Izu A, Jenkin D, Joe CC, Kerridge S, Koen A, Kwatra G, Lazarus R, Libri V, Lillie PJ, Marchevsky NG, Marshall RP, Mendes AV, Milan EP, Minassian AM, McGregor A, Mujadidi YF, Nana A, Padayachee SD, Phillips DJ, Pittella A, Plested E, Pollock KM, Ramasamy MN, Ritchie AJ, Robinson H, Schwarzbold AV, Smith A, Song R, Snape MD, Sprinz E, Sutherland RK, Thomson EC, Török ME, Toshner M, Turner DP, Vekemans J, Villafana TL, White T, Williams CJ, Douglas AD, Hill AV, Lambe T, Gilbert SC, Pollard AJ|date=February 2021|title=Single-dose administration and the influence of the timing of the booster dose on immunogenicity and efficacy of ChAdOx1 nCoV-19 (AZD1222) vaccine: a pooled analysis of four randomised trials|journal=[[The Lancet|Lancet]] |volume=397|issue=10277|pages=881–891|doi=10.1016/S0140-6736(21)00432-3|pmc=7894131|pmid=33617777|doi-access=free}}</ref> Cepivo ima dober varnostni profil, z neželenimi učinki, kot so bolečina na mestu vboda, glavobol in slabost, ki na splošno izginejo v nekaj dneh. <ref name="yellow20210228">{{Navedi splet|title=Coronavirus Vaccine : Summary of Yellow Card reporting|accessdate=|url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/968411/Coronavirus_vaccine_-_summary_of_Yellow_Card_reporting_28.02.21.pdf}}</ref> Redkeje se lahko pojavi [[anafilaksija]] (Regulativna agencija za zdravila in zdravstvene izdelke v Združenem kraljestvu (MHRA) je 14. aprila 2021 poročala o 268 primerih med od približno 21,2{{Presledki}}milijon cepljenj). V zelo redkih primerih (približno 1 na 100.000 ljudi) je bilo cepivo povezano s povečanim tveganjem za nastanek krvnih strdkov v kombinaciji z nizko koncentracijo trombocitov v krvi. <ref name=":17">{{Navedi sporočilo za javnost|title=AstraZeneca's COVID-19 vaccine: benefits and risks in context|date=23 April 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/astrazenecas-covid-19-vaccine-benefits-risks-context|accessdate=23 April 2021}}</ref> <ref name="EMA20210325ANNEX">{{Navedi splet|title=Annex 1: Summary of Product Characteristics|url=https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-epar-product-information_en.pdf|website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA)|accessdate=29 March 2021}}</ref> <ref name=":16"/> Po podatkih [[Evropska agencija za zdravila|Evropske agencije]] za zdravila je bilo 4. aprila 2021 iz Evropskega gospodarskega prostora in Združenega kraljestva zabeleženih 222 primerov krvnih strdkov pri približno 34{{Presledki}}milijonih ljudi, ki so prejeli cepivo. <ref name="EMA PR 20210407">{{Navedi sporočilo za javnost|title=AstraZeneca's COVID-19 vaccine: EMA finds possible link to very rare cases of unusual blood clots with low platelets|date=7 April 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/astrazenecas-covid-19-vaccine-ema-finds-possible-link-very-rare-cases-unusual-blood-clots-low-blood|accessdate=9 April 2021}}</ref> 30. decembra 2020 je bilo cepivo prvič odobreno za uporabo v programu cepljenja v Združenem kraljestvu, <ref>{{Navedi novice|title=Covid-19: Oxford-AstraZeneca coronavirus vaccine approved for use in UK|url=https://www.bbc.com/news/health-55280671|publisher=BBC News Online|accessdate=30 December 2020|date=30 December 2020}}</ref> <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=Second COVID-19 vaccine authorised by medicines regulator|date=30 December 2020|url=https://www.gov.uk/government/news/second-covid-19-vaccine-authorised-by-medicines-regulator|accessdate=6 March 2021}}</ref> in prvo cepljenje zunaj preskusa je bilo izvedeno 4. januarja 2021. <ref name="Oxford first vac">{{Navedi novice|title=Covid: Brian Pinker, 82, first to get Oxford-AstraZeneca vaccine|url=https://www.bbc.com/news/uk-55525542|publisher=BBC News Online|accessdate=4 January 2021|date=4 January 2021}}</ref> Od takrat je cepivo odobrilo več agencij za zdravila po vsem svetu, na primer [[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) in Avstralska uprava za terapevtske izdelke, [[Svetovna zdravstvena organizacija]] pa ga je cepivo .odobrila za nujno uporabo.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus disease (COVID-19): Vaccines|url=https://www.who.int/news-room/q-a-detail/coronavirus-disease-(covid-19)-vaccines|accessdate=6 March 2021|publisher=[[World Health Organization]] (WHO)}}</ref> Nekatere države so njegovo uporabo omejile na starejše ljudi z večjim tveganjem za hudo bolezen COVID-19 zaradi zaskrbljenosti zaradi zelo redkih neželenih učinkov cepiva pri mlajših posameznikih. <ref name="sbig">{{Navedi splet|date=8 April 2021|title=Spain, Belgium and Italy restrict AstraZeneca Covid vaccine to older people|url=http://www.theguardian.com/society/2021/apr/08/spain-belgium-and-italy-restrict-astrazeneca-covid-vaccine-to-older-people|accessdate=2021-04-11|website=The Guardian}}</ref> == Zdravstvena uporaba == Cepivo Oxford – AstraZeneca COVID-19 se uporablja za zaščito pred okužbo z virusom [[SARS-CoV-2|SARS-CoV-2,]] da ne pride do COVID-19 pri odraslih, starih 18 let ali več. Zdravilo se daje z dvema odmerkoma 0,5&nbsp;ml, ki se vbrizgata [[Intramuskularna aplikacija|intramuskularno]] v [[Deltasta mišica|deltoidno mišico]] (nadlaket) v razmaku štirih in dvanajstih tednov, pri čemer Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da se drugi odmerek za optimalno učinkovitost daje 8 do 12 tednov po prvem. <ref name="WHOguide2021041">{{Navedi poročilo|url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/340920/WHO-2019-nCoV-vaccines-SAGE_recommendation-AZD1222-2021.2-eng.pdf|title=Interim recommendations for use of the ChAdOx1-S (recombinant) vaccine against COVID-19 (AstraZeneca COVID-19 vaccine AZD1222, SII Covishield, SK Bioscience) — Interim guidance|date=21 April 2021|publisher=World Health Organisation (WHO)|access-date=23 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210423083445/https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/340920/WHO-2019-nCoV-vaccines-SAGE_recommendation-AZD1222-2021.2-eng.pdf|archive-date=23 April 2021}}</ref> === Učinkovitost === Analiza, objavljena 19. februarja 2021, je pokazala učinkovitost 76,0% pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 po 22 dneh od prvega odmerka. Poveča se na 81,3% z drugim odmerkom , če se da 12 tednov ali več po prvem. <ref name="Voysev_Feb21"/> Druga analiza, ki jo je objavilo Public Health England, je pokazala, da je cepivo 66.0&nbsp;% učinkovito preprečilo simptomatsko COVID-19 2 tedna po drugem odmerku. <ref name=":19"/> == Neželeni učinki == Najpogostejši neželeni učinki v kliničnih preskušanjih so bili običajno blagi ali zmerni in so se izboljšali v nekaj dneh po cepljenju. <ref name=":16"/> Bruhanje, driska, oteklina, pordelost na mestu injiciranja in nizke ravni trombocitov so se pojavile pri manj kot 1 od 10 ljudi. <ref name=":16">{{Navedi splet|title=Vaxzevria (previously COVID-19 Vaccine AstraZeneca)|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca|website=[[Evropska agencija za zdravila]]}}</ref> Povečane bezgavke, zmanjšan apetit, omotica, zaspanost, znojenje, bolečine v trebuhu, srbenje in izpuščaj so se pojavili pri manj kot 1 od 100 ljudi. V zelo redkih primerih (približno 1 od 100.000 ljudi) lahko cepivo povzroči krvne strdke v kombinaciji z nizko koncentracijo trombocitov v krvi. <ref name=":17"/> UK MHRA {{As of|2021|4|14}} poročajo o splošni incidenci [[Globoka venska tromboza|trombemboličnih]] dogodkov ob hkratnih nizkih trombocitih v višini 7,9 na milijon odmerkov (manj kot 1 od 100.000 ljudi). <ref name="yellow20210228"/> Kot pri drugih cepivih so tudi [[anafilaksija]] in druge alergijske reakcije znani neželeni učinki zdravila ADZ1222, ki ga je treba dajati pod natančnim nadzorom. <ref name=":16"/> [[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) je ugotovila pogostnost 41 primerov [[Anafilaksija|anafilaksije]] na 5&nbsp;milijonov cepljenj v Združenem kraljestvu. <ref name=":15">{{Navedi splet|date=29 March 2021|title=COVID-19 vaccine safety update Vaxzevria|url=https://www.ema.europa.eu/en/documents/covid-19-vaccine-safety-update/covid-19-vaccine-safety-update-vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-29-march-2021_en.pdf|website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA)}}</ref> <ref name="EMA safety update">{{Navedi splet|date=11 May 2021|title=COVID-19 vaccine safety update Vaxzevria|url=https://www.ema.europa.eu/documents/covid-19-vaccine-safety-update/covid-19-vaccine-safety-update-vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-11-may-2021_en.pdf|website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA)}}</ref> == Farmakologija == Cepivo Oxford – AstraZeneca COVID-19 je kot opičji adenovirus kot vektor s pomanjkanjem replikacije, ki vsebuje celotno kodonsko optimizirano zaporedje kode [[SARS-CoV-2|beljakovine SARS-CoV-2,]] skupaj z vodilno sekvenco tkivnega aktivatorja plazminogena (tPA). <ref>{{Navedi časopis|display-authors=6|vauthors=Arashkia A, Jalilvand S, Mohajel N, Afchangi A, Azadmanesh K, Salehi-Vaziri M, Fazlalipour M, Pouriayevali MH, Jalali T, Mousavi Nasab SD, Roohvand F, Shoja Z|date=October 2020|title=Severe acute respiratory syndrome-coronavirus-2 spike (S) protein based vaccine candidates: State of the art and future prospects|journal=Reviews in Medical Virology|volume=31|issue=3|pages=e2183|doi=10.1002/rmv.2183|pmc=7646037|pmid=33594794}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|display-authors=6|vauthors=Watanabe Y, Mendonça L, Allen ER, Howe A, Lee M, Allen JD, Chawla H, Pulido D, Donnellan F, Davies H, Ulaszewska M, Belij-Rammerstorfer S, Morris S, Krebs AS, Dejnirattisai W, Mongkolsapaya J, Supasa P, Screaton GR, Green CM, Lambe T, Zhang P, Gilbert SC, Crispin M|date=January 2021|title=Native-like SARS-CoV-2 spike glycoprotein expressed by ChAdOx1 nCoV-19/AZD1222 vaccine|journal=bioRxiv|pages=2021.01.15.426463|doi=10.1101/2021.01.15.426463|pmc=7836103|pmid=33501433}}</ref> Adenovirus je vektor, nezmožen replikacije, ker so bili nekateri od njegovih bistvenih genov odstranjeni in nadomeščeni z genom, ki kodira beljakovino tako imenovane konice. Po cepljenju adenovirusni vektor vstopi v celice in sprosti svoje gene, ki se prenesejo v [[celično jedro]] ; zatem celična mehanizacija opravi [[Gensko prepisovanje|transkripcijo]] v [[Informacijska RNA|mRNA]], ki ji sledi prevod v beljakovine. <ref>{{Navedi časopis|vauthors=Dicks MD et al.|date=2012|title=A novel chimpanzee adenovirus vector with low human seroprevalence: improved systems for vector derivation and comparative immunogenicity.|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=7|pages=e40385|bibcode=2012PLoSO...740385D|doi=10.1371/journal.pone.0040385|pmc=3396660|pmid=22808149}}</ref> Zanimivi protein je [[SARS-CoV-2|protein konice]], zunanji protein, ki omogoča, da koronavirus tipa SARS vstopi v celice preko encimske domene ACE2. <ref name="Wang_2008">{{Navedi časopis|vauthors=Wang H, Yang P, Liu K, Guo F, Zhang Y, Zhang G, Jiang C|date=February 2008|title=SARS coronavirus entry into host cells through a novel clathrin- and caveolae-independent endocytic pathway|journal=Cell Research|volume=18|issue=2|pages=290–301|doi=10.1038/cr.2008.15|pmc=7091891|pmid=18227861}}</ref> Če ga telo tvori po cepljenju, bo imunski sistem spodbujen, da ob kasnejši okužitvi napade korona virus s [[Protitelo|protitelesi]] in [[Limfocit T|celicami T]]. <ref name="AstraZeneca_PR">{{Navedi sporočilo za javnost|title=AZD1222 vaccine met primary efficacy endpoint in preventing COVID-19|publisher=[[AstraZeneca]]|date=23 November 2020|url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2020/azd1222hlr.html|accessdate=5 January 2021}}</ref> == Proizvodnja == [[Slika:Oxford_AstraZeneca_vaccine_(Indian_version)_2021_C.jpg|desno|sličica|332x332_pik| Viala s cepivom Oxford – AstraZeneca, ki ga je izdeloval serumski inštitut Indije (v Indiji in v nekaterih drugih državah se trži kot Covishield in [[COVAX]] ) ]] Cepivo je stabilno pri temperaturah hladilnika in stane približno {{US$|3}} do {{US$|4}} na odmerek. <ref>{{Navedi splet|date=23 November 2020|title=Why the AstraZeneca-Oxford Covid-19 vaccine is different|url=https://www.vox.com/21590994/oxford-vaccine-results-covid-19-astrazeneca-trial-pfizer-moderna|accessdate=26 November 2020|website=[[Vox (website)|Vox]]}}</ref> 17. decembra 2020 je [[Twitter|tvit]] belgijskega državnega sekretarja za proračun razkril, da bo Evropska unija (EU) plačala €1.78 ({{US$|2.16}}) na odmerek, ''[[The New York Times|New York Times pa]]'' predlaga, da bi se nižja cena lahko nanašala na dejavnike, kot so naložbe s strani EU v infrastrukturo za proizvodnjo cepiva. <ref>{{Navedi novice|title=A European Official Reveals a Secret: The U.S. Is Paying More for Coronavirus Vaccines|work=[[The New York Times]]|date=18 December 2020|accessdate=19 December 2020|url=https://www.nytimes.com/2020/12/18/upshot/coronavirus-vaccines-prices-europe-united-states.html}}</ref> === Blagovna znamka === Cepivo trži Indijski inštitut za serume pod blagovno znamko Covishield. <ref name="CA About">{{Navedi splet|title=AstraZeneca / Covishield COVID-19 vaccine: What you should know|website=Health Canada|date=26 February 2021|url=https://www.canada.ca/en/health-canada/services/drugs-health-products/covid19-industry/drugs-vaccines-treatments/vaccines/astrazeneca.html|accessdate=26 March 2021|archive-date=2021-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420015052/https://www.canada.ca/en/health-canada/services/drugs-health-products/covid19-industry/drugs-vaccines-treatments/vaccines/astrazeneca.html|url-status=dead}}</ref> Ime cepiva se je 25. marca 2021 spremenilo v Vaxzevria v Evropski uniji. Vaxzevria, AstraZeneca COVID‐19 Vaccine, in COVID-19 Vaccine AstraZeneca proizvaja AstraZeneca. === Časovni načrt dobave === {| class="wikitable floatright sortable" style="width:400px;" |+Sporazumi o dobavi cepiv po državah ! Država ! Datum ! Odmerki |- | Združeno kraljestvo | 17. maja 2020 {{Efn|Odvisno od zaključka preskušanj in učinkovitosti, sporazum zaključen avgusta|group=supply}} | 100 milijonov <ref name="UKsupply1">{{Navedi časopis|last=Baraniuk|first=Chris|date=February 2021|title=Covid-19: Kako uspešna je uvedba cepiva v Združenem kraljestvu - zaenkrat|journal=BMJ|volume=372|pages=n421|doi=10.1136/bmj.n421|issn=1756-1833|pmid=33602672|doi-access=free}}</ref> <ref name="UKsupply2">{{Navedi splet|title=AstraZeneca signed up to deliver U.K. shots first. Now it aims to supply COVID-19 vaccine worldwide: report|url=https://www.fiercepharma.com/pharma/after-signing-up-to-deliver-u-k-shots-first-astrazeneca-talks-to-supply-covid-19-vaccines|accessdate=30 March 2021|website=FiercePharma}}</ref> |- | ZDA | 21. maj 2020 | 300 milijonov <ref name="USsupplyNYT">{{Navedi novice|last=Kirkpatrick|first=David D.|date=21 May 2020|title=$1.2 milijard za proizvajalca zdravil za razvoj cepiva proti corona virusu|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/05/21/health/coronavirus-vaccine-astrazeneca.html|accessdate=30 March 2021|issn=0362-4331}}</ref> |- | rowspan="2" | [[COVAX]] (KDO) | 4. junij 2020 | 300 milijonov <ref name="COVAXsupply1">{{Navedi časopis|vauthors=So AD, Woo J|date=December 2020|title=Reserving coronavirus disease 2019 vaccines for global access: cross sectional analysis|journal=BMJ|volume=371|pages=m4750|doi=10.1136/bmj.m4750|pmc=7735431|pmid=33323376|doi-access=free}}</ref> |- | 29. septembra 2020 | 100 milijonov |- | Egipt | 22. junij 2020 | Neznano <ref>{{Navedi splet|date=22 June 2020|title=Egipt podpisal dogovor za cepivo proti COVID-19 Unverze v Oxfordu|url=https://www.egypttoday.com/Article/1/88839/Egypt-signs-deal-to-receive-Oxford-University-s-COVID-19|accessdate=30 March 2021|website=EgyptToday}}</ref> |- | Japonska | 8. avgust 2020 | 120 milijonov <ref>{{Navedi splet|title=AstraZeneca bo poizvedla 120m doz cepiva proti COVID-19 za Japonsko|url=https://asia.nikkei.com/Business/Pharmaceuticals/AstraZeneca-to-supply-Japan-with-120m-COVID-19-vaccine-doses|accessdate=30 March 2021|website=Nikkei Asia}}</ref> |- | Avstralija | 19. avgust 2020 | 25 milijonov <ref>{{Navedi splet|title=Avstralija podpisala pogodbo za cepivo AstraZeneca Covid-19|url=https://www.pharmaceutical-technology.com/news/australia-astrazeneca-vaccine/|accessdate=30 March 2021|website=www.pharmaceutical-technology.com}}</ref> |- | Evropska unija {{Efn|Za dobavo državam članicam EU in drugim v evropskem gospodarskem prostoru. Predhodna pogajanja je začelo vključujoče zavezništvo za cepiva, ki so ga sestavljale: Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska, preden se je EU odločila za centralna pogajanja za celoten blok |group=supply}} | 27. avgust 2020 {{Efn|Predhodni dogovor (ki so ga zapustile 4 države), vključujoče zavezništvo za cepiva Francije, Italije, Nemčije in Nizozemske, je bil sklenjen 13. junija 2020, preden se je EU odločila za nabavo cepiv za vse države članice EU in volilne države EGP |group=supply}} | 400 milijonov <ref name="EUsupply1">{{Navedi splet|date=13 June 2020|title=Covid-19: Francija, Italija, Nemčija in Nizozemska podpisale sporazum o cepivu za Evropo |url=https://www.france24.com/en/20200613-covid-19-france-italy-germany-and-netherlands-sign-vaccine-deal|accessdate=15 June 2020|publisher=France 24}}</ref> <ref name="EUsupply2">{{Navedi splet|title=AstraZeneca agrees to supply Europe with 400 mil doses of COVID-19 vaccine|url=https://japantoday.com/category/features/health/update-4-astrazeneca-agrees-to-supply-europe-with-400-mln-doses-of-covid-19-vaccine|accessdate=15 June 2020|website=Japan Today}}</ref> <ref name="EUsupply3">{{Navedi splet|title=AstraZeneca to supply Europe with Covid-19 vaccine|url=https://www.marketwatch.com/story/astrazeneca-to-supply-europe-with-covid-19-vaccine-2020-06-15|accessdate=15 June 2020|website=MarketWatch}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus: the Commission signs first contract with AstraZeneca|url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/home/en|accessdate=2021-04-11|website=European Commission}}</ref> |- | Kanada | 25. septembra 2020 | 20 milijonov <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbc.ca/news/politics/covid19-briefing-trudeau-tam-1.5738503|title=With no successful vaccine candidates yet, Canada signs deal to secure 20M more COVID-19 vaccine doses|publisher=CBC News|date=25 September 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.canada.ca/en/health-canada/news/2020/10/health-canada-begins-first-authorization-review-of-a-covid-19-vaccine-submission.html|title=Health Canada begins first authorization review of a COVID-19 vaccine submission|last=Health Canada|date=2 October 2020|website=gcnws|accessdate=30 December 2020|archive-date=2021-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20210330170414/https://www.canada.ca/en/health-canada/news/2020/10/health-canada-begins-first-authorization-review-of-a-covid-19-vaccine-submission.html|url-status=dead}}</ref> |- | Švica | 16. oktober 2020 | 5,3 milijona <ref>{{Navedi splet|title=Swiss sign next vaccine agreement with AstraZeneca|url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-sign-next-vaccine-agreement-with-astrazeneca/46101078|accessdate=16 October 2020|website=SWI swissinfo.ch}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=COVID-19 vaccine: Swiss federal government signs agreement with AstraZeneca|url=https://www.admin.ch/gov/en/start/documentation/media-releases.msg-id-80732.html|accessdate=16 October 2020|website=admin.ch}}</ref> |- | Bangladeš | 5. november 2020 | 30 milijonov <ref name="Dhaka to have 330 vaccination points">{{Navedi splet|url=https://www.thedailystar.net/frontpage/news/dhaka-have-330-vaccination-points-2029465|title=Dhaka to have 330 vaccination points|website=The Daily Star|date=18 January 2021|accessdate=25 January 2021}}</ref> |- | Tajska | 27. november 2020 | 26 milijonov <ref name="Thailandsupply1">{{Navedi novice|title=เรื่องน่ารู้ของวัคซีนโควิด-19 ที่ไทยสั่งซื้อ|url=https://www.bbc.com/thai/thailand-55102801|accessdate=5 January 2021|work=BBC ไทย|language=th|trans-title=COVID-19: Progress of the Thai Vaccine Purchased from AstraZeneca}}</ref> |- | Filipini | 27. november 2020 | 2,6 milijona <ref name="Philsupply1">{{Navedi novice|title=Philippines, AstraZeneca Sign Deal for 2.6 Million Doses|date=27 November 2020|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-11-27/philippines-signs-deal-with-astrazeneca-for-2-6-million-doses|work=Bloomberg}}</ref> |- | Južna Koreja | 1. decembra 2020 | 20 milijonov <ref name="SKsupply1">{{Navedi novice|title=Korea signs agreement with AstraZeneca for COVID vaccine|date=30 November 2020|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/tech/2020/12/693_300153.html|work=The Korea Times}}</ref> |- | Južna Afrika | 7. januarja 2021 | 1 milijon {{Efn|Pozneje bi mu moralo slediti 500.000. Južna Afrika se je kasneje, pred začetkom uvajanja, odpovedala rabi cepiva in prodala kupljeno zalogo 14 članicam Afriške unije .|group=supply}} <ref name="SAsupply1">{{Navedi novice|title=SA will get 1{{nbsp}}million doses of Covid-19 vaccine from India this month|url=https://www.news24.com/news24/southafrica/news/breaking-sa-will-get-1-million-doses-of-covid-19-vaccine-from-india-this-month-20210107|accessdate=7 January 2021|work=News24.com|date=7 January 2021}}</ref> |- | colspan="3" |{{noteslist|group=supply}} |} Sporazumi o dostopu do cepiva so se začeli podpisovati maja 2020, pri čemer je imelo Združeno kraljestvo prednost prvih 100{{Presledki}}milijonov odmerkov, če bi se preskusi izkazali za uspešne; končni sporazum je bil podpisan konec avgusta. <ref name="UKsupply1"/> <ref name="UKsupply2"/> <ref>{{Navedi novice|date=5 June 2020|title=''AstraZeneca to begin making vaccine''|publisher=BBC News Online|url=https://www.bbc.com/news/business-52917118|accessdate=1 July 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Mystery of UK's vaccine contract with AstraZeneca revealed|url=https://www.thenationalnews.com/world/europe/mystery-of-uk-s-vaccine-contract-with-astrazeneca-revealed-1.1168584}}</ref> 21. maja 2020 se je AstraZeneca strinjala, da bo zagotovila 300{{Presledki}}milijonov odmerkov v ZDA za {{US$|1.2 billion}}, kar pomeni stroške {{US$|4}} na odmerek. <ref name="USsupplyNYT"/> Tiskovni predstavnik AstraZenece je dejal, da financiranje zajema tudi razvoj in klinična testiranja. <ref>{{Navedi novice|date=21 May 2020|title=U.S. to Invest $1.2 Billion to Secure Potential Coronavirus Vaccine From AstraZeneca, Oxford University|work=[[The Wall Street Journal]]|url=https://www.wsj.com/articles/u-s-to-invest-1-2-billion-to-secure-potential-coronavirus-vaccine-from-astrazeneca-oxford-university-11590063053|accessdate=6 August 2020}}</ref> Prav tako je podjetje sklenilo sporazum o prenosu tehnologije z mehiško in argentinsko vlado ter se dogovorilo, da bo proizvedlo vsaj 400{{Presledki}}milijon odmerkov, ki bodo razdeljeni po Latinski Ameriki. Aktivne sestavine bi proizvajali v Argentini in jih pošiljali v Mehiko, da bi jih dokončali za distribucijo. <ref>{{Navedi novice|title=AstraZeneca set to start making 400 million COVID-19 vaccines for Latam early in 2021|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-latam-vaccine/astrazeneca-set-to-start-making-400-million-covid-19-vaccines-for-latam-early-in-2021-idUSKCN2591Y1|accessdate=17 January 2021}}</ref> Junija 2020 je Emergent BioSolutions podpisal dogovor v višini {{US$|87{{nbsp}}million}}za proizvodnjo cepiva AstraZeneca posebej za ameriški trg. Dogovor je bil del pobude Trumpove administracije Warp Speed z namenom podpreti razvoj in hitro večanje proizvodnje ciljnih cepiv pred koncem leta 2020. <ref>{{Navedi splet|title=AstraZeneca, Emergent BioSolutions sign $87M deal to produce U.S. supply of COVID-19 vaccine|url=https://www.fiercepharma.com/manufacturing/astrazeneca-emergent-biosolutions-sign-87m-deal-to-produce-u-s-supply-covid-vaccine|accessdate=12 June 2020|website=FiercePharma}}</ref> Catalent bi bil odgovoren za postopek dodelave in pakiranja. <ref>{{Navedi splet|title=AstraZeneca taps Catalent for COVID-19 vaccine finishing, packaging at Italian plant|url=https://www.fiercepharma.com/manufacturing/astrazeneca-taps-catalent-for-covid-19-vaccine-finishing-packaging-at-italian-plant|accessdate=16 June 2020|website=FiercePharma}}</ref> 4. junija 2020 je projekt COVAX (COVID-19 Vaccines Global Access) [[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]] kupil prvo tranšo v višini 300{{Presledki}}milijon odmerkov podjetja za države z nizkim do srednjim dohodkom. <ref name="COVAXsupply1"/> Tudi AstraZeneca in Inštitut za serum v Indiji sta dosegla licenčni sporazum za neodvisno dobavo 1{{Presledki}}milijard odmerkov cepiva univerze Oxford državam s srednjimi in nizkimi dohodki, med drugimi Indiji. <ref>{{Navedi novice|title=AstraZeneca & Serum Institute of India sign licensing deal for 1 billion doses of Oxford vaccine|url=https://economictimes.indiatimes.com/industry/healthcare/biotech/pharmaceuticals/astrazeneca-serum-institute-of-india-sign-licensing-deal-for-1-billion-doses-of-oxford-vaccine/articleshow/76202016.cms|work=The Economic Times|date=4 June 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Covid-19 vaccine: Serum Institute signs up for 100 million doses of vaccines for India, low and middle-income countries|url=https://www.financialexpress.com/lifestyle/health/covid-19-vaccine-serum-institute-signs-up-for-100-million-doses-of-vaccines-for-india-low-and-middle-income-countries/2047884/|work=The Financial Express|date=7 August 2020}}</ref> Kasneje septembra, financiran s pomočjo donacije Fundacije Billa Gates in Melinde French Gates, je program COVAX zagotovil dodatnih 100{{Presledki}}milijonov odmerkov po 3 USD na odmerek. 27. avgusta 2020 je AstraZeneca z EU sklenila sporazum o dobavi do 400{{Presledki}}milijonov odmerkov za vso EU in izbrane države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP). <ref name="EUsupply1"/> <ref name="EUsupply2"/> Evropska komisija je junija 2020 prevzela pogajanja, ki jih je začela Zveza za vključujoča cepiva, katere članice so Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska. <ref>{{Navedi splet|date=26 January 2021|title=What is the dispute between the EU and AstraZeneca over Covid jabs?|url=https://www.itv.com/news/2021-01-26/covid-vaccine-what-is-the-dispute-between-the-eu-and-astrazeneca|accessdate=27 January 2021|website=ITV News}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nationalreview.com/2021/02/another-fine-mess-the-eus-vaccine-mismanagement/|title=Another Fine Mess — The EU's Vaccine (Mis)management|date=11 February 2021|accessdate=21 March 2021|website=www.nationalreview.com}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/europe-coronavirus-vaccine-struggle-pfizer-biontech-astrazeneca/|website=Polico|title=How Europe fell behind on vaccines|date=27 January 2021|accessdate=21 March 2021}}</ref> 5. novembra 2020 je bil podpisan tristranski sporazum med vlado [[Bangladeš|Bangladeša]], inštitutom za serum v Indiji in banko Beximco Pharma iz Bangladeša. V skladu s sporazumom je Bangladeš naročil v Serumu prek Beximco 30{{Presledki}}milijonov odmerkov cepiva Oxford – AstraZeneca po ceni 4 dolarje na posnetek. <ref name="Dhaka to have 330 vaccination points"/> Po drugi strani pa je indijska vlada Bangladešu podarila 3,2 milijona odmerkov, ki jih je prav tako proizvedel Serum. Serum pa je v prvih dveh mesecih leta v okviru tristranskega sporazuma dostavil le 7 milijonov odmerkov. <ref name="COVID: Bangladesh faces vaccine shortage as India halts exports">{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/bangladesh-india-coronavirus-vaccine/a-57200281|title=COVID: Bangladesh faces vaccine shortage as India halts exports|publisher=Deutsche Welle|date=14 April 2021|accessdate=21 April 2021}}</ref> Bangladeš naj bi prejemal 5 milijonov odmerkov na mesec, marca in aprila pa ni prejel nobene pošiljke. <ref name="Bangladesh's Covid-19 vaccine stock to run out in one month">{{Navedi splet|url=https://www.dhakatribune.com/health/coronavirus/2021/04/17/bangladesh-s-covid-19-vaccine-stock-to-run-out-in-one-month|title=Bangladesh's Covid-19 vaccine stock to run out in one month|publisher=Dhaka Tribune|date=17 April 2021|accessdate=21 April 2021}}</ref> Uvajanje cepiva je tako bilo zmoteno zaradi pomanjkljive dostave. Položaj se zaplete dodatno, ker drugi odmerek za 1,3 milijona državljanov ni zagotovljen, saj je Indija zaustavila izvoz. <ref name="Experts Views: Can we administer different vaccine for 2nd dose?">{{Navedi splet|title=Experts Views: Can we administer different vaccine for 2nd dose?|url=https://www.thedailystar.net/frontpage/news/experts-views-can-we-administer-different-vaccine-2nd-dose-2087197|website=The Daily Star|date=2021-05-03|accessdate=2021-05-07}}</ref> Če se drugega odmerka ne da ob pravem času, bo učinkovitost programa cepljenj verjetno zmanjšana. Poleg tega je več državljanov Bangladeša izrazilo dvome o njegovi učinkovitosti in varnosti. Bangladeš išče alternativne vire cepiv, ker Indija cepiva ne dobavlja v skladu s časovnim načrtom dogovora. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailystar.net/coronavirus-deadly-new-threat/news/russia-has-proposed-manufacturing-its-covid-19-vaccine-bangladesh-momen-2080705|title=Russia has proposed manufacturing its Covid-19 vaccine in Bangladesh: Momen|publisher=The Daily Star|date=20 April 2021|accessdate=21 April 2021}}</ref> Tajski sporazum novembra 2020 za 26{{Presledki}}milijon odmerkov cepiva <ref name="Thailandsupply1"/> zajema 13{{Presledki}}milijonov ljudi, <ref>{{Navedi novice|title=ทำความรู้จัก ออกซ์ฟอร์ด-แอสทราเซเนกา วัคซีนที่ไทยเลือก|url=https://www.matichon.co.th/article/news_2509958|accessdate=5 January 2021|work=มติชนออนไลน์|date=2 January 2021|language=th}}</ref> približno 20% prebivalstva, prva serija pa naj bi bila dostavljena konec maja. <ref>{{Navedi novice|title=ครม.ไฟเขียวงบซื้อวัคซีนโควิดเพิ่ม35ล้านโดส ฉีดให้คนไทย66ล้าน|url=https://www.posttoday.com/politic/news/642002|accessdate=5 January 2021|work=โพสต์ทูเดย์|language=th|archive-date=2021-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210128052943/https://www.posttoday.com/politic/news/642002|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=ข่าวดี ไทยเริ่มผลิตวัคซีน 'โควิด-19' ในประเทศ รอบที่ 2 แล้ว|date=3 January 2021|url=https://www.thairath.co.th/news/local/2005712|work=ไทยรัฐออนไลน์}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=สธ. แจง AstraZeneca เป็นผู้คัดเลือก Siam Bioscience ผลิตวัคซีนราคาทุน ขายถูกสุดในตลาด โต้ธนาธร ไม่ได้แทงม้าตัวเดียว|date=19 January 2021|url=https://thestandard.co/mof-reveals-astrazeneca-choose-siam-bioscience/|work=The Standard}}</ref> Minister za javno zdravje je navedel, da je bila plačana cena 5 USD na odmerek; <ref name="hfocus-2020-11-23">{{Navedi splet|date=23 November 2020|title=ข่าวดี! ไทยจองซื้อวัคซีนโควิด-19 แอสตราเซเนกา "ราคาต้นทุน"|url=https://www.hfocus.org/content/2020/11/20493|publisher=hfocus.org|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201123105230/https://www.hfocus.org/content/2020/11/20493|archivedate=23 November 2020|language=th}}</ref> AstraZeneca (Tajska) je januarja 2021 po polemiki pojasnila, da je cena, ki jo je plačala vsaka država, odvisna od proizvodnih stroškov in razlik v [[Oskrbovalna veriga|dobavni verigi]], vključno s proizvodno zmogljivostjo, stroški dela in surovin. <ref>{{Navedi novice|title=วัคซีนโควิด: แอสตร้าเซเนก้าชี้แจงเหตุผลเลือกสยามไบโอไซเอนซ์เป็นผู้ผลิต|date=26 January 2021|url=https://www.bbc.com/thai/thailand-55810764|work=BBC News ไทย}}</ref> Januarja 2021 je tajska vlada odobrila nadaljnje pogovore o naročanju še 35{{Presledki}}milijonov odmerkov, <ref>{{Navedi novice|title=โควิด-19: ทำไมรัฐบาลเลือก สยามไบโอไซเอนซ์ ผลิตวัคซีนเพื่อคนไทยและเพื่อนบ้าน|date=15 January 2021|url=https://www.bbc.com/thai/thailand-55672015|work=BBC News ไทย}}</ref> in tajska FDA je cepivo odobrila za nujno uporabo za 1{{Presledki}}leto. <ref>{{Navedi novice|title=AstraZeneca vaccine approved, 50,000 doses due in February|date=21 January 2021|url=https://www.bangkokpost.com/thailand/general/2054799/astrazeneca-vaccine-approved-50-000-doses-due-in-february|work=[[Bangkok Post]]}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=FDA approves AstraZeneca|date=22 January 2021|url=https://www.bangkokpost.com/thailand/general/2054847/fda-approves-astrazeneca|work=[[Bangkok Post]]}}</ref> Podjetje Siam Bioscience, ki je v lasti podjetja Vajiralongkorn, bo prevzelo tehnološki prenos <ref>{{Navedi novice|title=นายกฯ สำนึกในพระมหากรุณาธิคุณ ร.10 ทรงให้ "สยามไบโอไซเอนซ์" รองรับวัคซีนโควิด-19|url=https://www.bbc.com/thai/55097716|accessdate=5 January 2021|work=BBC ไทย|date=27 November 2020|language=th}}</ref> in bo lahko proizvedlo do 200{{Presledki}}milijonov odmerkov na leto za izvoz v [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|ASEAN]]. <ref>{{Navedi novice|title=35m more shots to be bought in 2021|date=5 January 2021|url=https://www.bangkokpost.com/thailand/general/2046003/35m-more-shots-to-be-bought-in-2021|work=Bangkok Post}}</ref> Tudi [[Filipini]] so se novembra dogovorili za nakup 2.6{{Presledki}}milijon odmerkov <ref name="Philsupply1"/> v približni vrednosti ₱700{{Presledki}}milijonov (približno {{US$|5.60}} na odmerek). <ref>{{Navedi novice|title=Over 200 firms to ink deal for more COVID vaccines with gov't, AstraZeneca|date=11 January 2021|url=https://newsinfo.inquirer.net/1382075/over-200-firms-to-ink-covid-vaccine-deal-with-govt-astrazeneca|work=Philippine Daily Inquirer}}</ref> Decembra 2020 je Južna Koreja podpisala pogodbo z AstraZeneco, da bi si zagotovila 20{{Presledki}}milijonov odmerkov cepiva, ki naj bi bila po vrednosti enakovredna pogodbama Tajske in Filipinov.<ref name="SKsupply1"/> Prva pošiljka se je pričakovala že januarja 2021. {{As of|January 2021}} , cepivo še vedno pregleduje Južnokorejska agencija za nadzor in preprečevanje bolezni. <ref>{{Navedi novice|date=3 December 2020|title=South Korea reaches deal to buy AstraZeneca's COVID-19 vaccine candidate: media|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-southkorea-vaccine-idUSKBN28D0KI|accessdate=5 January 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=4 January 2021|title=S.Korea reviews AstraZeneca COVID-19 vaccine, expands ban on gatherings|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-southkorea-astraze-idUSKBN2990GM|accessdate=5 January 2021}}</ref> AstraZeneca je z južnokorejsko SK Bioscience podpisala pogodbo o proizvodnji svojih cepiv. Sodelovanje zahteva, da podružnica SK izdela AZD1222 za lokalne in svetovne trge. <ref>{{Navedi novice|date=30 November 2020|title=Korea signs agreement with AstraZeneca for COVID vaccine|work=The Korea Times|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/tech/2020/12/693_300153.html|accessdate=30 January 2021}}</ref> 7. januarja 2021 je južnoafriška vlada sporočila, da je zagotovila začetni 1{{Presledki}}milijon odmerkov iz Indijskega inštituta za serum, februarja pa še 500.000 odmerkov <ref name="SAsupply1"/> vendar je južnoafriška vlada pozneje odpovedala uporabo cepiva, prodala svojo oskrbo drugim afriškim državam in svoj program cepljenja preusmerila na cepivo Johnson &amp;amp; Johnson COVID-19. <ref name="reutersSA20210321">{{Navedi splet|title=South Africa sells AstraZeneca COVID-19 vaccines to other African countries|website=Reuters|date=21 March 2021|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-safrica-vaccine-idUSKBN2BD0K4|accessdate=23 March 2021}}</ref> <ref name="RFI20210322">{{Navedi splet|title=South Africa gets rid of 1 million AstraZeneca vaccine doses, but why?|website=RFI|date=22 March 2021|url=https://www.rfi.fr/en/africa/20210322-south-africa-gets-rid-of-1-million-surplus-astrazeneca-vaccines-but-why|accessdate=23 March 2021}}</ref> 22. januarja 2021 je AstraZeneca sporočila, da bodo v primeru, da Evropska unija odobri cepivo COVID-19 AstraZeneca, dostavljene količine ob začetku nižje od pričakovanih zaradi proizvodnih težav v belgijskem Novasepu. Samo 31{{Presledki}}milijonov od prej predvidenih 80{{Presledki}}milijon odmerkov naj bi dostavili EU do marca 2021. <ref name="TG20210122">{{Navedi novice|last=Agencies|date=22 January 2021|title=Covid: Oxford/AstraZeneca vaccine delivery to EU to be cut by 60%|accessdate=23 January 2021|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2021/jan/22/covid-oxfordastrazeneca-vaccine-delivery-to-eu-to-be-cut-by-60}}</ref> V intervjuju za italijanski časopis ''La Repubblica'' je predsednik uprave AstraZenece Pascal Soriot dejal, da časovni razpored odmerkov v EU kasni za dva meseca. Omenil je nizek donos [[Celična kultura|celičnih kultur]] v enem od velikih proizvodnih obratov v Evropi. <ref>{{Navedi splet|date=26 January 2021|title=Pascal Soriot: "There are a lot of emotions on vaccines in EU. But it's complicated"|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/01/26/news/interview_pascal_soriot_ceo_astrazeneca_coronavirus_covid_vaccines-284349628/|accessdate=27 January 2021|website=la Repubblica|language=it}}</ref> Analiza, objavljena v časopisu ''[[The Guardian|The Guardian, je]]'' prav tako ugotovila, da je v belgijski tovarni donos [[Bioreaktor|bioreaktorjev]] očitno nizek in da gre za težave pri zagonu postopka s posledico, da se donosi pogosto nihajo. <ref name="Boseley20210126">{{Navedi novice|date=26 January 2021|title=Why has AstraZeneca reduced promised vaccine supply to EU and is UK affected?|work=The Guardian|accessdate=27 January 2021|url=https://www.theguardian.com/world/2021/jan/26/why-has-astrazeneca-cut-vaccines-to-eu-and-will-it-impact-uk-}}</ref> Zaradi tega je EU uvedla nadzor izvoza odmerkov cepiva; prišlo je do spora okoli vprašanja, ali se doze preusmerjajo v Združeno kraljestvo in ali ne bo prišlo do ,motenj v dobavah na Severno Irsko. <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/europe-health-coronavirus-pandemic-19edc409c6f6a1bd31b69f58f5e1a0a6|title=EU tightens vaccine export rules, creates post-Brexit outcry|date=30 January 2021}}</ref> 24. februarja 2021 je bila s pošiljko cepiva v [[Akra|Akro]] [[Gana]] postala prva država v [[Afrika|Afriki,]] ki je v okviru pobude COVAX prejela cepivo. <ref>{{Navedi splet|url=https://news.un.org/en/story/2021/02/1085572|title=Ghana receives first historic shipment of COVID-19 vaccinations from international COVAX facility|accessdate=24 February 2021|website=UN News|date=24 February 2021|archive-date=2021-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210303233415/https://news.un.org/en/story/2021/02/1085572|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == Cepivo je plod sodelovanja med inštitutom Jenner Univerze v Oxfordu in zasebnim podjetjem Vaccitech, ki je spin-off univerze, med drugim pa so razvoj financirali Oxford Sciences Innovation, Google Ventures in Sequoia Capital. <ref name="Vaccitech_OSI">{{Navedi splet|date=23 November 2020|title=The Backstory: Vaccitech and its role in co-inventing the Oxford COVID-19 vaccine|url=https://www.oxfordsciencesinnovation.com/news/the-backstory-vaccitech-and-its-role-in-co-inventing-the-oxford-covid-19-vaccine/|accessdate=25 March 2021|publisher=Oxford Sciences Innovation|archive-date=2021-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210501164556/https://www.oxfordsciencesinnovation.com/news/the-backstory-vaccitech-and-its-role-in-co-inventing-the-oxford-covid-19-vaccine/|url-status=dead}}</ref> Prvo serijo cepiva COVID-19, proizvedeno za klinično testiranje, sta razvila Inštitut Jenner z Oxfordske univerze in skupina Oxford Vaccine Group v sodelovanju z italijanskim proizvajalcem Advent Srl s sedežem v Pomeziji. <ref name="ox.ac.uk_2020-02-07">{{Navedi splet|date=7 February 2020|title=Oxford team to begin novel coronavirus vaccine research|url=https://www.ox.ac.uk/news/2020-02-07-oxford-team-begin-novel-coronavirus-vaccine-research|accessdate=28 November 2020|publisher=University of Oxford}}</ref> Ekipo vodijo Sarah Gilbert, Adrian Hill, Andrew Pollard, Teresa Lambe, Sandy Douglas in Catherine Green. <ref>{{Navedi splet|url=https://covid19vaccinetrial.co.uk/|title=COVID-19 Oxford Vaccine Trial|publisher=COVID-19 Oxford Vaccine Trial|accessdate=11 April 2020}}</ref> === Zgodnji razvoj === Februarja 2020 se je inštitut Jenner dogovoril o sodelovanju z italijanskim podjetjem Advent Srl za proizvodnjo serije 1.000 odmerkov kandidata za cepivo za klinična preskušanja. <ref>{{Navedi splet|title=Oxford team to begin novel coronavirus vaccine research|url=https://www.ox.ac.uk/news/2020-02-07-oxford-team-begin-novel-coronavirus-vaccine-research|accessdate=2 January 2021|publisher=University of Oxford}}</ref> Prvotno je Oxford nameraval podariti pravice za proizvodnjo in trženje cepiva vsakemu proizvajalcu zdravil, ki bi to želel, toda potem, ko je fundacija Gates od Oxforda zahtevala, da si kot partnerja poišče podjetje, ki bo cepivo COVID-19 dalo na trg, je univerza maja 2020 odstopila od te ponudbe. <ref>{{Navedi novice|title=Covid Vaccine Front-Runner Is Months Ahead of Her Competition|date=15 July 2020|url=https://www.bloomberg.com/news/features/2020-07-15/oxford-s-covid-19-vaccine-is-the-coronavirus-front-runner|work=Bloomberg Businessweek}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bill Gates, the Virus and the Quest to Vaccinate the World|date=23 November 2020|url=https://www.nytimes.com/2020/11/23/world/bill-gates-vaccine-coronavirus.html|work=The New York Times}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=They Pledged to Donate Rights to Their COVID Vaccine, Then Sold Them to Pharma|url=https://khn.org/news/rather-than-give-away-its-covid-vaccine-oxford-makes-a-deal-with-drugmaker/|website=Kaiser Health News|date=25 August 2020|accessdate=28 January 2021}}</ref> Vlada Združenega kraljestva je nato Oxford spodbudila, da namesto z ameriško družbo Merck &amp;amp; Co. raje sodeluje z družbo AstraZeneca, ki ima sedež v Evropi. Po navedbah anonimnih virov v ''The Wall Street Journal'' je vlado tudi skrbelo, da v Združenem kraljestvu ne bo na voljo cepiva, če se bo izdelovalo v ZDA. Na odločitev za partnerstvo z AstraZeneco so morda igrali vlogo tudi finančni premisleki v Oxfordu in v spin-off podjetjih. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wsj.com/articles/oxford-developed-covid-vaccine-then-scholars-clashed-over-money-11603300412|title=Oxford Developed Covid Vaccine, Then Scholars Clashed Over Money|date=21 October 2020|website=[[The Wall Street Journal]]}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.msn.com/en-us/news/world/oxford-developed-covid-vaccine-then-scholars-clashed-over-money/ar-BB1agoI3|title=Oxford Developed Covid Vaccine, Then Scholars Clashed Over Money|website=MSN}}</ref> Maja 2020 je bila med Univerzo in AstraZeneco PLC podpisana prvotno neprofitna licenčna pogodba z{{Presledki}}zagotovljeno milijardo odmerkov predvidene proizvodnje, Združeno kraljestvo si je pri tem rezerviralo dostop do začetnih 100{{Presledki}}milijon odmerkov. Poleg tega so ZDA rezervirale 300{{Presledki}}milijonov odmerkov, pa tudi pooblastilo za izvedbo poskusov III. faze v ZDA. Sodelovanju je bilo dodeljenih tudi 68{{Presledki}}milijonov funt sterlingov s strani Združenega kraljestva in {{US$|1.2bn}} od ameriške vlade za podporo razvoju cepiva. <ref>{{Navedi splet|title=U.S. gives AstraZeneca $1.2 billion to fund Oxford University coronavirus vaccine — America would get 300 million doses beginning in October|url=https://www.marketwatch.com/story/us-gives-astrazeneca-12-billion-to-fund-oxford-university-coronavirus-vaccine-securing-300-million-doses-for-country-from-october-2020-05-21|accessdate=30 March 2021|website=MarketWatch}}</ref> Junija 2020 je ameriški Nacionalni inštitut za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) potrdil, da se bo tretja faza preskusov cepiva začela julija 2020. <ref>{{Navedi splet|date=10 June 2020|title=Final testing stage for potential coronavirus vaccine set to begin in July|url=https://thehill.com/policy/healthcare/501999-final-testing-stage-for-coronavirus-vaccine-could-begin-in-july-report|accessdate=11 June 2020|website=The Hill}}</ref> 4. junija je AstraZeneca sporočila, da je program COVAX za pravičen dostop do cepiv, ki ga upravlja SZO in ga financirata CEPI in Gavi, plačal 750m USD za 300{{Presledki}}milijonov odmerkov cepiva, ki se jih bo razdelilo državam z nizkimi dohodki ali nerazvitim državam. <ref>{{Navedi splet|title=AstraZeneca takes next steps towards broad and equitable access to Oxford University's COVID-19 vaccine|url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2020/astrazeneca-takes-next-steps-towards-broad-and-equitable-access-to-oxford-universitys-covid-19-vaccine.html|accessdate=30 March 2021|website=www.astrazeneca.com}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Oxford University's COVID-19 vaccine: next steps towards broad and equitable global access|url=https://www.ox.ac.uk/news/2020-06-05-oxford-university-s-covid-19-vaccine-next-steps-towards-broad-and-equitable-global|accessdate=30 March 2021|website=University of Oxford}}</ref> === Klinični preskusi === Julija 2020 se je AstraZeneca obrnila na IQVIA, da pospeši klinične preskuse, ki jih načrtujejo ali izvajajo v ZDA. <ref>{{Navedi splet|website=RTTNews|title=AZN, IQV Team Up To Accelerate COVID-19 Vaccine Work, RIGL's ITP Drug Repurposed, IMV On Watch|url=https://www.nasdaq.com/articles/azn-iqv-team-up-to-accelerate-covid-19-vaccine-work-rigls-itp-drug-repurposed-imv-on-watch|accessdate=15 July 2020}}</ref> 31. avgusta je AstraZeneca sporočila, da je začela vpisovati odrasle v študijo pozne faze, ki jo financirajo ZDA, in sicer za preskus kasne faze z 30.000 osebami. <ref>{{Navedi splet|date=30 August 2020|title=Phase 3 Clinical Testing in the US of AstraZeneca COVID-19 Vaccine Candidate Begins|url=https://www.nih.gov/news-events/news-releases/phase-3-clinical-testing-us-astrazeneca-covid-19-vaccine-candidate-begins|accessdate=1 September 2020|website=National Institutes of Health (NIH)}}</ref> Klinična preskušanja kandidata za cepivo so bila 8. septembra ustavljena po vsem svetu, saj je AstraZeneca raziskala morebitne neželene učinke, ki so se pojavili pri udeležencih preskušanja v Združenem kraljestvu. <ref>{{Navedi splet|date=8 September 2020|title=AstraZeneca Covid-19 vaccine study is put on hold|url=https://www.statnews.com/2020/09/08/astrazeneca-covid-19-vaccine-study-put-on-hold-due-to-suspected-adverse-reaction-in-participant-in-the-u-k/|accessdate=10 September 2020|website=[[Stat (website)|Stat]]}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=8 September 2020|title=AstraZeneca Pauses Vaccine Trial for Safety Review|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/09/08/health/coronavirus-astrazeneca-vaccine-safety.html|accessdate=10 September 2020|issn=0362-4331}}</ref> Preskusi so se nadaljevali 13. septembra, potem ko sta AstraZeneca in Oxford skupaj z britanskimi regulatorji ugotovili, da je to varno. <ref>{{Navedi novice|date=13 September 2020|title=AstraZeneca Covid-19 Vaccine Trials Resume in U.K.|work=[[The Wall Street Journal]]|url=https://www.wsj.com/articles/astrazeneca-covid-19-vaccine-trials-resume-in-the-u-k-11599922981|accessdate=13 September 2020}}</ref> Kasneje so AstraZeneco kritizirali, ker pri dveh udeležencih preskušanja, ki sta eksperimentalno cepivo prejeli v Združenem kraljestvu, ni želela posredovati podrobnosti o potencialno resnih nevroloških neželenih učinkih. <ref>{{Navedi novice|date=19 September 2020|title=AstraZeneca, Under Fire for Vaccine Safety, Releases Trial Blueprints|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/09/19/health/astrazeneca-vaccine-safety-blueprints.html|accessdate=22 September 2020|issn=0362-4331}}</ref> Medtem ko so se preskusi nadaljevali v Združenem kraljestvu, Braziliji, Južni Afriki, na Japonskem <ref>{{Navedi splet|date=3 October 2020|title=AstraZeneca resumes vaccine trial in talks with US|url=https://japantoday.com/category/national/update-1-astrazeneca-resumes-vaccine-trial-in-japan-in-talks-with-u.s.|publisher=Japan Today}}</ref> in v Indiji, so ZDA klinične preizkuse cepiva nadaljevale šele 23. oktobra. <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=FDA authorises restart of the COVID-19 AZD1222 vaccine US Phase III trial|url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2020/fda-authorises-restart-of-the-covid-19-azd1222-vaccine-us-phase-iii-trial.html|accessdate=1 December 2020}}</ref> To je bilo posledica ločene preiskave [[Uprava za hrano in zdravila|uprave za prehrano in zdravila, ki je]] obkrožala bolnikovo bolezen, ki je sprožila klinični zastoj, je povedal sekretar ameriškega ministrstva za zdravje in socialne zadeve (HHS) Alex Azar. <ref>{{Navedi novice|date=23 September 2020|title=U.S. health secretary says AstraZeneca trial in United States remains on hold: CNBC|work=Reuters|url=https://uk.reuters.com/article/us-health-coronavirus-astrazeneca-idUKKCN26E25Y|accessdate=24 September 2020|archive-date=2020-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924075116/https://uk.reuters.com/article/us-health-coronavirus-astrazeneca-idUKKCN26E25Y|url-status=dead}}</ref> Popolna objava vmesnih rezultatov štirih tekočih preskusov III. faze 8.decembra je regulatorjem in znanstvenikom omogočila, da so lahko začeli ocenjevati učinkovitost cepiva.<ref name="Voysey">{{Navedi časopis|display-authors=6|vauthors=Voysey M, Clemens SA, Madhi SA, Weckx LY, Folegatti PM, Aley PK, Angus B, Baillie VL, Barnabas SL, Bhorat QE, Bibi S, Briner C, Cicconi P, Collins AM, Colin-Jones R, Cutland CL, Darton TC, Dheda K, Duncan CJ, Emary KR, Ewer KJ, Fairlie L, Faust SN, Feng S, Ferreira DM, Finn A, Goodman AL, Green CM, Green CA, Heath PT, Hill C, Hill H, Hirsch I, Hodgson SH, Izu A, Jackson S, Jenkin D, Joe CC, Kerridge S, Koen A, Kwatra G, Lazarus R, Lawrie AM, Lelliott A, Libri V, Lillie PJ, Mallory R, Mendes AV, Milan EP, Minassian AM, McGregor A, Morrison H, Mujadidi YF, Nana A, O'Reilly PJ, Padayachee SD, Pittella A, Plested E, Pollock KM, Ramasamy MN, Rhead S, Schwarzbold AV, Singh N, Smith A, Song R, Snape MD, Sprinz E, Sutherland RK, Tarrant R, Thomson EC, Török ME, Toshner M, Turner DP, Vekemans J, Villafana TL, Watson ME, Williams CJ, Douglas AD, Hill AV, Lambe T, Gilbert SC, Pollard AJ|date=January 2021|title=Safety and efficacy of the ChAdOx1 nCoV-19 vaccine (AZD1222) against SARS-CoV-2: an interim analysis of four randomised controlled trials in Brazil, South Africa, and the UK|journal=Lancet|volume=397|issue=10269|pages=99–111|doi=10.1016/S0140-6736(20)32661-1|pmc=7723445|pmid=33306989|doi-access=free}}</ref> Decembrsko poročilo je pokazalo, da na 21. dan po drugem odmerku in po njem ni bilo hospitalizacij ali hudih primerov bolezni pri testiranih osebah, ki so prejele cepivo, v primerjavi z 10 primerih iz kontrolne skupine. Stopnja hudih neželenih dogodkov je bil uravnotežena med aktivno in nadzorno skupino, kar je pomenilo, da aktivno cepivo ni dalo vzroka za pomisleke glede varnosti nad ravnijo, ki je značilna za splošno populacijo. Poročali so enem primeru transverzalnega mielitisa14 dni po drugem odmerku, ki je morda bil povezan s cepljenjem; z neodvisni nevrološki odbor je bil mnenja, da je najbolj verjetna diagnoza, idiopatska demielinizacija kratkega segmenta hrbtenjače. Druga dva primera transverzalnega mielitisa, en v skupini, ki je prejemala cepivo, en v kontrolni skupini, nista bila povezana s cepljenjem. Kasnejša analiza, objavljena 19. februarja 2021, je ugotovila pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 učinkovitost 76,0%, ki nastopi v 22 dneh po prvem odmerku in ki se poveča na 81,3% z drugim odmerkom, prejetim 12 tednov ali več po prvem cepljenju. <ref name="Voysev_Feb21"/> Rezultati pa niso pokazali nobene zaščite pred asimptomatskim COVID-19 po enem samem odmerku. Rezultati 14 dni po pravočasnem dajanju drugega odmerka z različnimi, od preskusov odvisnimi časi po prvem odmerku, so pokazali 66,7-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomatske okužbe, skupina UK (ki je ocenjevala asimptomatske okužbe pri udeležencih) pa ni zanesljivo ugotovila preprečevanja asimptomatske okužbe. Učinkovitost je bila večja pri večjih intervalih med odmerki, največja, ko je bil drugi odmerek dan 12 tednov ali dlje po prvem, je bila približno 80%. 22. marca 2021 je AstraZeneca objavila začasne rezultate preskusa faze III, opravljenega v ZDA, ki je pokazal 79-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 in 100-odstotno učinkovitost pri preprečevanju hudih primerov bolezni in hospitalizacije. <ref>{{Navedi splet|title=AZD1222 US Phase III trial met primary efficacy endpoint in preventing COVID-19 at interim analysis|url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2021/astrazeneca-us-vaccine-trial-met-primary-endpoint.html|accessdate=23 March 2021|website=www.astrazeneca.com}}</ref> Naslednji dan je Nacionalni inštitut za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) objavil izjavo, v kateri ugovarja, da so se ti rezultati morda opirali na "zastarele informacije", ki so morda dale nepopoln pregled podatkov o učinkovitosti. <ref>{{Navedi novice|date=22 March 2021|title=AstraZeneca Vaccine Trial Results Are Questioned by U.S. Health Officials|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2021/03/22/world/covid-vaccine-coronavirus-cases|accessdate=23 March 2021|issn=0362-4331}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=23 March 2021|title=NIAID Statement on AstraZeneca Vaccine|url=https://www.nih.gov/news-events/news-releases/niaid-statement-astrazeneca-vaccine|accessdate=23 March 2021|website=National Institutes of Health (NIH)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=AstraZeneca may have used 'outdated information' on vaccine|website=[[Stat (website)|Stat]]|date=23 March 2021|url=https://www.statnews.com/2021/03/23/astrazeneca-may-have-used-outdated-information-in-announcing-covid19-vaccine-results/|accessdate=23 March 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Mishaps, miscommunications overshadow AstraZeneca's Covid vaccine|website=[[Stat (website)|Stat]]|date=23 March 2021|url=https://www.statnews.com/2021/03/23/mishaps-miscommunications-overshadowing-astrazenecas-covid-vaccine/|accessdate=23 March 2021}}</ref> Pozneje je AstraZeneca po nadaljnjem pregledu podatkov svojo trditev o učinkovitosti popravila na 76%. <ref>{{Navedi splet|title=New AstraZeneca analysis confirms efficacy of its Covid-19 vaccine|website=[[Stat (website)|Stat]]|date=25 March 2021|url=https://www.statnews.com/2021/03/24/pushing-back-against-u-s-health-officials-astrazeneca-says-new-analysis-confirms-efficacy-of-its-covid-19-vaccine/|accessdate=25 March 2021}}</ref> ==== Študija učinkovitosti enkratnega odmerka ==== Študija o učinkovitosti prvega odmerka [[Tozinameran|cepiv Pfizer-BioNTech]] ali Oxford-AstraZeneca COVID-19 proti hospitalizaciji, povezani s COVID-19 na Škotskem, je temeljila na nacionalni prospektivni kohortni študiji 5.4{{Presledki}}milijonov ljudi. Med 8. decembrom 2020 in 15. februarjem 2021 je bilo v študiji cepljenih 1.137.775 udeležencev, od katerih je 490.000 dobilo cepivo Oxford – AstraZeneca. Prvi odmerek cepiva Oxford – AstraZeneca je bil povezan z 94-odstotnim učinkom cepljenja na možno hospitalizacijo zaradi COVID-19 v 28–34 dneh po cepljenju. Skupni rezultati (vsi cepljeni udeleženci, bodisi Pfizer – BioNTech ali Oxford – AstraZeneca) so pokazali pomemben učinek cepiva za preprečevanje hospitalizacije zaradi COVID-19, kar je bilo primerljivo z analizo, omejeno na testirane osebe, stare ≥ 80 let (81%). Večina udeležencev, starejših od 65 let, je prejela cepivo Oxford – AstraZeneca. <ref>{{Navedi časopis|display-authors=6|vauthors=Vasileiou E, Simpson CR, Shi T, Kerr S, Agrawal U, Akbari A, Bedston S, Beggs J, Bradley D, Chuter A, de Lusignan S, Docherty AB, Ford D, Hobbs FR, Joy M, Katikireddi SV, Marple J, McCowan C, McGagh D, McMenamin J, Moore E, Murray JL, Pan J, Ritchie L, Shah SA, Stock S, Torabi F, Tsang RS, Wood R, Woolhouse M, Robertson C, Sheikh A|date=April 2021|title=Interim findings from first-dose mass COVID-19 vaccination roll-out and COVID-19 hospital admissions in Scotland: a national prospective cohort study|journal=Lancet|volume=397|issue=10285|pages=1646–1657|doi=10.1016/S0140-6736(21)00677-2|pmc=8064669|pmid=33901420|doi-access=free}}</ref> ==== Pršilo za nos ==== 25. marca 2021 je Univerza v Oxfordu objavila začetek faze I za klinični preskus učinkovitosti metode intranazalnega razpršila.<ref>{{Navedi novice|title=University of Oxford to study nasal administration of COVID-19 vaccine|url=https://www.ox.ac.uk/news/2021-03-25-university-oxford-study-nasal-administration-covid-19-vaccine|accessdate=2021-05-21|publisher=Univerza v Oxfordu|date=2021-03-25}}</ref><ref name="NCT04816019">{{Navedi časopis|date=25 March 2021|title=A Study of Intranasal ChAdOx1 nCOV-19|url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04816019|publisher=United States National Library of Medicine|id=NCT04816019|access-date=21 May 2021}}</ref> === Odobritve === Prva država, ki je izdala začasno ali nujno odobritev cepiva Oxford – AstraZeneca, je bilo Združeno kraljestvo. Regulativna agencija za zdravila in zdravstvene izdelke (MHRA) je začela pregled podatkov o učinkovitosti in varnosti 27. novembra 2020, <ref>{{Navedi splet|date=27 October 2020|title=Government asks regulator to approve supply of Oxford/AstraZeneca vaccine|url=https://www.gov.uk/government/news/government-asks-regulator-to-approve-supply-of-oxfordastrazeneca-vaccine|accessdate=28 November 2020|publisher=Government of the United Kingdom}}</ref> čemur je sledila odobritev za uporabo 30. decembra 2020, s tem je Oxford – AstraZeneca postalo drugo cepivo, ki so ga odobrili za uporabo v nacionalnem programu cepljenja. <ref>{{Navedi splet|title=Oxford University/AstraZeneca vaccine authorised by UK medicines regulator|url=https://www.gov.uk/government/news/oxford-universityastrazeneca-vaccine-authorised-by-uk-medicines-regulator|publisher=Government of the United Kingdom|accessdate=30 December 2020|date=30 December 2020}}</ref> BBC je poročal, da je prva oseba, ki je prejela cepivo izven okvira kliničnih preskusov, bila cepljena 4. januarja 2021. <ref name="Oxford first vac"/> [[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) je pregled cepiva začela 12. januarja 2021 in v sporočilu za javnost navedla, da lahko agencija izda priporočilo do 29. januarja, nato pa bo Evropska komisija v nekaj dneh odločila o pogojnem dovoljenju za promet. <ref name="EMA application">{{Navedi novice|date=12 January 2021|title=EMA receives application for conditional marketing authorisation of COVID-19 Vaccine AstraZeneca|work=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA)|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/ema-receives-application-conditional-marketing-authorisation-covid-19-vaccine-astrazeneca|accessdate=12 January 2021}}</ref> 29. januarja 2021 je EMA priporočila izdajo pogojnega dovoljenja za promet z AZD1222 za osebe, stare 18 let ali več, <ref name="EMA recommendation">{{Navedi sporočilo za javnost|title=EMA recommends COVID-19 Vaccine AstraZeneca for authorisation in the EU|date=29 January 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/ema-recommends-covid-19-vaccine-astrazeneca-authorisation-eu|accessdate=29 January 2021}}</ref> [[Evropska komisija|Evropska komisija pa]] je priporočilo sprejela še isti dan. <ref name="EU UR info">{{Navedi splet|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca|website=Union Register of medicinal products|url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1529.htm|accessdate=18 February 2021}}</ref> Pred odobritvijo po vsej EU je madžarski regulator, namesto da bi čakal na odobritev EMA, enostransko odobril cepivo,. <ref name="hungary">{{Navedi splet|url=https://hungarytoday.hu/oxford-astrazeneca-vaccine-hungary/|title=Everything You Need to Know About the Oxford-AstraZeneca Vaccine|date=23 January 2021|accessdate=2021-06-19|archive-date=2021-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210129112403/https://hungarytoday.hu/oxford-astrazeneca-vaccine-hungary/|url-status=dead}}</ref> 30. januarja 2021 je vietnamsko ministrstvo za zdravje odobrilo cepivo AstraZeneca za uporabo kot prvo cepivo, odobreno v [[Vietnam|Vietnamu]]. <ref>{{Navedi splet|last=Nikkei staff writers|title=Coronavirus: Week of Jan.&nbsp;24 to Jan.&nbsp;30, Vietnam approves AstraZeneca vaccine|url=https://asia.nikkei.com/Spotlight/Coronavirus/Coronavirus-Free-to-read/Coronavirus-Week-of-Jan.-24-to-Jan.-30-Vietnam-approves-AstraZeneca-vaccine|website=Nikkei Asia}}</ref> Od takrat so cepivo odobrile za nujno uporabo v svojih državah regulativni organih številnih držav, ki niso članice EU, med njimi Argentina, <ref>{{Navedi novice|title=Argentine regulator approves AstraZeneca/Oxford COVID-19 vaccine -AstraZeneca|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-argentina-astrazen/argentine-regulator-approves-astrazeneca-oxford-covid-19-vaccine-astrazeneca-idUSKBN29421P|work=Reuters|date=30 December 2020}}</ref> Bangladeš, <ref>{{Navedi novice|title=Oxford University-Astrazeneca vaccine: Bangladesh okays it for emergency use|url=https://www.thedailystar.net/frontpage/news/oxford-university-astrazeneca-vaccine-bangladesh-okays-it-emergency-use-2022381|accessdate=7 January 2021|work=The Daily Star|date=4 January 2021}}</ref> Brazilija, <ref>{{Navedi splet|title=Anvisa aprova uso emergencial das vacinas CoronaVac e AstraZeneca no Brasil|trans-title=Anvisa approves emergency use of the CoronaVac and AstraZeneca vaccines in Brazil|url=https://noticias.uol.com.br/saude/ultimas-noticias/redacao/2021/01/17/anvisa-aprova-pedido-de-vacina-do-butantan-e-da-fiocruz.htm|website=[[Universo Online|UOL]]|language=pt|date=17 January 2021|accessdate=17 January 2021}}</ref> Dominikanska republika, <ref name="la-republica-dominicana">{{Navedi novice|title=La República Dominicana aprueba la vacuna de AstraZeneca contra la covid-19|trans-title=The Dominican Republic approves the AstraZeneca vaccine against covid-19|url=https://www.efe.com/efe/america/sociedad/la-republica-dominicana-aprueba-vacuna-de-astrazeneca-contra-covid-19/20000013-4431079|work=Agencia EFE|date=31 December 2020|language=es|accessdate=2021-06-19|archive-date=2021-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210124151722/https://www.efe.com/efe/america/sociedad/la-republica-dominicana-aprueba-vacuna-de-astrazeneca-contra-covid-19/20000013-4431079|url-status=dead}}</ref> Salvador, <ref>{{Navedi novice|title=El Salvador greenlights AstraZeneca, Oxford University COVID-19 vaccine|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-el-salvador-vaccin/el-salvador-greenlights-astrazeneca-oxford-university-covid-19-vaccine-idINKBN2942HQ|work=Reuters|date=30 December 2020}}</ref> Indija, <ref>{{Navedi novice|title=Govt's expert panel approves AstraZeneca/Oxford Covid-19 vaccine for emergency use|url=https://www.hindustantimes.com/india-news/india-s-drug-regulator-approves-astrazeneca-oxford-vaccine-sources/story-qtnJQQTBI5vR6QGrXdoBzN.html|work=Hindustan Times|date=1 January 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=India drug regulator approves AstraZeneca COVID vaccine, country's first – sources|url=https://in.reuters.com/article/health-coronavirus-india-vaccine-idINKBN296290|work=Reuters|date=1 January 2021|accessdate=2021-06-19|archive-date=2021-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210101224840/https://in.reuters.com/article/health-coronavirus-india-vaccine-idINKBN296290|url-status=dead}}</ref> Malezija, <ref>{{Navedi splet|url=https://codeblue.galencentre.org/2021/03/02/malaysias-npra-approves-astrazeneca-sinovac-covid-19-vaccines/|title=Malaysia's NPRA Approves AstraZeneca, Sinovac Covid-19 Vaccines|publisher=CodeBlue|date=2 March 2021|accessdate=2 March 2021}}</ref> Mehika, <ref>{{Navedi novice|last=Comisión Federal para la Protección contra Riesgos Sanitarios|title=Autorización Para Uso De Emergencia A Vacuna AstraZeneca COVID-19|url=https://www.gob.mx/cofepris/articulos/autorizacion-para-uso-de-emergencia-a-vacuna-astrazeneca-covid-19|trans-title=Authorization For Emergency Use Of AstraZeneca Covid-19 Vaccine|accessdate=7 January 2021|work=gob.mx|language=es}}</ref> Nepal, <ref>{{Navedi novice|title=Nepal approves AstraZeneca COVID vaccine for emergency use – government statement|url=https://www.reuters.com/article/health-coronavirus-nepal/nepal-approves-astrazeneca-covid-vaccine-for-emergency-use-government-statement-idUSKBN29K140|work=Reuters|date=15 January 2021}}</ref> Pakistan, <ref>{{Navedi novice|date=16 January 2021|title=Pakistan approves AstraZeneca COVID-19 vaccine for emergency use|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-pakistan-astrazene-idUKKBN29L0DO|accessdate=16 January 2021}}</ref> Filipini, <ref name="Reuters">{{Navedi novice|date=28 January 2021|title=Philippine regulator approves emergency use of AstraZeneca vaccine|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-philippines-vaccin-idUSKBN29X0CY|accessdate=28 January 2021}}</ref> Šrilanka, <ref name="apnews.com">{{Navedi splet|date=22 January 2021|title=Sri Lanka approves vaccine amid warnings of virus spread|url=https://apnews.com/article/sri-lanka-coronavirus-pandemic-340488c48ab372050825e70e057dd294|accessdate=22 January 2021|website=AP NEWS}}</ref> in Tajvan <ref>{{Navedi splet|title=Taiwan grants emergency authorisation for AstraZeneca COVID-19 vaccine|url=https://www.msn.com/en-xl/news/newsworld/taiwan-grants-emergency-authorisation-for-astrazeneca-covid-19-vaccine/ar-BB1dQvEk|accessdate=22 February 2021|publisher=MSN}}</ref> . [[Južna Koreja|Južna Koreja je]] odobrila cepivo AstraZeneca 10. februarja 2021 kot prvo cepivo, odobreno za uporabo v tej državi. Regulator je priporočil, da se režim z dvema injekcijama uporablja pri vseh odraslih, tudi pri starejših, in opozoril, da je pri dajanju cepiva osebam, starejšim od 65 let, potrebna previdnost zaradi omejenih podatkov iz te demografske skupine v kliničnih preskušanjih. <ref>{{Navedi novice|date=10 February 2021|title=S. Korea approves AstraZeneca's COVID-19 vaccine for all adults|url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20210210006351320|accessdate=10 February 2021|publisher=Yonhap News Agency}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=10 February 2021|title=South Korea approves AstraZeneca COVID-19 vaccine|url=https://www.upi.com/Top_News/World-News/2021/02/10/South-Korea-approves-AstraZeneca-COVID-19-vaccine/4231612945438/|accessdate=10 February 2021|publisher=United Press International}}</ref> Istega dne je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) izdala začasne smernice in priporočila cepivo AstraZeneca za vse odrasle, njena strokovna svetovalna skupina strokovnjakov pa je preverila tudi uporabo v primeru različic, in prišla do zaključka, da ni razloga, zakaj je ne bi priporočili. <ref name="RTÉ-20210210">{{Navedi novice|title=AstraZeneca-Oxford vaccine can be used for people aged over 65 – WHO|date=10 February 2021|url=https://www.rte.ie/news/coronavirus/2021/0210/1196328-coronavirus-astrazeneca-vaccine-who/|accessdate=12 February 2021|publisher=[[RTÉ News and Current Affairs]]}}</ref> Kasneje februarja so vlada in regulativni organi v Avstraliji (16. februarja 2021) in Kanadi (26. februarja 2021) izdali odobritev za začasno uporabo cepiva. <ref>{{Navedi splet|last=Canada|first=Health|title=COVID-19 vaccines and treatments portal: AstraZeneca COVID-19 Vaccine (ChAdOx1-S [recombinant])|url=https://covid-vaccine.canada.ca/astrazeneca-covid-19-vaccine/product-details|accessdate=26 February 2021|website=Health Canada}}</ref> === Ustavitve uporabe === ==== Južna Afrika ==== 7. februarja 2021 je bilo uvajanje cepiva v Južni Afriki začasno ustavljeno. Raziskovalci z Univerze v Witwatersrandu so objavili začasne, neodvisne podatke, ki nakazujejo, da cepivo AstraZeneca zagotavlja minimalno zaščito pred blagimi ali zmernimi okužbami mladih. <ref>{{Navedi splet|title=Latest – Oxford Covid-19 vaccine trial results – Wits University|url=https://www.wits.ac.za/covid19/covid19-news/latest/oxford-covid-19-vaccine-trial-results.html|accessdate=8 February 2021|website=wits.ac.za}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=7 February 2021|title=South Africa halts AstraZeneca vaccinations after data shows little protection against mutation|url=https://www.cnbc.com/2021/02/07/south-africa-halts-astrazeneca-vaccinations-.html|accessdate=8 February 2021|publisher=CNBC}}</ref> [[BBC|BBC je]] 8. februarja 2021 poročal, da je Katherine O'Brien, direktorica imunizacije pri SZO, menila, da je "dejansko verjetno", da bi lahko cepivo AstraZeneca imelo "pomemben vpliv" na različico Beta (linija B.1.351), zlasti pri preprečevanju resne bolezni in smrti. <ref name="BBC-2020208a">{{Navedi novice|title=Covid: Boris Johnson 'very confident' in vaccines being used in UK|url=https://www.bbc.com/news/uk-55983453|date=8 February 2021|accessdate=9 February 2021|work=BBC News}}</ref> V istem poročilu je bilo navedeno tudi, da je namestnik glavnega zdravnika za Anglijo Jonathan Van-Tam dejal, da študija Witwatersrand ni spremenila njegovega mnenja, da bo cepivo AstraZeneca "precej verjetno" vplivalo na hudo bolezen iz različice Beta. Južnoafriška vlada je nato zaustavila nadaljnjo rabo cepiva AstraZeneca. <ref name="reutersSA20210321"/> [[File:2021-04-26-DRTUMPET_AstraZeneca_COVID-19_vaccine_6SEC.webm|sličica|Cepljenje v Avstriji, 2021]] ==== Evropa ==== 3. marca 2021 je Avstrija prekinila uporabo ene serije cepiva, potem ko sta dve osebi [[Globoka venska tromboza|po cepljenju utrpeli krvne strdke]], od katerih je ena umrla. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-vaccine-astrazeneca-prac-preliminary-view-suggests-no-specific-issue-batch-used-austria|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca: PRAC preliminary view suggests no specific issue with batch used in Austria &#124; European Medicines Agency}}</ref> V isti seriji 1 {{Presledki}}milijon odmerkov so skupno ugotovili štiri primere krvnih strdkov. Čeprav ni bila dokazana vzročna povezava s cepljenjem, <ref name=":3">{{Navedi splet|title=AIFA imposes ban of use of AstraZeneca batch. Investigations in progress in coordination with EMA|url=https://aifa.gov.it/-/aifa-dispone-divieto-di-utilizzo-di-un-lotto-astrazeneca-accertamenti-in-corso-in-coordinamento-con-ema|accessdate=11 March 2021|website=aifa.gov.it}}</ref> več drugih držav, vključno z Dansko, Norveško, Islandijo, <ref name=":4">{{Navedi novice|last=Noack|first=Rik|title=Denmark and Norway suspend AstraZeneca covid vaccine over blood clot concerns, even as European regulator maintains it is safe|url=https://www.washingtonpost.com/world/denmark-temporarily-suspends-astrazeneca-vaccine-even-as-european-regulator-maintains-it-is-safe/2021/03/11/d48662e8-8267-11eb-be22-32d331d87530_story.html|work=The Washington Post|date=11 March 2021}}</ref> Bolgarijo, <ref name=":5">{{Navedi splet|last=Gascón Barberá|first=Marcel|date=12 March 2021|title=Bulgaria, Romania Order Halt to AstraZeneca Vaccines|url=https://balkaninsight.com/2021/03/12/bulgaria-romania-order-halt-to-astrazeneca-vaccines/|accessdate=14 March 2021|website=BalkanInsight.com|location=Bucharest}}</ref> Irsko, <ref>{{Navedi novice|last=Griffin|first=Caitlín|date=14 March 2021|title=AstraZeneca vaccinations suspended in Ireland from this morning|work=Irish Examiner|url=https://www.irishexaminer.com/news/arid-40243931.html|accessdate=14 March 2021}}</ref> Italijo, Španijo, <ref>{{Navedi splet|url=https://www.euroweeklynews.com/2021/03/15/breaking-news-spain-suspends-all-astrazeneca-vaccines/|title=Breaking News: Spain Suspends ALL AstraZeneca Vaccines|first=Sarah|last=Keane|date=15 March 2021|website=Euro Weekly News Spain}}</ref> Nemčijo, <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/germany-suspends-astrazeneca-vaccine-blood-clotting-0ab2c4fe13370c96c873e896387eb92f|title=Major European nations suspend use of AstraZeneca vaccine|date=15 March 2021|website=AP NEWS}}</ref> Francijo, Nizozemsko <ref>{{Navedi novice|date=15 March 2021|title=Covid-19: Netherlands suspends use of AstraZeneca vaccine|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-56397157|accessdate=16 March 2021}}</ref> in Slovenijo <ref>{{Navedi splet|title=Slovenija zaustavlja cepljenje s cepivom AstraZeneca|trans-title=Slovenia stops vaccination with AstraZeneca|url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/slovenija-zaustavlja-cepljenje-s-cepivom-astrazeneca/573157|accessdate=16 March 2021|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> je v naslednjih dneh prav tako ustavilo uvedbo cepiva, medtem ko so čakale, da bo EMA zaključila varnostni pregled, ki so ga sprožili primeri.  Aprila 2021 je EMA zaključila svoj varnostni pregled in ugotovila, da je treba neobičajne krvne strdke z nizko vsebnostjo trombocitov uvrstiti med zelo redke neželene učinke, hkrati pa je potrdila splošne koristi cepiva. <ref name="EMA PR 20210407"/> <ref name=":13">{{Navedi sporočilo za javnost|title=AstraZeneca COVID-19 vaccine: review of very rare cases unusual blood clots continues|date=31 March 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/astrazeneca-covid-19-vaccine-review-very-rare-cases-unusual-blood-clots-continues|accessdate=9 April 2021}}</ref> <ref name=":15"/> <ref name="EMA safety update"/> Po tej objavi so države EU ponovno začele uporabljati cepivo, nekatere so se pri tem omejile na starejše ljudi z večjim tveganjem za hudo bolezen COVID-19. <ref name="sbig"/> <ref>{{Navedi splet|date=2 April 2021|title=Netherlands pauses AstraZeneca vaccine rollout for people under 60|url=https://www.independent.co.uk/news/health/astrazeneca-vaccine-netherlands-europe-b1826127.html|accessdate=2021-04-04|website=The Independent}}</ref> 11. marca 2021 je norveška vlada začasno ustavila uporabo cepiva in čakala na več informacij o možnih škodljivih učinkih. Nato je Norveški inštitut za javno zdravje 15. aprila vladi priporočil, da trajno ustavi cepljenje z zdravilom AstraZeneca zaradi "redkih, a hudih incidentov z nizkim številom trombocitov, krvnih strdkov in krvavitev," ker je na Norveškem, " tveganje za smrt po cepljenju s cepivom AstraZeneca večje kot tveganje za smrt zaradi bolezni, zlasti za mlajše ljudi. " <ref name=":18">{{Navedi splet|title=FHIs anbefaling om Astra Zeneca|url=https://www.fhi.no/nyheter/2021/astrazeneca-vaksinen-tas-ut-av-koronavaksinasjonsprogrammet-i-norge/|accessdate=2021-05-12|website=Folkehelseinstituttet|language=no|archive-date=2021-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210512023537/https://www.fhi.no/nyheter/2021/astrazeneca-vaksinen-tas-ut-av-koronavaksinasjonsprogrammet-i-norge/|url-status=dead}}</ref> Hkrati je norveška vlada objavila svojo odločitev, da bo počakala na končno odločitev, in ustanovila strokovno skupino za širšo oceno varnosti cepiv AstraZeneca in Janssen. <ref>{{Navedi splet|last=Olsson|first=Svein Vestrum|date=2021-04-15|title=Regjeringen utsetter AstraZeneca-avgjørelse|url=https://www.nrk.no/norge/regjeringen-utsetter-astrazeneca-avgjorelse-1.15457709|accessdate=2021-05-12|website=NRK|language=nb-NO}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Disagreement halts decision on vaccine|url=https://www.newsinenglish.no/2021/04/15/disagreement-halts-decision-on-vaccine/|accessdate=2021-05-12|website=www.newsinenglish.no|archive-date=2021-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210512170540/https://www.newsinenglish.no/2021/04/15/disagreement-halts-decision-on-vaccine/|url-status=dead}}</ref> Strokovna komisija je 10. maja prav tako priporočila prekinitev uporabe obeh cepiv. <ref>{{Navedi splet|last=Krantz|first=Andreas|date=2021-05-10|title=Ekspertutvalgets dom over vaksinene fra AstraZeneca og Janssen|url=https://www.nrk.no/norge/ekspertutvalgets-dom-over-vaksinene-fra-astrazeneca-og-janssen-1.15490210|accessdate=2021-05-12|website=NRK|language=nb-NO}}</ref> Končno je [[Predsednik vlade Norveške|norveški premier]] 12. maja - dva meseca po prvotni ustavitvi - sporočil odločitev vlade, da cepivo AstraZeneca v celoti izbriše iz norveškega programa cepljenja proti korona virusu; ljudem, ki so prejeli prvi odmerek, bodo ponudili drugi odmerek druge vrste cepiva. <ref>{{Navedi splet|last=Thommessen|first=Julia Kirsebom|date=2021-05-12|title=Regjeringen vaksinerer de yngste tidligere|url=https://www.nrk.no/norge/regjeringen-vaksinerer-de-yngste-tidligere-1.15494522|accessdate=2021-05-12|website=NRK|language=nb-NO}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=omsorgsdepartementet|first=Helse-og|date=2021-05-12|title=AstraZeneca-vaksinen tas ut av koronavaksinasjons-programmet|url=https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/astrazeneca-vaksinen-tas-ut-av-koronavaksinasjonsprogrammet/id2849494/|accessdate=2021-05-12|website=Regjeringen.no|language=no}}</ref> 30. marca 2021 je nemško ministrstvo za zdravje objavilo, da bi morala biti uporaba cepiva pri ljudeh, starih 60 let in manj, predmet pogovora s pacientom, <ref name="DW 20210330">{{Navedi splet|date=30 March 2021|title=Germany restricts use of AstraZeneca vaccine to over 60s in most cases|url=https://www.dw.com/en/germany-restricts-use-of-astrazeneca-vaccine-to-over-60s-in-most-cases/a-57049301|accessdate=30 March 2021|website=Deutsche Welle}}</ref> in da naj bi mlajši bolniki še vedno dobili cepivo AstraZeneca, vendar le "po presoji zdravnikov in po individualni analizi tveganja in temeljiti razlagi". Danska zdravstvena uprava je 14. aprila za nedoločen čas prekinila uporabo cepiva. <ref>{{Navedi splet|url=https://nyheder.tv2.dk/samfund/2021-04-14-tv-2-erfarer-astrazeneca-vaccine-droppes-helt|title=AstraZeneca vaccine droppes i Danmark - TV 2|date=14 April 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=14 April 2021|title=Denmark says it's permanently stopping use of the AstraZeneca vaccine|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/04/14/world/europe/denmark-astrazeneca-vaccine.html|accessdate=16 April 2021}}</ref> <ref name=":14">{{Navedi novice|date=14 April 2021|title=AstraZeneca vaccine: Denmark stops rollout completely|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-56744474|accessdate=2021-04-14}}</ref> Danska zdravstvena uprava je dejala, da ima na voljo druga cepiva in da je treba za naslednje ciljne skupine, ki spadajo med prebivalstvo z manjšim tveganjem, "[pretehtati] uporabo glede na dejstvo, da je tveganje za hude škodljive učinke cepljenja z AstraZeneco sedaj znano, tudi če je absolutno tveganje majhno. " ==== Kanada ==== 29. marca 2021 je kanadski nacionalni svetovalni odbor za imunizacijo (NACI) priporočil, da se za bolnike, mlajše od 55 let, začasno ustavi distribucija cepiva; Predsednica NACI Caroline Quach-Thanh je izjavila, da je tveganje za nastanek krvnih strdkov večje pri mlajših bolnikih in da mora NACI svoja priporočila "prilagoditi", ko bodo na voljo novi podatki. Večina kanadskih provinc je nato napovedala, da bo sledila tem navodilom. <ref>{{Navedi splet|date=29 March 2021|title=NACI to recommend halting AstraZeneca vaccine for those under 55: source|url=https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/naci-to-recommend-halting-astrazeneca-vaccine-for-those-under-55-source-1.5366808|accessdate=29 March 2021|website=CTV News|archive-date=2021-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210329200540/https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/naci-to-recommend-halting-astrazeneca-vaccine-for-those-under-55-source-1.5366808|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=29 March 2021|title=P.E.I. suspends use of AstraZeneca vaccine for those younger than 55|url=https://atlantic.ctvnews.ca/p-e-i-suspends-use-of-astrazeneca-vaccine-for-those-younger-than-55-1.5366557|accessdate=29 March 2021|website=CTV News Atlantic|archive-date=2021-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210409155305/https://atlantic.ctvnews.ca/p-e-i-suspends-use-of-astrazeneca-vaccine-for-those-younger-than-55-1.5366557|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Miller|first=Adam|date=29 March 2021|title=Why Canada is suspending use of AstraZeneca vaccine in people under 55|url=https://www.cbc.ca/news/health/canada-suspends-astrazeneca-vaccine-covid-19-1.5968657|accessdate=2021-04-07|website=CBC News}}</ref> {{As of|2021|April|20}} v Kanadi so bili potrjeni trije primeri strjevanja krvi, povezani s cepivom, pri več kot 700.000 odmerkih, ki so jih vcepili v državi. <ref>{{Navedi splet|date=17 April 2021|title=Alberta confirms 1st case of rare blood clot after AstraZeneca vaccine|url=https://www.cbc.ca/news/canada/edmonton/astrazeneca-first-blood-clot-alberta-1.5991997|accessdate=2021-04-18|website=CBC News}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Franklin|first=Michael|date=17 April 2021|title=Alberta doctors find 2nd case of blood clot linked to AstraZeneca vaccine in Canada|url=https://calgary.ctvnews.ca/alberta-doctors-find-2nd-case-of-blood-clot-linked-to-astrazeneca-vaccine-in-canada-1.5391531|accessdate=2021-04-18|website=CTV News Calgary|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=20 April 2021|title=N.B. reports first case of blood-clotting from AstraZeneca vaccine; no new cases of COVID-19|url=https://atlantic.ctvnews.ca/n-b-reports-first-case-of-blood-clotting-from-astrazeneca-vaccine-no-new-cases-of-covid-19-1.5394915|accessdate=2021-04-21|website=Atlantic|language=en|archive-date=2021-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420230903/https://atlantic.ctvnews.ca/n-b-reports-first-case-of-blood-clotting-from-astrazeneca-vaccine-no-new-cases-of-covid-19-1.5394915|url-status=dead}}</ref> Od 18. aprila je več kanadskih provinc (Alberta, Britanska Kolumbija, Ontario in Saskatchewan) ob velikem tretjem valu virusa napovedalo, da se ne bodo držale priporočila NACI in da bodo upravičenost do cepiva AstraZeneca razširile na prebivalce, stare 40 let,. Quebec je upravičenost razširil tudi na prebivalce, stare 45 let ali več. <ref>{{Navedi novice|date=20 April 2021|title=B.C., Alberta, Manitoba and Ontario lower age limits for AstraZeneca COVID-19 vaccine|work=The Globe & Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/canada/article-four-provinces-lower-age-limits-for-astrazeneca-covid-19-vaccine/|accessdate=2021-04-21}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=20 April 2021|title=The AstraZeneca vaccine is now available to Quebecers age 45 and up|url=https://montreal.ctvnews.ca/the-astrazeneca-vaccine-is-now-available-to-quebecers-age-45-and-up-1.5394863|accessdate=2021-04-21|website=CTV News Montreal|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=20 April 2021|title=Sask. lowers AstraZeneca age to 40; includes teachers, correctional officers in COVID-19 vaccine priority|url=https://regina.ctvnews.ca/sask-lowers-astrazeneca-age-to-40-includes-teachers-correctional-officers-in-covid-19-vaccine-priority-1.5395208|accessdate=2021-04-21|website=CTV News Regina|language=en}}</ref> Smernice NACI so priporočilo, ki na formalno odobritev cepiva (ki ga daje Health Canada) za vse odrasle nad 18 let ne vpliva; 14. aprila je sporočila, da so opozorila glede cepiva posodobljena v okviru tekočega pregleda, vendar je "potencialno tveganje za te dogodke zelo redko in koristi cepiva pri zaščiti pred COVID-19 odtehtajo potencialna tveganja. " <ref>{{Navedi splet|date=14 April 2021|title=Health Canada provides update on safety review of AstraZeneca and COVISHIELD COVID-19 vaccines|url=https://www.canada.ca/en/health-canada/news/2021/04/health-canada-provides-update-on-safety-review-of-astrazeneca-and-covishield-covid-19-vaccines.html|accessdate=2021-04-18|website=|publisher=Health Canada|archive-date=2021-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418210207/https://www.canada.ca/en/health-canada/news/2021/04/health-canada-provides-update-on-safety-review-of-astrazeneca-and-covishield-covid-19-vaccines.html|url-status=dead}}</ref> 23. aprila je NACI, sklicujoč se na trenutno stanje zalog cepiv na osnovi mRNA in na nove podatke, izdal priporočilo, da se lahko cepivo ponudi pacientom, starim 30 let, če koristi odtehtajo tveganje, pacient pa "ne želi čakati na cepivo mRNA ". <ref>{{Navedi splet|last=Aiello|first=Rachel|date=23 April 2021|title=Canadians aged 30 and older can be offered AstraZeneca vaccine, national vaccine panel says|url=https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/canadians-aged-30-and-older-can-be-offered-astrazeneca-vaccine-national-vaccine-panel-says-1.5399901|accessdate=2021-04-23|website=CTV News|language=en|archive-date=2021-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210423185845/https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/canadians-aged-30-and-older-can-be-offered-astrazeneca-vaccine-national-vaccine-panel-says-1.5399901|url-status=dead}}</ref> Z začetkom 11. maja je več provinc napovedalo, da bodo ponovno opustile uporabo cepiva AstraZeneca, navajajo pa bodisi težave z oskrbo bodisi tveganje za strjevanje krvi. Nekatere province so izjavile, da načrtujejo uporabo cepiva AstraZeneca samo za druge odmerke, NACI pa preiskuje tudi učinkovitost režima mešanih odmerkov z drugim cepivom. <ref>{{Navedi splet|last=Aiello|first=Rachel|date=2021-05-12|title=PM Trudeau says he plans to take second AstraZeneca shot, if it's available|url=https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/pm-trudeau-says-he-plans-to-take-second-astrazeneca-shot-if-it-s-available-1.5425100|accessdate=2021-05-13|website=CTV News|language=en|archive-date=2021-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513001854/https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/pm-trudeau-says-he-plans-to-take-second-astrazeneca-shot-if-it-s-available-1.5425100|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Thompson|first=Nicole|date=2021-05-12|title=More provinces are limiting the use of the AstraZeneca vaccine|url=https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/more-provinces-are-limiting-the-use-of-the-astrazeneca-vaccine-1.5424950|accessdate=2021-05-13|publisher=Canadian Press|language=en|archive-date=2021-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513001856/https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/more-provinces-are-limiting-the-use-of-the-astrazeneca-vaccine-1.5424950|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=11 May 2021|title=Ontario will no longer give AstraZeneca COVID-19 vaccine as 1st dose due to blood clot risk|url=https://www.cbc.ca/news/canada/toronto/ontario-update-astrazeneca-vaccine-1.6022545|accessdate=2021-05-12|website=CBC|language=en}}</ref> ==== Indonezija ==== Sredi marca je Indonezija ustavila uvedbo cepiva in počakala na dodatne varnostne smernice Svetovne zdravstvene organizacije, <ref>{{Navedi splet|last=Media|first=Kompas Cyber|date=15 March 2021|title=Menkes: RI Tunda Penggunaan Vaksin Covid-19 AstraZeneca|trans-title=Minister of Health: RI Delays Use of AstraZeneca Covid-19 Vaccine|url=https://nasional.kompas.com/read/2021/03/15/17393151/menkes-ri-tunda-penggunaan-vaksin-covid-19-astrazeneca|accessdate=16 March 2021|website=KOMPAS.com|language=id}}</ref> nato pa je 19. marca ponovno začela uporabljati cepivo. <ref>{{Navedi novice|title=Indonesia to resume use of AstraZeneca coronavirus vaccine|date=2021-03-19|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-indonesia-idUSKBN2BB0LY|work=Reuters|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210323093834/https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-indonesia-idUSKBN2BB0LY|archivedate=23 March 2021|accessdate=30 April 2021}}</ref> ==== Avstralija ==== Avstralija je 17. junija 2021 pregledala svoja priporočila za uvedbo cepiva za osebe, mlajše od 60 let, in priporočila, da se cepivo Pfizer Comirnaty uporablja namesto tega, kadar ljudje, mlajši od 60 let, še niso prejeli prvega odmerka zdravila AstraZeneca COVID-19 cepivo. Cepivo AstraZeneca COVID-19 se še vedno lahko uporablja pri odraslih, mlajših od 60 let, kjer bodo koristi verjetno odtehtale tveganje za posameznika in se bo oseba po posvetovanju z zdravnikom odločila na podlagi razumevanja tveganj in koristi. strokovno. <ref>{{Navedi novice|last=Hitch|first=Georgia|title=AstraZeneca COVID vaccine use recommended for over 60s only following ATAGI meeting|url=https://www.abc.net.au/news/2021-06-17/atagi-to-change-astrazeneca-age-rules-covid-vaccine/100222464|work=www.abc.net.au|publisher=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|date=2021-06-17|language=en-AU}}</ref> ==== Malezija ==== Po prvotni odobritvi uporabe cepiva AstraZeneca so malezijski zdravstveni organi zaradi zaskrbljenosti javnosti glede njegove varnosti odstranili cepivo iz državnega programa cepljenja v državi. <ref>{{Navedi novice|last=Tan|first=Vincent|title=AstraZeneca removed from Malaysia's mainstream COVID-19 immunisation programme due to public concerns: Khairy|url=https://www.channelnewsasia.com/news/asia/malaysia-covid-19-astrazeneca-removed-vaccination-programme-14710010|accessdate=28 April 2021|work=[[Channel News Asia]]|date=28 April 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210428112534/https://www.channelnewsasia.com/news/asia/malaysia-covid-19-astrazeneca-removed-vaccination-programme-14710010|archivedate=28 April 2021}}</ref> Cepiva AstraZeneca bodo distribuirana v določenih cepilnih centrih, javnost pa se lahko za cepivo registrira prostovoljno. Vseh 268.800 odmerkov začetne serije cepiva je bilo v celoti rezerviranih v treh urah in pol po registraciji, na voljo za prebivalce države Selangor in zveznega ozemlja Kuala Lumpur. <ref>{{Navedi novice|last=Timbuong|first=Jo|title=All 268,800 AstraZeneca vaccination slots taken up in three and a half hours|url=https://www.thestar.com.my/news/nation/2021/05/02/all-260000-astrazeneca-vaccination-slots-taken-up-in-three-and-a-half-hours|accessdate=17 May 2021|work=[[The Star (Malaysia)|The Star]]|date=2 May 2021|archiveurl=|archivedate=}}</ref> Druga serija z 1.261.000 odmerki je bila ponujena prebivalcem zveznih držav Selangor, Penang, Johore, Sarawak in zveznega ozemlja Kuala Lumpur. Skupno 29.183 odmerkov je bilo rezerviranih za predhodno prijavljene registracijske zavezance, 275.208 odmerkov pa so starejši občani prevzeli v milostnem 3-dnevnem obdobju. Preostalih 956.609 odmerkov so nato ponudili tistim, ki so stari 18 let ali več, in jih v celoti rezervirali v eni uri. <ref>{{Navedi splet|last=COVID-19 Immunisation Action Body (CITF)|date=26 May 2021|title=AstraZeneca 2.0 COVID-19 Vaccine Appointment Booking on May 26, 2021|url=https://www.vaksincovid.gov.my/upload/media/SIARAN_AKHBAR_CITF-TEMPAHAN_JANJI_TEMU_VAKSIN_ASTRAZENECA_2.0.pdf|accessdate=27 May 2021|website=The Special Committee for Ensuring Access to COVID-19 Vaccine Supply (JKJAV)|archive-date=2021-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210526141015/https://www.vaksincovid.gov.my/upload/media/SIARAN_AKHBAR_CITF-TEMPAHAN_JANJI_TEMU_VAKSIN_ASTRAZENECA_2.0.pdf|url-status=dead}}</ref> === Varnostni pregled === [[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) je 11. marca 2021 izjavila, da nič ne kaže, da je cepljenje vzrok za opažene težave s strjevanjem, ki niso bile navedene kot neželeni učinki cepiva. <ref name=":0"/> <ref name=":1">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-vaccine-astrazeneca-prac-investigating-cases-thromboembolic-events-vaccines-benefits|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca: PRAC investigating cases of thromboembolic events – vaccine's benefits currently still outweigh risks – Update|date=11 March 2021}}</ref> Takrat po podatkih EMA število [[Globoka venska tromboza|trombemboličnih]] dogodkov pri cepljenih ljudeh ni bilo večje od tistega, opaženega pri splošni populaciji. {{As of|2021|3|11}} , Med skoraj petimi so poročali o 30 primerih trombemboličnih dogodkov{{Presledki}}milijonov ljudi cepljenih v evropskem gospodarskem prostoru. Tudi britanska MHRA je navedla, da je po več kot 11{{Presledki}}milijon uporabljenih odmerkov ni bilo potrjeno, da je cepivo povzročilo prijavljene krvne strdke in da cepljenja ne bodo ustavili. <ref name=":6">{{Navedi splet|date=15 March 2021|title=MHRA response to the precautionary suspensions of COVID-19 Vaccine AstraZeneca|url=https://www.gov.uk/government/news/mhra-response-to-irish-authorities-action-to-temporarily-suspend-the-astrazeneca-covid-19-vaccine|publisher=MHRA}}</ref> SZO je 12. marca 2021 izjavila, da vzročna zveza ni bila dokazana in da je treba s cepljenjem nadaljevati. <ref>{{Navedi splet|date=12 March 2021|title=WHO backs AstraZeneca COVID vaccine amid clotting concerns; green lights Johnson & Johnson shots|url=https://news.un.org/en/story/2021/03/1087222|accessdate=16 March 2021|website=UN News|archive-date=2021-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210410144912/https://news.un.org/en/story/2021/03/1087222|url-status=dead}}</ref> AstraZeneca je 14. marca 2021 potrdila, da je po pregledu 17{{Presledki}}milijonov ljudi, ki so bili cepljeni s cepivom, v nobeni državi ni bilo dokazov o povečanem tveganju za nastanek krvnih strdkov. <ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2021/update-on-the-safety-of-covid-19-vaccine-astrazeneca.html|title=Update on the safety of COVID-19 Vaccine AstraZeneca|website=www.astrazeneca.com}}</ref> Družba je poročala, da je z datumom 8. marca 2021 v celotni EU in Združenem kraljestvu bilo med tistimi, ki so prejeli cepivo, zabeleženih 15 dogodkov globoke venske tromboze in 22 dogodkov [[Pljučna embolija|pljučne embolije]], kar je veliko manj, kot bi bilo pričakovati, če bi se v splošni populaciji te velikosti pojavilo naravno. Nemški inštitut Paul-Ehrlich (PEI) je 15. marca 2021 sporočil, da ob 1.6{{Presledki}}milijon cepljenj, prišlo do sedem primerov tromboze možganskih ven v povezavi s pomanjkanjem krvnih ploščic. <ref name=":7">{{Navedi splet|title=Paul-Ehrlich-Institut – News – The Paul-Ehrlich-Institut informs – Temporary Suspension of Vaccination with COVID-19 Vaccine AstraZeneca|url=https://www.pei.de/EN/newsroom/hp-news/2021/210315-pei-informs-temporary-suspension-vaccination-astra-zeneca.html|accessdate=16 March 2021|website=www.pei.de|archive-date=2021-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420132915/https://www.pei.de/EN/newsroom/hp-news/2021/210315-pei-informs-temporary-suspension-vaccination-astra-zeneca.html|url-status=dead}}</ref> Po podatkih PEI je bilo število primerov cerebralne venske tromboze po cepljenju statistično značilno večje od števila primerov, ki bi se pojavili v splošni populaciji v podobnem časovnem obdobju. Ta poročila so PEI spodbudila, da je priporočila začasno prekinitev cepljenja, dokler EMA ne zaključi pregleda primerov. <ref>{{Navedi splet|title=Paul-Ehrlich-Institut – Temporary suspension of COVID-19 vaccine AstraZeneca (PDF version)|url=https://www.pei.de/SharedDocs/Downloads/EN/newsroom-en/hp-news/faq-temporary-suspension-astrazeneca.pdf|accessdate=17 March 2021|website=www.pei.de|archive-date=2021-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420180958/https://www.pei.de/SharedDocs/Downloads/EN/newsroom-en/hp-news/faq-temporary-suspension-astrazeneca.pdf|url-status=dead}}</ref> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) je 17. marca objavila izjavo v zvezi z varnostnimi signali cepiva AstraZeneca COVID-19; še vedno meni, da koristi cepiva odtehtajo njegova morebitna tveganja, in dalje priporoča nadaljevanje cepljenja. <ref>{{Navedi splet|title=WHO statement on AstraZeneca COVID-19 vaccine safety signals|url=https://www.who.int/news/item/17-03-2021-who-statement-on-astrazeneca-covid-19-vaccine-safety-signals|website=[[World Health Organization]] (WHO)|date=17 March 2021|accessdate=17 March 2021}}</ref> 18. marca je EMA sporočila, da je pri približno 20{{Presledki}}milijonih ljudi, ki so prejeli cepivo, splošna stopnja strjevanja krvi bila normalna, vendar da je odkritih sedem primerov razsejane intravaskularne koagulacije in osemnajst primerov cerebralne venske sinusne tromboze. <ref name=":8">{{Navedi sporočilo za javnost|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca: benefits still outweigh the risks despite possible link to rare blood clots with low blood platelets|date=18 March 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-vaccine-astrazeneca-benefits-still-outweigh-risks-despite-possible-link-rare-blood-clots|accessdate=18 March 2021}}</ref> Vzročna povezava s cepivom ni bila dokazana, vendar je EMA dejala, da bo izvedla nadaljnjo analizo in priporočila, da se osebe, upravičene do cepiva, obvesti, da možnost, da lahko povzroči redke težave s strjevanjem, ni bila ovržena. EMA je potrdila, da so koristi cepiva večje od tveganj. EMA je 25. marca objavila posodobljene informacije o izdelkih. <ref name="EMA20210325PR">{{Navedi sporočilo za javnost|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca – Update on ongoing evaluation of blood clot cases|date=25 March 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-vaccine-astrazeneca-update-ongoing-evaluation-blood-clot-cases|accessdate=25 March 2021}}</ref> <ref name="EMA20210325ANNEX"/> <ref name="EMA20210325RISK">{{Navedi splet|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca: Risk of thrombocytopenia and coagulation disorders|website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA)|date=24 March 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/dhpc/covid-19-vaccine-astrazeneca-risk-thrombocytopenia-coagulation-disorders|accessdate=25 March 2021}}</ref> Po podatkih agencije EMA se v EU vsak mesec zgodi 100.000 primerov krvnih strdkov in tveganje za nastanek krvnih strdkov pri cepljeni populaciji ni statistično večje. EMA je ugotovila, da COVID-19 sam povzroča večje tveganje za nastanek krvnih strdkov, zato bi cepivo zmanjšalo tveganje za nastanek krvnih strdkov, tudi če bi bila potrjena vzročna zveza 15 primerov. <ref name=":12">{{Navedi časopis|last=Mahase|first=Elisabeth|date=March 2021|title=Covid-19: AstraZeneca vaccine is not linked to increased risk of blood clots, finds European Medicine Agency|journal=BMJ|volume=372|pages=n774|doi=10.1136/bmj.n774|issn=1756-1833|pmid=33741638|doi-access=free}}</ref> Italija je po izjavi EMA ponovno začela s cepljenjem,<ref name=":9">{{Navedi novice|date=18 March 2021|title=EU regulator declares AstraZeneca vaccine safe, but experts fear damage has been done|work=CNN|url=https://www.cnn.com/2021/03/18/europe/ema-astrazeneca-vaccine-blood-clots-decision-intl/index.html|accessdate=19 March 2021}}</ref> večina preostalih evropskih držav pa je tudi kmalu zatem začela cepljenje s cepivom AstraZeneca. <ref name=":10">{{Navedi novice|date=19 March 2021|title=EU Resets Vaccine Drive After Chaos That May Undermine Trust|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-03-19/eu-seeks-to-reset-vaccine-drive-after-reversing-astrazeneca-ban|accessdate=22 March 2021}}</ref> Da bi javnost prepričali o varnosti cepiva, sta se britanski in francoski premier [[Boris Johnson]] in Jean Castex kmalu po ponovnem zagonu kampanj cepljenja proti AstraZeneci v EU z njimi cepila v živo pred mediji. <ref name=":11">{{Navedi splet|title=AstraZeneca: France, UK prime ministers receive vaccine|date=19 March 2021|url=https://www.dw.com/en/astrazeneca-france-uk-prime-ministers-receive-vaccine/a-56924555|accessdate=22 March 2021|website=Deutsche Welle}}</ref> 13. aprila 2021 je EMA izdala svoje neposredno zdravstveno sporočilo (DHPC) o cepivu. <ref name="DHPC2021-04-13">{{Navedi splet|title=Vaxzevria (previously COVID-19 Vaccine AstraZeneca): link between the vaccine and occurrence of thrombosis in combination with thrombocytopenia|website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA)|date=13 April 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/dhpc/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-link-between-vaccine-occurrence-thrombosis|accessdate=13 April 2021}}</ref> DHPC je navedel, da je vzročna zveza med cepivom in krvnimi strdki ([[Tromboza|tromboz]]<nowiki/>o) v kombinaciji z nizko vsebnostjo trombocitov ([[trombocitopenija]]) verjetna, kar je opredelil kot zelo redek neželeni učinek cepiva. Po navedbah EMA se ti zelo redki neželeni dogodki pojavijo pri približno 1 od 100.000 cepljenih. <ref name=":17"/> === Nadaljnji razvoj === ==== Učinkovitost proti različicam ==== Študija, ki so jo aprila 2021 objavili raziskovalci iz konzorcija COVID-19 Genomics United Kingdom, projekta AMPHEUS in preskusne skupine za cepivo COVID-19 v Oxfordu, je pokazala, da je cepivo Oxford – AstraZeneca pokazalo nekoliko zmanjšano učinkovitost proti okužbi z različico Alpha (linija B .1.1.7), z absolutno 70,4-odstotno učinkovitostjo proti alfi v primerjavi z 81,5% v primerjavi z drugimi različicami. <ref>{{Navedi časopis|display-authors=6|vauthors=Emary KR, Golubchik T, Aley PK, Ariani CV, Angus B, Bibi S, Blane B, Bonsall D, Cicconi P, Charlton S, Clutterbuck EA, Collins AM, Cox T, Darton TC, Dold C, Douglas AD, Duncan CJ, Ewer KJ, Flaxman AL, Faust SN, Ferreira DM, Feng S, Finn A, Folegatti PM, Fuskova M, Galiza E, Goodman AL, Green CM, Green CA, Greenland M, Hallis B, Heath PT, Hay J, Hill HC, Jenkin D, Kerridge S, Lazarus R, Libri V, Lillie PJ, Ludden C, Marchevsky NG, Minassian AM, McGregor AC, Mujadidi YF, Phillips DJ, Plested E, Pollock KM, Robinson H, Smith A, Song R, Snape MD, Sutherland RK, Thomson EC, Toshner M, Turner DP, Vekemans J, Villafana TL, Williams CJ, Hill AV, Lambe T, Gilbert SC, Voysey M, Ramasamy MN, Pollard AJ|date=April 2021|title=Efficacy of ChAdOx1 nCoV-19 (AZD1222) vaccine against SARS-CoV-2 variant of concern 202012/01 (B.1.1.7): an exploratory analysis of a randomised controlled trial|journal=Lancet|volume=397|issue=10282|pages=1351–1362|doi=10.1016/S0140-6736(21)00628-0|pmc=8009612|pmid=33798499|doi-access=free}}</ref> Kljub temu so raziskovalci ugotovili, da je cepivo še naprej učinkovito preprečevalo simptomatsko okužbo s to različico in da so simptomatsko okuženi posamezniki običajno imeli krajše trajanje simptomov in manj [[Virusno breme|virusne obremenitve]], s čimer so zmanjšali tveganje za prenos. <ref name="Laguipo20210331">{{Navedi novice|date=31 March 2021|title=Oxford-AstraZeneca vaccine effective against B.1.1.7 SARS-CoV-2 variant|url=https://www.news-medical.net/news/20210331/Oxford-AstraZeneca-vaccine-effective-against-B117-SARS-CoV-2-variant.aspx|accessdate=4 April 2021|work=News Medical}}</ref> Po identifikaciji pomembnih zaskrbljujočih različic se je pojavila zaskrbljenost, da bi mutacija E484K, ki je prisotna v različicah beta in gama (rodu B.1.351 in P.1), lahko preprečila zaščito, ki jo daje cepivo. <ref name="BMJ2021-372n359">{{Navedi časopis|vauthors=Wise J|date=February 2021|title=Covid-19: The E484K mutation and the risks it poses|journal=BMJ|volume=372|pages=n359|doi=10.1136/bmj.n359|pmid=33547053|doi-access=free}}</ref> Februarja 2021 si je sodelovanje prizadevalo za prilagoditev cepiva s ciljem na teh različicah; <ref>{{Navedi splet|date=8 February 2021|title=AstraZeneca races to adapt Covid vaccine as South Africa suspends rollout|url=https://www.cnbc.com/2021/02/08/astrazeneca-races-to-adapt-covid-vaccine-as-south-africa-halts-rollout.html|accessdate=8 February 2021|publisher=CNBC}}</ref> pričakuje se, da bo modificirano cepivo na voljo "čez nekaj mesecev" kot "spodbujevalec" za ljudi, ki so že dobili oba odmerka originalnega cepiva. <ref name="Triggle-20210208">{{Navedi novice|date=8 February 2021|accessdate=9 February 2021|title=Covid: Are fears over Oxford-AstraZeneca jab justified?|publisher=BBC News Online|url=https://www.bbc.com/news/health-55921815}}</ref> == Družba in kultura == Sodelovanje med univerzo Oxford in AstraZeneco je bilo prikazano kot možnost dobiti cepivo brez zahtevnih zahtev za shranjevanje. <ref name="Wise20210414">{{Navedi časopis|vauthors=Wise J|date=14 April 2021|title=Covid-19: How AstraZeneca lost the vaccine PR war|journal=British Medical Journal|volume=373|pages=n921|doi=10.1136/bmj.n921|pmid=33853827|doi-access=free}}</ref> Niz dogodkov v AstraZeneci, vključno z zgrešenimi komunikacijami, težavami z oskrbo, poročili o škodljivih učinkih, prekinitvami nacionalnega uvajanja in politiko, vključno z odmevnim sporom med Evropsko komisijo in AstraZeneco COVID-19, pomeni katastrofo v [[Odnosi z javnostmi|odnosih z javnost]]<nowiki/>jo, <ref name="BBC-Jack20210330">{{Navedi novice|date=30 March 2021|title=AstraZeneca vaccine – was it really worth it?|work=BBC News|accessdate=1 April 2021|url=https://www.bbc.co.uk/news/business-56570364}}</ref>po mnenju enega akademika je to vzrok za povečano [[nasprotovanje cepljenju]] . Cepivo ostaja ključna sestavina programa [[COVAX]] (COVID-19 Vaccines Global Access); <ref name="Wise20210414"/> WHO, EMA in MHRA še naprej trdijo, da koristi cepiva odtehtajo morebitne neželene učinke. <ref name="WHO20210409B">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/director-general/speeches/detail/director-general-s-opening-remarks-at-the-media-briefing-on-covid-19-9-april-2021|title=Director-General's opening remarks at the media briefing on COVID-19 – 9&nbsp;April 2021|website=[[World Health Organization]] (WHO)}}</ref> === Denarni vidiki === V začetku leta 2021 je Urad za preiskovalno novinarstvo ugotovil, da je [[Republika Južna Afrika|Južna Afrika]] plačala v primerjavi z EU dvakratno, [[Uganda|Uganda pa]] trikratno ceno. <ref name="katnr">{{Navedi novice|last=Aronoff|first=Kate|title=The Dark Side of Bill Gates's Climate Techno-Optimism|url=https://newrepublic.com/article/161533/bill-gates-climate-vaccines|publisher=The New Republic|date=3 March 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=The next Covid crisis: a vaccine apartheid endangering us all|url=https://www.thebureauinvestigates.com/stories/2021-02-06/the-next-covid-crisis-a-vaccine-apartheid-endangering-us-all|accessdate=2021-06-06|website=The Bureau of Investigative Journalism|language=en}}</ref> == Raziskave == {{As of|2021|February}} si razvojna skupina AZD1222 prizadeva prilagoditi cepivo, da bo bolj učinkovito glede na novejše različice [[SARS-CoV-2|SARS-CoV-2;]] preoblikovanje cepiva je razmeroma hiter postopek, v katerem se prilagodi gensko zaporedje konične beljakovine. Preden bo prilagojeno cepivo na voljo jeseni, bo prav tako treba prilagoditi proizvodnjo in opraviti manj obsežen preskus. preskušanje. .<ref name="BBC 20210203">{{Navedi novice|last=Triggle|first=Nick|last2=Roxby|first2=Philippa|title=Covid: New Oxford vaccine 'ready by the autumn' to tackle mutations|work=BBC News|date=3 February 2021|url=https://www.bbc.com/news/health-55917793|accessdate=16 April 2021}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Umaknjena zdravila]] [[Kategorija:Cepiva proti covidu-19]] [[Kategorija:Učinkovine z nestandardnim pravnim statusom]] [[Kategorija:Učinkovine brez dodeljene ATC kode]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] hh677500l0y7me162zz5jfqg0w66vc7 0 503054 6688546 6261538 2026-06-12T13:49:14Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688546 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Jonas Wind | fullname = Jonas Older Wind<ref name="FIFA 2022">{{navedi splet |url=https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce44/pdf/SquadLists-English.pdf |title=FIFA World Cup Qatar 2022 – Squad list: Denmark (DEN) |publisher=[[FIFA]] |page=9 |date=15 November 2022 |access-date=15 November 2022}}</ref> | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 1.90 m<ref>{{navedi splet |url=https://www.vfl-wolfsburg.de/en/teams/first-team/players-and-staff/spieler-profil/jonas-wind |title=Jonas Wind |publisher=Vfl Wolfsburg |access-date=1 September 2022}}</ref> | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[VfL Wolfsburg]] | clubnumber = 23 | youthyears1 = 2007–2010 | youthclubs1 = [[Avedøre IF|Avedøre]] | youthyears2 = 2010–2012 | youthclubs2 = Rosenhøj Boldklub | youthyears3 = 2012–2017 | youthclubs3 = [[F.C. Copenhagen|Copenhagen]] | years1 = 2018–2022 | clubs1 = [[F.C. Copenhagen|Copenhagen]] | caps1 = 88 | goals1 = 36 | years2 = 2022– | clubs2 = [[VfL Wolfsburg]] | caps2 = 20 | goals2 = 6 | nationalyears1 = 2015–2016 | nationalteam1 = Danska do 17 let | nationalcaps1 = 12 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2016–2017 | nationalteam2 = Danska do 18 let | nationalcaps2 = 3 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2017–2018 | nationalteam3 = Danska do 19 let | nationalcaps3 = 9 | nationalgoals3 = 8 | nationalyears4 = 2019 | nationalteam4 = Danska do 21 let | nationalcaps4 = 2 | nationalgoals4 = 1 | nationalyears5 = 2020– | nationalteam5 = [[Danska nogometna reprezentanca|Danska]] | nationalcaps5 = 15 | nationalgoals5 = 5 }} '''Jonas Older Wind''', [[Danci|danski]] [[nogometaš]], * [[7. februar]] [[1999]], [[Hvidovre]], [[Danska]]. Jonas Wind je danski profesionalni [[Nogomet|nogometaš,]] ki nastopa kot napadalec [[VfL Wolfsburg|Wolfsburga]] in [[Danska nogometna reprezentanca|danske reprezentance]]. Je sin nekdanjega vratarja [[Per Wind|Pera Winda]]. == Kariera == === FC Kopenhagen === Julija 2012 je bil Wind sprejet v šolo odličnosti FC Kopenhagen. Do leta 2018 je igral za klubske ekipe U17, U18 in U19. Tu je v sezoni 2014/15 dosegel devet golov za U17, postal najboljši strelec lige U17 in za moštvo FCK U17 v letih 2015–16 z 28 goli na 24 tekmah. V letih 2016–17 je bil tretji igralec v ligi U19. == Mednarodna kariera == 7. oktobra 2020 je Wind mednarodno debitiral v prijateljski zmagi s Ferskimi otoki s 4: 0 . <ref name="DBU">{{Navedi splet|title=Landsholdsdatabasen spiller information|url=https://www.dbu.dk/landshold/landsholdsdatabasen/PlayerInfo/5328|accessdate=10 August 2016|website=www.dbu.dk}}</ref> 25. maja 2021 ga je trener Kasper Hjulmand poklical na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|UEFA Euro 2020]] . <ref>{{Navedi novice|url=https://dbu.dk/nyheder/2021/maj/26-spillere-klar-til-em-for-danmark/|title=26 spillere klar til EM for Danmark|trans-title=26 players ready for the European Championship for Denmark|work=[[Danish Football Association]]|date=25 May 2021|accessdate=25 May 2021|language=da}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" |+Nastopi in cilji po klubih, sezoni in tekmovanju ! rowspan="2" | Klub ! rowspan="2" | Sezona ! colspan="3" | Liga ! colspan="2" | Državni pokal ! colspan="2" | Celinski ! colspan="2" | Skupaj |- ! Divizija ! Aplikacije ! Cilji ! Aplikacije ! Cilji ! Aplikacije ! Cilji ! Aplikacije ! Cilji |- | rowspan="4" | [[FC København|Kopenhagen]] | 2017–18 | Superliga | 10. | 2. | 0 | 0 | 1 | 0 | 11. | 2. |- | 2018–19 | Superliga | 21. | 6. | 1. | 0 | 2 [lower-alpha 1] | 0 | 24. | 6. |- | 2019–20 | Superliga | 13. | 7. | 0 | 0 | 6 | 3. | 19. | 10. |- | 2020–21 | Superliga | 28. | 15. | 1. | 0 | 3 [lower-alpha 1] | 2. | 32 | 17. |- ! colspan="3" | Kariera skupaj ! 72 ! 30. ! 2. ! 0 ! 12. ! 5. ! 86 ! 35 |}   === Mednarodni === {{updated|odigrane tekme 7. julija 2021.}}<ref>{{NFT player |79614 |Wind, Jonas |access-date=17 June 2021}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" |+Nastopi in cilji po reprezentanci in letu ! Reprezentanca ! Leto ! Aplikacije ! Cilji |- | rowspan="2" | [[Danska nogometna reprezentanca|Danska]] | 2020 | 4. | 2. |- | 2021 | 5. | 1. |- ! colspan="2" | Skupaj ! 9. ! 3. |} {| class="wikitable sortable" |+Seznam mednarodnih golov, ki jih je dosegel Jonas Wind ! scope="col" | Ne ! scope="col" | Datum ! scope="col" | Prizorišče ! scope="col" | Pokrovček ! scope="col" | Nasprotnik ! scope="col" | Rezultat ! scope="col" | Rezultat ! scope="col" | Tekmovanje |- | align="center" | 1. | 11. november 2020 | Stadion Brøndby, Brøndbyvester, Danska | align="center" | 2. |{{Ng|SWE}}</img>{{Ng|SWE}} | align="center" | 1–0 | align="center" | 2–0 | Prijazno |- | align="center" | 2. | 18. november 2020 | Den Dreef, [[Leuven]], Belgija | align="center" | 4. |{{Ng|BEL}}</img>{{Ng|BEL}} | align="center" | 1–1 | align="center" | 2–4 | 2020–21 Liga narodov UEFA A |- | align="center" | 3. | 25. marec 2021 | Stadion Bloomfield, [[Tel Aviv]], Izrael | align="center" | 5. |{{Ng|ISR}}</img>{{Ng|ISR}} | align="center" | 2–0 | align="center" | 2–0 | Kvalifikacije za svetovno prvenstvo FIFA 2022 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{VfL Wolfsburg squad}}   {{DEFAULTSORT:Wind, Jonas}} [[Kategorija:Danski nogometaši]] [[Kategorija:Danski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Københavna]] [[Kategorija:Nogometaši VfL Wolfsburga]] tg9wr0latih363ci3uh2cbjf7thvdei 0 503190 6688518 6387870 2026-06-12T13:03:56Z Sporti 5955 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688518 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Ivan Perišić | image = <!-- WD --> | full_name = Ivan Perišić<ref name="FIFA">{{cite web |url=https://www.fifadata.com/documents/FWC/2018/pdf/FWC_2018_SQUADLISTS.PDF |title=FIFA World Cup Russia 2018: List of Players: Croatia |publisher=FIFA |page=7 |date=15 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190611000407/https://www.fifadata.com/documents/FWC/2018/pdf/FWC_2018_SQUADLISTS.PDF |archive-date=11 June 2019}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[Vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[PSV Eindhoven|PSV]] | clubnumber = 5 | youthyears1 = 1998–2000 | youthclubs1 = [[NK Dalmatinac Split|Dalmatinac Split]] | youthyears2 = 2000–2006 | youthclubs2 = [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]] | youthyears3 = 2006–2007 | youthclubs3 = [[FC Sochaux-Montbéliard|Sochaux]] | years1 = 2007–2009 | clubs1 = [[FC Sochaux-Montbéliard|Sochaux II]] | caps1 = 36 | goals1 = 8 | years2 = 2009 | clubs2 = → [[K.S.V. Roeselare|Roeselare]] (pos.) | caps2 = 17 | goals2 = 5 | years3 = 2009–2011 | clubs3 = [[Club Brugge KV|Club Brugge]] | caps3 = 70 | goals3 = 31 | years4 = 2011–2013 | clubs4 = [[Borussia Dortmund]] | caps4 = 42 | goals4 = 9 | years5 = 2013–2015 | clubs5 = [[VfL Wolfsburg]] | caps5 = 70 | goals5 = 18 | years6 = 2015–2022 | clubs6 = [[Inter Milan]] | caps6 = 208 | goals6 = 49 | years7 = 2019–2020 | clubs7 = → [[FC Bayern Munich|Bayern Munich]] (pos.) | caps7 = 22 | goals7 = 4 | years8 = 2022–2024 | clubs8 = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]] | caps8 = 39 | goals8 = 1 | years9 = 2024 | clubs9 = → [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]] (pos.) | caps9 = 7 | goals9 = 1 | years10 = 2024 | clubs10 = [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]] | caps10 = 1 | goals10 = 0 | years11 = 2024– | clubs11 = [[PSV Eindhoven|PSV]] | caps11 = | goals11 = | nationalyears1 = 2005 | nationalteam1 = Hrvaška do 17 let | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007 | nationalteam2 = Hrvaška do 19 let | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2009–2010 | nationalteam3 = Hrvaška do 21 let | nationalcaps3 = 8 | nationalgoals3 = 3 | nationalyears4 = 2011– | nationalteam4 = [[Hrvaška nogometna reprezentanca|Hrvaška]] | nationalcaps4 = 123 | nationalgoals4 = 33 }} '''Ivan Perišić''', [[Hrvati|hrvaški]] [[Nogomet|nogometaš]], * [[2. februar]] [[1989]], [[Split]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Trenutno igra za klub [[PSV Eindhoven]] in [[Hrvaška nogometna reprezentanca|hrvaško reprezentanco]]. Običajno igra kot napadalec, igral pa je tudi kot branilec in drugi napadalec. Kot član mladinske akademije Hajduk Split in Sochaux je nastopil med igranjem za Club Brugge, kjer je bil najboljši strelec belgijske lige Pro in je bil leta 2011 razglašen za belgijskega nogometaša leta. To mu je prineslo prestop v klub Borussija Dortmund, s katerim je zmagal v Bundesligi 2011–12, preden je januarja 2013 prestopil VfL Wolfsburg za 8 milijonov evrov. Tam je prestal dve sezoni in pol, ko je leta 2015 zmagal v finalu DFB-Pokal, preden je presopil v milanski klub Inter. Leta 2019 se je pridružil posojen emu klubu Bayern v [[München|Münchnu]] in zmagal tri pokale.<ref>{{Navedi splet|url=https://sportske.jutarnji.hr/sn/nogomet/nogomet-mix/avion-ga-je-u-splitu-cekao-dva-dana-hajduk-je-bio-nemocan-ako-ne-uspije-svi-mozemo-potrgati-diplome-15015106|title=Avion ga je u Splitu čekao dva dana, Hajduk je bio nemoćan: 'Ako ne uspije, svi možemo potrgati diplome'}}</ref> Perišić je za [[Hrvaška nogometna reprezentanca|hrvaško reprezentanco]] igral leta 2011, svojo državo pa je zastopal na evropskih prvenstvih v letih 2012, 2016 in 2020 ter svetovnem prvenstvu 2014 in 2018 in se uvrstil v finale slednjega. Perišić je v drugi hrvaški "zlati generaciji" igralec države z največ zadetki na glavnih turnirjih (14) in prvi hrvaški igralec, ki je kdaj dosegel zadetek v finalu svetovnega pokala.<ref>{{Navedi splet|url=https://hajduk.hr/utakmice/arhiva/prijateljske/2006|title=PRIJATELJSKE UTAKMICE 2006. GODINE}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Perišić, Ivan}} [[Kategorija:Hrvaški nogometaši]] [[Kategorija:Hrvaški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši FC Sochaux-Montbéliarda]] [[Kategorija:Nogometaši K.S.V. Roeselara]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Brugge]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Dortmund]] [[Kategorija:Nogometaši VfL Wolfsburga]] [[Kategorija:Nogometaši Internazionala]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Nogometaši Tottenham Hotspurja]] [[Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]] [[Kategorija:Nogometaši PSV Eindhovna]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] 2k3khm1ti2yj2veynhq8lu8pejrgb3q 0 503363 6688519 6261555 2026-06-12T13:05:59Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]]; +[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688519 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Nikola Vlašić | image = <!-- WD --> | fullname = Nikola Vlašić<ref>{{navedi splet |url=https://www.premierleague.com/news/612828 |title=Updated squads for 2017/18 Premier League confirmed |publisher=Premier League |date=2 February 2018 |access-date=11 February 2018}}</ref> | height = 178 cm | position = [[Vezist (nogometaš)|vezist]] | currentclub = [[Torino F.C.|Torino]] | clubnumber = 16 | youthyears1 = 2006–2009 | youthclubs1 = [[NK Omladinac Vranjic|Omladinac Vranjic]] | youthyears2 = 2010–2014 | youthclubs2 = [[HNK Hajduk Split Reserves and Academy|Hajduk Split]] | years1 = 2014–2017 | clubs1 = [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]] | caps1 = 86 | goals1 = 11 | years2 = 2017–2019 | clubs2 = [[Everton F.C.|Everton]] | caps2 = 12 | goals2 = 0 | years3 = 2018–2019 | clubs3 = → [[NK CSKA Moskva|CSKA Moskva]] (pos.) | caps3 = 25 | goals3 = 5 | years4 = 2019–2021 | clubs4 = [[NK CSKA Moskva|CSKA Moskva]] | caps4 = 61 | goals4 = 23 | years5 = 2021–2023 | clubs5 = [[West Ham United F.C.|West Ham United]] | caps5 = 19 | goals5 = 1 | years6 = 2022–2023 | clubs6 = → [[Torino FC|Torino]] (pos.) | caps6 = 34 | goals6 = 5 | years7 = 2023– | clubs7 = [[Torino FC|Torino]] | caps7 = 1 | goals7 = | nationalyears1 = 2012–2013 | nationalteam1 = Hrvaška do 16 let | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2013 | nationalteam2 = Hrvaška do 17 let | nationalcaps2 = 8 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2014 | nationalteam3 = Hrvaška do 18 let | nationalcaps3 = 2 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2015 | nationalteam4 = Hrvaška do 19 let | nationalcaps4 = 3 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2015–2019 | nationalteam5 = Hrvaška do 21 let | nationalcaps5 = 17 | nationalgoals5 = 6 | nationalyears6 = 2017– | nationalteam6 = [[Hrvaška nogometna reprezentanca|Hrvaška]] | nationalcaps6 = 48 | nationalgoals6 = 7 }} '''Nikola Vlašić''', [[Hrvati|hrvaški]] [[Nogomet|nogometaš]] * [[4. oktober]] [[1997]], [[Split]], [[Hrvaška]]. Trenutno igra kot napadalec za italijanski klub [[Torino F.C.|Torino]] in [[Hrvaška nogometna reprezentanca|hrvaško reprezentanco]]. Rodil se je v znani hrvaški športni družini Vlašić. Kot starejši prvenec je tekmoval poleti 2014, kasneje istega leta pa je nastopil kot nogometaš na seznamu The Guardian's Next Generation. Leta 2017 so mu nastopi prinesli selitev v Everton; po neuspešni sezoni pa je bil premeščen v moskovski klub CSKA, ki je potezo po koncu sezone naredil za stalno.<ref>{{Navedi splet|url=http://gol.dnevnik.hr/clanak/nogomet/rijeka-protiv-fradija-na-kantridi-hajduk-u-irskoj-split-na-parku-mladezi---344500.html|title=Hajduk slavio u Irskoj: Nikola Vlašić najmlađi strijelac 'bijelih' u povijesti!}}</ref> Vlašić je prvič nastopil leta 2017, preden je postal redni mednarodni reprezentant po hrvaški kampanji za [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|svetovno prvenstvo 2018]], ki je nastopila tudi na UEFA Euro 2020.<ref>{{Navedi splet|url=http://hajduk.hr/prva-momcad/nikola-vlasic/8|title=Prva momčad • HNK Hajduk Split}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vlašić, Nikola}} [[Kategorija:Hrvaški nogometaši]] [[Kategorija:Hrvaški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]] [[Kategorija:Nogometaši Evertona]] [[Kategorija:Nogometaši CSKA Moskve]] [[Kategorija:Nogometaši West Ham Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Torina]] 25luelppvhk5g6oi0n542g64s5ud9lz 0 504301 6688611 6670177 2026-06-12T18:21:18Z Upwinxp 126544 slog 6688611 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Travnik}} {{Infopolje Ulica |name = Travnik |alternate_name = |native_name = Piazza della Vittoria |image = Piazza della Vittoria Gorizia by night.jpg |former_names = Piazza Grande (Veliki trg) |caption = Travnik ponoči |location = [[Gorica]] | coordinates = {{koord novi|45|56|43|N|13|37|30|E|display=inline,title}} }} '''Travnik''' ({{langx|it|Piazza della Vittoria}}, »Trg zmage«; nekoč ''Piazza Grande'', »Veliki trg«) je glavni [[trg]] mesta [[Gorica]] v [[Italija|Italiji]]. Leži ob vznožju grajske gorice. Je največji trg v mestu, nad katerim se dviga [[Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Gorica|cerkev sv. Ignacija Lojolskega]]. Na trgu izstopa še ''Casa Torriana'' iz 16. stoletja, danes sedež prefekture. V središču trga stoji Neptunov vodnjak, ki ga je sredi 18. stoletja ustvaril Padovanec Marco Chiereghin po načrtih Nicolòja Pacassija, pred cerkvijo sv. Ignacija pa stoji steber Sant'Ignazio, ki ga je daroval grof Andrea di Porcia in je bil tukaj postavljen leta 1687. Do trga se pride po [[Raštel|Raštelu]] (''via Rastello''), Rimski ulici (''via Roma''), Oberdankovi (''via [[Wilhelm Oberdank|Oberdan]]''), Mamelijevi (''via [[Goffredo Mameli|Mameli]]''), Carduccijevi (''via [[Giosuè Carducci|Carducci]]''), Bombičevi{{efn|Bombičeva ulica je predor, ki pelje na Giustinianijevo ulico.}} (''via Bombi'') in po ulici Nadškofstva (''via dell'Arcivescovado''). Prehod med ulico Via Rastello so nekoč zapirala vrata (''rastello'', iz katerih izhaja ime), ki so ločevala mesto od podeželja. == Zgodovina == [[slika:Gorizia - Piazza Grande.jpg|thumb|left|Travnik med letoma 1909–1935]] V 16. stoletju se je Gorica začela širiti pod grajskim gričem, okoli sedanjega trga pa so nastale stavbe. Takrat je bil trg velik travnik, od tod tudi slovensko ime ''Travnik''. Cerkev sv. Ignacija Lojolskega so zgradili [[Družba Jezusova|jezuiti]] med letoma 1654 in 1767 in je impozantna stavba, ki harmonično združuje elemente avstrijskega baročnega sloga s tipično italijansko postavitvijo. Njeno pročelje (ki ga je okoli leta 1720 zasnoval avstrijski jezuit Christoph Taucher) zaznamujeta dva visoka [[zvonik]]a, okronana s čebulastimi kupolami. Med številnimi slavnimi gosti, ki živeli v ''Casa Torriana'', je bil tudi [[Giacomo Casanova]], ki je tam bival leta 1773 in o svojem bivanju v Gorici pripoveduje tudi v svojih ''Spominih'' ({{langx|it|Memorie}}). == Opombe == {{opombe}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Piazza della Vittoria (Gorizia)}} [[Kategorija:Trgi v Gorici]] ljbsvr0p61s6ktf0jedmk1dtb4m7jh4 0 510076 6688681 5625536 2026-06-13T06:46:10Z Yerpo 8417 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Župani Občine Moravče]]: "*" s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688681 wikitext text/x-wiki Na tem seznamu so '''[[Župan|župani]] [[Občina Moravče|Občine Moravče]]''' v vseh njenih oblikah. V oklepajih so navedene začetne in končne letnice županovanja. == Zgodovinski župani Občine Moravče == * [[Janez Lavrač]] (1853-1866), župan * [[Luka Pirnat]] (1866-1880), župan * [[Janez Cerar]] (1880-1888), župan * [[Ignacij Klopčič]] (1888-1899, 1903-1912), župan * [[Janko Toman]] (1899-1903), župan * [[Anton Cerar-Martinka]] (1912-1931), župan * [[Ignac Tomc]] (1931-1935), župan * [[Ignac Lavrič]] (1936-1941), župan * [[Josip Napokoj]] (1941-1942), komisar * [[Ivan Fugar]] (1942-1944), komisar * [[Ivan Pustotnik]] (1945-1947), predsednik Krajevnega ljudskega odbora * [[Franc Vehovec-VOJSKA]] (1947), predsednik Krajevnega ljudskega odbora * [[Janez Kos-Planinc]] (1947-1949), predsednik Krajevnega ljudskega odbora * [[Franc Lebar]] (1949-1952), predsednik Krajevnega ljudskega obora * [[Martin Klopčič-Mokota]] (1952-1959), predsednik Občinskega odbora * [[Jože Otolani]] (1959-1970), predsednik Krajevne skupnosti * Ivan Korošec (1970-1978), predsednik Krajevne skupnosti * [[Vinko Stupica]] (1978-1982), predsednik Krajevne skupnosti * Peter Janežič (1982-1990), predsednik Krajevne skupnosti * Franc Capuder (1990-1994), predsednik Krajevne skupnosti == Župani po ponovni ustanovitvi občine Moravče == Občina Moravče je bila v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] ustanovljena leta 1995. * [[Matjaž Kočar]] (1995-2000), župan * [[Ljudmila Novak]] (2001-2004), županja * [[Martin Rebolj]] (2004-2018), župan * [[Milan Balažic]] (2018- ), župan == Viri == * https://domzalec.si/novice/lokalno-aktualno/zupan-odkril-tablo-zgodovinskih-zupanov-obcine-moravce/ {{Občine v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Moravče]] [[Kategorija:Župani Občine Moravče|*]] 47d8arr26ykv1w8a72t4zc86pyd02uy 6688682 6688681 2026-06-13T06:47:46Z Yerpo 8417 /* Župani po ponovni ustanovitvi občine Moravče */ posodobitev 6688682 wikitext text/x-wiki Na tem seznamu so '''[[Župan|župani]] [[Občina Moravče|Občine Moravče]]''' v vseh njenih oblikah. V oklepajih so navedene začetne in končne letnice županovanja. == Zgodovinski župani Občine Moravče == * [[Janez Lavrač]] (1853-1866), župan * [[Luka Pirnat]] (1866-1880), župan * [[Janez Cerar]] (1880-1888), župan * [[Ignacij Klopčič]] (1888-1899, 1903-1912), župan * [[Janko Toman]] (1899-1903), župan * [[Anton Cerar-Martinka]] (1912-1931), župan * [[Ignac Tomc]] (1931-1935), župan * [[Ignac Lavrič]] (1936-1941), župan * [[Josip Napokoj]] (1941-1942), komisar * [[Ivan Fugar]] (1942-1944), komisar * [[Ivan Pustotnik]] (1945-1947), predsednik Krajevnega ljudskega odbora * [[Franc Vehovec-VOJSKA]] (1947), predsednik Krajevnega ljudskega odbora * [[Janez Kos-Planinc]] (1947-1949), predsednik Krajevnega ljudskega odbora * [[Franc Lebar]] (1949-1952), predsednik Krajevnega ljudskega obora * [[Martin Klopčič-Mokota]] (1952-1959), predsednik Občinskega odbora * [[Jože Otolani]] (1959-1970), predsednik Krajevne skupnosti * Ivan Korošec (1970-1978), predsednik Krajevne skupnosti * [[Vinko Stupica]] (1978-1982), predsednik Krajevne skupnosti * Peter Janežič (1982-1990), predsednik Krajevne skupnosti * Franc Capuder (1990-1994), predsednik Krajevne skupnosti == Župani po ponovni ustanovitvi občine Moravče == Občina Moravče je bila v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] ustanovljena leta 1995. * [[Matjaž Kočar]] (1995–2000), župan * [[Ljudmila Novak]] (2001–2004), županja * [[Martin Rebolj]] (2004–2018), župan * [[Milan Balažic]] (2018–2026), župan * ''[[Janez Vidic (politik)|Janez Vidic]]'' (2026–sedanjost), vršilec dolžnosti == Viri == * https://domzalec.si/novice/lokalno-aktualno/zupan-odkril-tablo-zgodovinskih-zupanov-obcine-moravce/ {{Občine v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Moravče]] [[Kategorija:Župani Občine Moravče|*]] tptwom6ietopxjsrh89sa6sexrpi67c 0 510153 6688500 6542251 2026-06-12T12:50:35Z ~2026-34558-78 261540 MIK 2026 6688500 wikitext text/x-wiki {{Infobox Musical artist|name=Martina Majerle|image=Martina Majerle crop.jpg|caption=|background=solo_singer|birth_name=|birth_date=|birth_place=|origin=|genre=[[Pop glasba|Pop]]|occupation=pevka|years_active=1997–danes|associated_acts=[[Quartissimo]] ∙ [[Atmospheric (music group)|Atmospheric]]|label=Majerle Music}}'''Martina Majerle,''' [[Hrvati|hrvaška]] [[Pevec|pevka]] [[Zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[2. maj]] [[1980]] Martina Majerle je pevka hrvaškega in slovenskega rodu. Zastopala je Slovenijo na tekmovanju za [[pesem Evrovizije 2009]] v Moskvi, v Rusiji, skupaj z godalnim kvartetom [[Quartissimo]], s pesmijo ''[[Love Symphony]]''. == Kariera na Hrvaškem == Prve resne korake v svetu glasbe je naredila kot pevka reške skupine [[Putokazi]]. Svojo glasbeno pot je nadaljevala kot solistka v ambientalno-elektro-pop skupini [[Atmospheric]]. Udeležila se je tudi Splitskega festivala, kjer je leta 2011 debitirala s pesmijo ''Neka se dogodi čudo''. Leta 2013 je Martina Majerle skupaj z Mr. B in Chrisma Project izdala priredbo pesmi [[Tony Esposito|Tonyja Esposita]], ''[[Kalimba de Luna]]'', saj je z njimi sodelovala že pri pesmi ''[[Caravan of Love]]''. Leta 2017 je na Festivalu Melodije Istre i Kvarnera osvojila tretje mesto občinstva s pesmijo ''Teče teče Rečina'', leto kasneje pa je na istem festivalu izvedla skladbo ''Na Trsatu'', kjer je osvojila drugo nagrado občinstva. Nagrado za najboljšo interpretacijo v letu 2018 je prejela za skladbo ''Međimurska voda sveta'', izvedeno na MEF-u – Međimurskem festivalu. Na Čansonfestu je leta 2018 nastopila s skladbo ''More j' z morun'', kjer je po oceni strokovne žirije osvojila tretje mesto. Leta 2019 je bila na istem festivalu nagrajena za najboljšo interpretacijo s pesmijo ''Leja le lej''. Martina je članica orkestra hrvaške RTV in je vključena v večje televizijske projekte, kot so The Voice, A strana, Zvezde pojejo, Dora in Porin. Martina Majerle je leta 2020 nastopila na prestižnem hrvaškem festivalu Večeri dalmatinske šansone v Šibeniku na Hrvaškem, kjer je izvedla skladbo ''Volin Kad Si Tu'', kjer je dosegla tretje mesto po izboru strokovne žirije. Skladba 'Volin kad si tu' je uradno izšla 20. septembra 2020. Naslednja pesem ''[[Dajen ti besedu]]'' je izšla na digitalnih platformah 30. septembra 2020, prvič pa je bila predstavljena na festivalu Melodije Istre i Kvarnera 2020, skupaj s Klapo Tić, kjer je osvojila tretje mesto občinstva. Oba singla sta bila izdana pri njeni lastni založbi [[Majerle Music]]. Majerle je maja 2021 zastopala [[Hrvaška|Hrvaško]] na albanskem glasbenem tekmovanju Kënga Magjike, kjer je izvedla svojo skladbo ''Vrijeme je na našoj strani''. Martina je kot spremljevalna vokalistka nastopila na številnih koncertih doma in v tujini. Spremljala je številne znane glasbenike, med njimi [[Oliver Dragojević|Oliverja Dragojevića]] v [[Royal Albert Hall]] (London), [[Tereza Kesovija|Terezo Kesovijo]] v Olympiji (Pariz), [[Zdravko Čolić|Zdravka Čolića]] v Olimpiji (Pariz), ter na turneji po ZDA in Avstraliji, [[Severina Vučković|Severino]], [[Massimo Savić|Massima Savića]], [[Nina Badrić|Nino Badrić]], [[Tony Cetinski|Tonyja Cetinskega]], [[Doris Dragović]], [[Radojka Šverko|Radojko Šverko]], [[Maja Blagdan|Majo Blagdan]], pa tudi skupine, kot so [[Novi fosili|Novi Fosili]] in [[Parni valjak|Parni Valjak]]. Leta 2025 je Majerle na hrvaškem ČAnsonfestu znova dosegla velik uspeh s pesmijo ''Jutra rano gren''. Skladba je – s tekstom Zemirja Delića in aranžmajem Aleksandra Valenčića – osvojila '''tri glavne nagrade''': nagrado publike, nagrado žirije in nagrado za interpretacijo. Pesem skozi močno in intimno interpretacijo govori o ženski, ki po letih zlorabe najde pogum, da zapusti nasilnega partnerja, s čimer Majerle naslavlja pomembno družbeno temo. <ref>{{Navedi splet|title=Martina Majerle v novi pesmi odpira težko temo nasilja nad ženskami (z njo osvojila vse nagrade na ČAnsonfestu)|url=https://www.metropolitan.si/scena/glasba/martina-majerle-nagrada-cansonfest-skladba-jutra-rano-gren/|website=Metropolitan.si|date=2025-11-11|accessdate=2025-11-19|language=sl-SI}}</ref> Leta 2026 je Martina Majerle kot članica vokalne skupine Donne na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja (MIK) dosegla velik uspeh s skladbo ''Kostrenski kapetani''. Pesem avtorice Lare Pilepić, z besedilom Roberta Pilepića in aranžmajem Aleksandra Valenčića, je osvojila prvo nagrado občinstva ter postala skupna zmagovalka festivala MIK 2026. Majerle je na festivali slavila skupaj z Jozefino Jurišić, Karin Kuljanić in Tamaro Brusić.<ref>{{Navedi splet|title=ZAVRŠIO NIKAD EMOTIVNIJI MIK|url=https://festivalmik.com/it/mik-2026/zavr%C5%A0io-nikad-emotivniji-mik|website=MIK|date=2026-06-12|accessdate=2026-06-12}}</ref> == Tekmovanje za Pesem Evrovizije == Martina je na Evroviziji nastopila osemkrat: leta 2003 s hrvaško predstavnico [[Claudia Beni|Claudio Beni]], leta 2007 s slovensko predstavnico [[Alenka Gotar|Alenko Gotar]], leta 2008 s črnogorskim predstavnikom [[Stefan Filipović|Stefanom Filipovićem]], leta 2009 kot pevka pri godalnem kvartetu [[Quartissimo]] z pesem ''[[Love Symphony]]'', leta 2011 s slovensko predstavnico [[Maja Keuc|Majo Keuc]], leta 2012 s slovensko predstavnico [[Eva Boto|Evo Boto]], leta 2014 s črnogorskim predstavnikom [[Sergej Ćetković|Sergejem Ćetkovićem]], leta 2016 pa s hrvaško predstavnico [[Nina Kraljić|Nino Kraljić]]. == Kariera v Sloveniji == Leta 2009 je kot gostujoča vokalistka zasedbe Quartissimo nastopila na EMI 2009, s skladbo Love Symphony, ter predstavljala Slovenijo na Pesmi Evrovizije 2009, v Moskvi. Leta 2013 je uspešno sodelovala s slovenskim tekstopiscem [[Dare Kaurič|Daretom Kauričem]], s katerim je izdala več pesmi v slovenskem jeziku, kot so ''[[Čokolada in vanilija]]'', ''[[Luna nad obalo]]'' in ''[[Rain In The Desert]]'' (v sklopu projekta Mr. Darwin Chill). Leta 2015 je s pesmijo Alive tekmovala na slovenskem predizboru [[EMA 2015]] za [[Pesem Evrovizije]]. Majerle je leta 2018 sodelovala s [[POP TV]] pri slovenski oddaji [[Zvezde plešejo (POP TV)|Zvezde plešejo]], kot pevka. == Znan obraz ima svoj glas == 16. februarja 2022 so oznanili, da bo Martina Majerle del šeste sezone šova [[Znan obraz ima svoj glas]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/predstavljamo-nastopajoce-nove-sezona-znan-obraz-ima-svoj-glas.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-20}}</ref> 6. marca se je Martina preobrazila v pevko Shirley Bassey, s skladbo Get This Party Started. 13. marca se je v oddaji preobrazila v glasbenico in filmsko igralko [[Christina Aguilera|Christino Aguilera]]. V tretji oddaji, ki je bila na sporedu 20. marca, se je Martina preobrazila v pevko [[Britney Spears]]. V oddaji, ki je bila na sporedu 27. marca, se je Martina preobrazila v [[Mariah Carey]]. V peti oddaji, ki je bila na sporedu 4. aprila, se je Martina preobrazila v lik Lettie Lutz, iz filma [[The Greatest Showman]]. V oddaji, ki je bila na sporedu 10. aprila, se Martina ni pojavila, saj bi v tej oddaji morala nastopiti v duetu z Matevžem Derendo, ki je bil na dan snemanja okužen s koronavirusom. 17. aprila je Martina stopila v čevlje hrvaškega glasbenika, ko je za en večer postala [[Damir Urban]]. 24. aprila se je Martina Majerle preizkusila s petjem v slovenščini, odpela je zimzeleno skladbo [[Dan ljubezni]], za en večer je stopila v čevlje [[Ditka Haberl|Ditke Haberl]], članice zasedbe [[Pepel in kri]]. S slovenščino je nadaljevala tudi teden kasneje, ko je nastopila s skladbo [[Ne grem na kolena]], ki jo je v originalu odpela Saša Lendero. Nedeljo kasneje je Martina nastopila kot pevka zasedbe [[Nightwish]] in na odru predstavila skladbo Nemo. V 11. oddaji je z [[Matevž Derenda|Matevžem Derendo]] predstavila točko, ki sta jo morala zaradi bolezni odpovedati, nastopila sta kot [[Shakira]] in [[Maluma]], v skladbo Chantaje. V zadnji oddaji je Martina nastopila z Damjano Golavšek, s skladbo Anything You Can Do (I Can Do Better). == Singli == {| class="wikitable" ! align="center" |Naslov pesmi ! align="center" |Leto |- |"[[Love Symphony]] (feat. [[Quartissimo]])" | style="text-align:center;" |2009 |- |"[[Kalimba de Luna]] (feat. [[Chrisma Project]], [[Mr. B]])" | style="text-align:center;" |2010 |- |"[[Caravan of Love]] (feat. [[Chrisma Project]], [[Mr. B]])" | style="text-align:center;" |2010 |- |"Neka se dogodi čudo" | style="text-align:center;" |2011 |- |"Čokolada in Vanilija (feat. [[Dare Kaurič]])" | style="text-align:center;" |2012 |- |"Luna nad obalo" | style="text-align:center;" |2013 |- |"Alive" | style="text-align:center;" |2015 |- |"Teče, teče rečina" | style="text-align:center;" |2017 |- |"Na Trsatu" | style="text-align:center;" |2018 |- |"Međimurska voda sveta" | style="text-align:center;" |2018 |- |"More j' z morun" | style="text-align:center;" |2018 |- |"Leja le lej" | style="text-align:center;" |2019 |- |"Rain In The Desert" | style="text-align:center;" |2019 |- |"Volin kad si tu" | style="text-align:center;" |2020 |- |"Dajen ti besedu (feat. [[Klapa Tić]])" | style="text-align:center;" |2020 |- |"Vrijeme je na našoj strani" | style="text-align:center;" |2021 |- |"Sebi dovoljan (feat. [[Matija Dedić]])" | style="text-align:center;" |2021 |- |"To jubav je" | style="text-align:center;" |2022 |- |"Stori malo mesta zame" | style="text-align:center;" |2023 |- |"Oblak" (feat. [[Sandro Bastiančić]]) | style="text-align: center;" |2024 |- |"Sunny, sunny, sole, sole" (feat. [[Nikolina Tomljanović]]) | style="text-align: center;" |2025 |- |"Jutra rano gren" | style="text-align: center;" |2025 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|Category:Martina Majerle (singer)|Martina Majerle}} {{s-start}} {{s-ach}} {{succession box||before=[[Rebeka Dremelj]]<br>z "[[Vrag naj vzame]]"|title=[[Slovenija na Pesmi Evrovizije]]|years='''[[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'''<br>(z [[Quartissimo]])|after=[[Ansambel Roka Žlindre]] in [[Kalamari (glasbena skupina)|Kalamari]]<br>z "[[Narodnozabavni rock]]"}} {{s-end}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Majerle, Martina}} [[Kategorija:Hrvaški pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] jqbieox6h5urcv51gntzu4gu9ory9ip 6688502 6688500 2026-06-12T12:51:10Z ~2026-34558-78 261540 6688502 wikitext text/x-wiki {{Infobox Musical artist|name=Martina Majerle|image=Martina Majerle crop.jpg|caption=|background=solo_singer|birth_name=|birth_date=|birth_place=|origin=|genre=[[Pop glasba|Pop]]|occupation=pevka|years_active=1997–danes|associated_acts=[[Quartissimo]] ∙ [[Atmospheric (music group)|Atmospheric]]|label=Majerle Music}}'''Martina Majerle,''' [[Hrvati|hrvaška]] [[Pevec|pevka]] [[Zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[2. maj]] [[1980]] Martina Majerle je pevka hrvaškega in slovenskega rodu. Zastopala je Slovenijo na tekmovanju za [[pesem Evrovizije 2009]] v Moskvi, v Rusiji, skupaj z godalnim kvartetom [[Quartissimo]], s pesmijo ''[[Love Symphony]]''. == Kariera na Hrvaškem == Prve resne korake v svetu glasbe je naredila kot pevka reške skupine [[Putokazi]]. Svojo glasbeno pot je nadaljevala kot solistka v ambientalno-elektro-pop skupini [[Atmospheric]]. Udeležila se je tudi Splitskega festivala, kjer je leta 2011 debitirala s pesmijo ''Neka se dogodi čudo''. Leta 2013 je Martina Majerle skupaj z Mr. B in Chrisma Project izdala priredbo pesmi [[Tony Esposito|Tonyja Esposita]], ''[[Kalimba de Luna]]'', saj je z njimi sodelovala že pri pesmi ''[[Caravan of Love]]''. Leta 2017 je na Festivalu Melodije Istre i Kvarnera osvojila tretje mesto občinstva s pesmijo ''Teče teče Rečina'', leto kasneje pa je na istem festivalu izvedla skladbo ''Na Trsatu'', kjer je osvojila drugo nagrado občinstva. Nagrado za najboljšo interpretacijo v letu 2018 je prejela za skladbo ''Međimurska voda sveta'', izvedeno na MEF-u – Međimurskem festivalu. Na Čansonfestu je leta 2018 nastopila s skladbo ''More j' z morun'', kjer je po oceni strokovne žirije osvojila tretje mesto. Leta 2019 je bila na istem festivalu nagrajena za najboljšo interpretacijo s pesmijo ''Leja le lej''. Martina je članica orkestra hrvaške RTV in je vključena v večje televizijske projekte, kot so The Voice, A strana, Zvezde pojejo, Dora in Porin. Martina Majerle je leta 2020 nastopila na prestižnem hrvaškem festivalu Večeri dalmatinske šansone v Šibeniku na Hrvaškem, kjer je izvedla skladbo ''Volin Kad Si Tu'', kjer je dosegla tretje mesto po izboru strokovne žirije. Skladba 'Volin kad si tu' je uradno izšla 20. septembra 2020. Naslednja pesem ''[[Dajen ti besedu]]'' je izšla na digitalnih platformah 30. septembra 2020, prvič pa je bila predstavljena na festivalu Melodije Istre i Kvarnera 2020, skupaj s Klapo Tić, kjer je osvojila tretje mesto občinstva. Oba singla sta bila izdana pri njeni lastni založbi [[Majerle Music]]. Majerle je maja 2021 zastopala [[Hrvaška|Hrvaško]] na albanskem glasbenem tekmovanju Kënga Magjike, kjer je izvedla svojo skladbo ''Vrijeme je na našoj strani''. Martina je kot spremljevalna vokalistka nastopila na številnih koncertih doma in v tujini. Spremljala je številne znane glasbenike, med njimi [[Oliver Dragojević|Oliverja Dragojevića]] v [[Royal Albert Hall]] (London), [[Tereza Kesovija|Terezo Kesovijo]] v Olympiji (Pariz), [[Zdravko Čolić|Zdravka Čolića]] v Olimpiji (Pariz), ter na turneji po ZDA in Avstraliji, [[Severina Vučković|Severino]], [[Massimo Savić|Massima Savića]], [[Nina Badrić|Nino Badrić]], [[Tony Cetinski|Tonyja Cetinskega]], [[Doris Dragović]], [[Radojka Šverko|Radojko Šverko]], [[Maja Blagdan|Majo Blagdan]], pa tudi skupine, kot so [[Novi fosili|Novi Fosili]] in [[Parni valjak|Parni Valjak]]. Leta 2025 je Majerle na hrvaškem ČAnsonfestu znova dosegla velik uspeh s pesmijo ''Jutra rano gren''. Skladba je – s tekstom Zemirja Delića in aranžmajem Aleksandra Valenčića – osvojila '''tri glavne nagrade''': nagrado publike, nagrado žirije in nagrado za interpretacijo. Pesem skozi močno in intimno interpretacijo govori o ženski, ki po letih zlorabe najde pogum, da zapusti nasilnega partnerja, s čimer Majerle naslavlja pomembno družbeno temo. <ref>{{Navedi splet|title=Martina Majerle v novi pesmi odpira težko temo nasilja nad ženskami (z njo osvojila vse nagrade na ČAnsonfestu)|url=https://www.metropolitan.si/scena/glasba/martina-majerle-nagrada-cansonfest-skladba-jutra-rano-gren/|website=Metropolitan.si|date=2025-11-11|accessdate=2025-11-19|language=sl-SI}}</ref> Leta 2026 je Martina Majerle kot članica vokalne skupine Donne na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja (MIK) dosegla velik uspeh s skladbo ''Kostrenski kapetani''. Pesem avtorice Lare Pilepić, z besedilom Roberta Pilepića in aranžmajem Aleksandra Valenčića, je osvojila prvo nagrado občinstva ter postala skupna zmagovalka festivala MIK 2026. Majerle je na festivalu slavila skupaj z '''Jozefino Jurišić''', '''Karin Kuljanić''' in '''Tamaro Brusić'''.<ref>{{Navedi splet|title=ZAVRŠIO NIKAD EMOTIVNIJI MIK|url=https://festivalmik.com/it/mik-2026/zavr%C5%A0io-nikad-emotivniji-mik|website=MIK|date=2026-06-12|accessdate=2026-06-12}}</ref> == Tekmovanje za Pesem Evrovizije == Martina je na Evroviziji nastopila osemkrat: leta 2003 s hrvaško predstavnico [[Claudia Beni|Claudio Beni]], leta 2007 s slovensko predstavnico [[Alenka Gotar|Alenko Gotar]], leta 2008 s črnogorskim predstavnikom [[Stefan Filipović|Stefanom Filipovićem]], leta 2009 kot pevka pri godalnem kvartetu [[Quartissimo]] z pesem ''[[Love Symphony]]'', leta 2011 s slovensko predstavnico [[Maja Keuc|Majo Keuc]], leta 2012 s slovensko predstavnico [[Eva Boto|Evo Boto]], leta 2014 s črnogorskim predstavnikom [[Sergej Ćetković|Sergejem Ćetkovićem]], leta 2016 pa s hrvaško predstavnico [[Nina Kraljić|Nino Kraljić]]. == Kariera v Sloveniji == Leta 2009 je kot gostujoča vokalistka zasedbe Quartissimo nastopila na EMI 2009, s skladbo Love Symphony, ter predstavljala Slovenijo na Pesmi Evrovizije 2009, v Moskvi. Leta 2013 je uspešno sodelovala s slovenskim tekstopiscem [[Dare Kaurič|Daretom Kauričem]], s katerim je izdala več pesmi v slovenskem jeziku, kot so ''[[Čokolada in vanilija]]'', ''[[Luna nad obalo]]'' in ''[[Rain In The Desert]]'' (v sklopu projekta Mr. Darwin Chill). Leta 2015 je s pesmijo Alive tekmovala na slovenskem predizboru [[EMA 2015]] za [[Pesem Evrovizije]]. Majerle je leta 2018 sodelovala s [[POP TV]] pri slovenski oddaji [[Zvezde plešejo (POP TV)|Zvezde plešejo]], kot pevka. == Znan obraz ima svoj glas == 16. februarja 2022 so oznanili, da bo Martina Majerle del šeste sezone šova [[Znan obraz ima svoj glas]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/predstavljamo-nastopajoce-nove-sezona-znan-obraz-ima-svoj-glas.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-20}}</ref> 6. marca se je Martina preobrazila v pevko Shirley Bassey, s skladbo Get This Party Started. 13. marca se je v oddaji preobrazila v glasbenico in filmsko igralko [[Christina Aguilera|Christino Aguilera]]. V tretji oddaji, ki je bila na sporedu 20. marca, se je Martina preobrazila v pevko [[Britney Spears]]. V oddaji, ki je bila na sporedu 27. marca, se je Martina preobrazila v [[Mariah Carey]]. V peti oddaji, ki je bila na sporedu 4. aprila, se je Martina preobrazila v lik Lettie Lutz, iz filma [[The Greatest Showman]]. V oddaji, ki je bila na sporedu 10. aprila, se Martina ni pojavila, saj bi v tej oddaji morala nastopiti v duetu z Matevžem Derendo, ki je bil na dan snemanja okužen s koronavirusom. 17. aprila je Martina stopila v čevlje hrvaškega glasbenika, ko je za en večer postala [[Damir Urban]]. 24. aprila se je Martina Majerle preizkusila s petjem v slovenščini, odpela je zimzeleno skladbo [[Dan ljubezni]], za en večer je stopila v čevlje [[Ditka Haberl|Ditke Haberl]], članice zasedbe [[Pepel in kri]]. S slovenščino je nadaljevala tudi teden kasneje, ko je nastopila s skladbo [[Ne grem na kolena]], ki jo je v originalu odpela Saša Lendero. Nedeljo kasneje je Martina nastopila kot pevka zasedbe [[Nightwish]] in na odru predstavila skladbo Nemo. V 11. oddaji je z [[Matevž Derenda|Matevžem Derendo]] predstavila točko, ki sta jo morala zaradi bolezni odpovedati, nastopila sta kot [[Shakira]] in [[Maluma]], v skladbo Chantaje. V zadnji oddaji je Martina nastopila z Damjano Golavšek, s skladbo Anything You Can Do (I Can Do Better). == Singli == {| class="wikitable" ! align="center" |Naslov pesmi ! align="center" |Leto |- |"[[Love Symphony]] (feat. [[Quartissimo]])" | style="text-align:center;" |2009 |- |"[[Kalimba de Luna]] (feat. [[Chrisma Project]], [[Mr. B]])" | style="text-align:center;" |2010 |- |"[[Caravan of Love]] (feat. [[Chrisma Project]], [[Mr. B]])" | style="text-align:center;" |2010 |- |"Neka se dogodi čudo" | style="text-align:center;" |2011 |- |"Čokolada in Vanilija (feat. [[Dare Kaurič]])" | style="text-align:center;" |2012 |- |"Luna nad obalo" | style="text-align:center;" |2013 |- |"Alive" | style="text-align:center;" |2015 |- |"Teče, teče rečina" | style="text-align:center;" |2017 |- |"Na Trsatu" | style="text-align:center;" |2018 |- |"Međimurska voda sveta" | style="text-align:center;" |2018 |- |"More j' z morun" | style="text-align:center;" |2018 |- |"Leja le lej" | style="text-align:center;" |2019 |- |"Rain In The Desert" | style="text-align:center;" |2019 |- |"Volin kad si tu" | style="text-align:center;" |2020 |- |"Dajen ti besedu (feat. [[Klapa Tić]])" | style="text-align:center;" |2020 |- |"Vrijeme je na našoj strani" | style="text-align:center;" |2021 |- |"Sebi dovoljan (feat. [[Matija Dedić]])" | style="text-align:center;" |2021 |- |"To jubav je" | style="text-align:center;" |2022 |- |"Stori malo mesta zame" | style="text-align:center;" |2023 |- |"Oblak" (feat. [[Sandro Bastiančić]]) | style="text-align: center;" |2024 |- |"Sunny, sunny, sole, sole" (feat. [[Nikolina Tomljanović]]) | style="text-align: center;" |2025 |- |"Jutra rano gren" | style="text-align: center;" |2025 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|Category:Martina Majerle (singer)|Martina Majerle}} {{s-start}} {{s-ach}} {{succession box||before=[[Rebeka Dremelj]]<br>z "[[Vrag naj vzame]]"|title=[[Slovenija na Pesmi Evrovizije]]|years='''[[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'''<br>(z [[Quartissimo]])|after=[[Ansambel Roka Žlindre]] in [[Kalamari (glasbena skupina)|Kalamari]]<br>z "[[Narodnozabavni rock]]"}} {{s-end}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Majerle, Martina}} [[Kategorija:Hrvaški pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] a8fcpk25hve72ux1xa670oox198i0ed 6688504 6688502 2026-06-12T12:52:03Z ~2026-34558-78 261540 /* Singli */ 6688504 wikitext text/x-wiki {{Infobox Musical artist|name=Martina Majerle|image=Martina Majerle crop.jpg|caption=|background=solo_singer|birth_name=|birth_date=|birth_place=|origin=|genre=[[Pop glasba|Pop]]|occupation=pevka|years_active=1997–danes|associated_acts=[[Quartissimo]] ∙ [[Atmospheric (music group)|Atmospheric]]|label=Majerle Music}}'''Martina Majerle,''' [[Hrvati|hrvaška]] [[Pevec|pevka]] [[Zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[2. maj]] [[1980]] Martina Majerle je pevka hrvaškega in slovenskega rodu. Zastopala je Slovenijo na tekmovanju za [[pesem Evrovizije 2009]] v Moskvi, v Rusiji, skupaj z godalnim kvartetom [[Quartissimo]], s pesmijo ''[[Love Symphony]]''. == Kariera na Hrvaškem == Prve resne korake v svetu glasbe je naredila kot pevka reške skupine [[Putokazi]]. Svojo glasbeno pot je nadaljevala kot solistka v ambientalno-elektro-pop skupini [[Atmospheric]]. Udeležila se je tudi Splitskega festivala, kjer je leta 2011 debitirala s pesmijo ''Neka se dogodi čudo''. Leta 2013 je Martina Majerle skupaj z Mr. B in Chrisma Project izdala priredbo pesmi [[Tony Esposito|Tonyja Esposita]], ''[[Kalimba de Luna]]'', saj je z njimi sodelovala že pri pesmi ''[[Caravan of Love]]''. Leta 2017 je na Festivalu Melodije Istre i Kvarnera osvojila tretje mesto občinstva s pesmijo ''Teče teče Rečina'', leto kasneje pa je na istem festivalu izvedla skladbo ''Na Trsatu'', kjer je osvojila drugo nagrado občinstva. Nagrado za najboljšo interpretacijo v letu 2018 je prejela za skladbo ''Međimurska voda sveta'', izvedeno na MEF-u – Međimurskem festivalu. Na Čansonfestu je leta 2018 nastopila s skladbo ''More j' z morun'', kjer je po oceni strokovne žirije osvojila tretje mesto. Leta 2019 je bila na istem festivalu nagrajena za najboljšo interpretacijo s pesmijo ''Leja le lej''. Martina je članica orkestra hrvaške RTV in je vključena v večje televizijske projekte, kot so The Voice, A strana, Zvezde pojejo, Dora in Porin. Martina Majerle je leta 2020 nastopila na prestižnem hrvaškem festivalu Večeri dalmatinske šansone v Šibeniku na Hrvaškem, kjer je izvedla skladbo ''Volin Kad Si Tu'', kjer je dosegla tretje mesto po izboru strokovne žirije. Skladba 'Volin kad si tu' je uradno izšla 20. septembra 2020. Naslednja pesem ''[[Dajen ti besedu]]'' je izšla na digitalnih platformah 30. septembra 2020, prvič pa je bila predstavljena na festivalu Melodije Istre i Kvarnera 2020, skupaj s Klapo Tić, kjer je osvojila tretje mesto občinstva. Oba singla sta bila izdana pri njeni lastni založbi [[Majerle Music]]. Majerle je maja 2021 zastopala [[Hrvaška|Hrvaško]] na albanskem glasbenem tekmovanju Kënga Magjike, kjer je izvedla svojo skladbo ''Vrijeme je na našoj strani''. Martina je kot spremljevalna vokalistka nastopila na številnih koncertih doma in v tujini. Spremljala je številne znane glasbenike, med njimi [[Oliver Dragojević|Oliverja Dragojevića]] v [[Royal Albert Hall]] (London), [[Tereza Kesovija|Terezo Kesovijo]] v Olympiji (Pariz), [[Zdravko Čolić|Zdravka Čolića]] v Olimpiji (Pariz), ter na turneji po ZDA in Avstraliji, [[Severina Vučković|Severino]], [[Massimo Savić|Massima Savića]], [[Nina Badrić|Nino Badrić]], [[Tony Cetinski|Tonyja Cetinskega]], [[Doris Dragović]], [[Radojka Šverko|Radojko Šverko]], [[Maja Blagdan|Majo Blagdan]], pa tudi skupine, kot so [[Novi fosili|Novi Fosili]] in [[Parni valjak|Parni Valjak]]. Leta 2025 je Majerle na hrvaškem ČAnsonfestu znova dosegla velik uspeh s pesmijo ''Jutra rano gren''. Skladba je – s tekstom Zemirja Delića in aranžmajem Aleksandra Valenčića – osvojila '''tri glavne nagrade''': nagrado publike, nagrado žirije in nagrado za interpretacijo. Pesem skozi močno in intimno interpretacijo govori o ženski, ki po letih zlorabe najde pogum, da zapusti nasilnega partnerja, s čimer Majerle naslavlja pomembno družbeno temo. <ref>{{Navedi splet|title=Martina Majerle v novi pesmi odpira težko temo nasilja nad ženskami (z njo osvojila vse nagrade na ČAnsonfestu)|url=https://www.metropolitan.si/scena/glasba/martina-majerle-nagrada-cansonfest-skladba-jutra-rano-gren/|website=Metropolitan.si|date=2025-11-11|accessdate=2025-11-19|language=sl-SI}}</ref> Leta 2026 je Martina Majerle kot članica vokalne skupine Donne na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja (MIK) dosegla velik uspeh s skladbo ''Kostrenski kapetani''. Pesem avtorice Lare Pilepić, z besedilom Roberta Pilepića in aranžmajem Aleksandra Valenčića, je osvojila prvo nagrado občinstva ter postala skupna zmagovalka festivala MIK 2026. Majerle je na festivalu slavila skupaj z '''Jozefino Jurišić''', '''Karin Kuljanić''' in '''Tamaro Brusić'''.<ref>{{Navedi splet|title=ZAVRŠIO NIKAD EMOTIVNIJI MIK|url=https://festivalmik.com/it/mik-2026/zavr%C5%A0io-nikad-emotivniji-mik|website=MIK|date=2026-06-12|accessdate=2026-06-12}}</ref> == Tekmovanje za Pesem Evrovizije == Martina je na Evroviziji nastopila osemkrat: leta 2003 s hrvaško predstavnico [[Claudia Beni|Claudio Beni]], leta 2007 s slovensko predstavnico [[Alenka Gotar|Alenko Gotar]], leta 2008 s črnogorskim predstavnikom [[Stefan Filipović|Stefanom Filipovićem]], leta 2009 kot pevka pri godalnem kvartetu [[Quartissimo]] z pesem ''[[Love Symphony]]'', leta 2011 s slovensko predstavnico [[Maja Keuc|Majo Keuc]], leta 2012 s slovensko predstavnico [[Eva Boto|Evo Boto]], leta 2014 s črnogorskim predstavnikom [[Sergej Ćetković|Sergejem Ćetkovićem]], leta 2016 pa s hrvaško predstavnico [[Nina Kraljić|Nino Kraljić]]. == Kariera v Sloveniji == Leta 2009 je kot gostujoča vokalistka zasedbe Quartissimo nastopila na EMI 2009, s skladbo Love Symphony, ter predstavljala Slovenijo na Pesmi Evrovizije 2009, v Moskvi. Leta 2013 je uspešno sodelovala s slovenskim tekstopiscem [[Dare Kaurič|Daretom Kauričem]], s katerim je izdala več pesmi v slovenskem jeziku, kot so ''[[Čokolada in vanilija]]'', ''[[Luna nad obalo]]'' in ''[[Rain In The Desert]]'' (v sklopu projekta Mr. Darwin Chill). Leta 2015 je s pesmijo Alive tekmovala na slovenskem predizboru [[EMA 2015]] za [[Pesem Evrovizije]]. Majerle je leta 2018 sodelovala s [[POP TV]] pri slovenski oddaji [[Zvezde plešejo (POP TV)|Zvezde plešejo]], kot pevka. == Znan obraz ima svoj glas == 16. februarja 2022 so oznanili, da bo Martina Majerle del šeste sezone šova [[Znan obraz ima svoj glas]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/predstavljamo-nastopajoce-nove-sezona-znan-obraz-ima-svoj-glas.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-20}}</ref> 6. marca se je Martina preobrazila v pevko Shirley Bassey, s skladbo Get This Party Started. 13. marca se je v oddaji preobrazila v glasbenico in filmsko igralko [[Christina Aguilera|Christino Aguilera]]. V tretji oddaji, ki je bila na sporedu 20. marca, se je Martina preobrazila v pevko [[Britney Spears]]. V oddaji, ki je bila na sporedu 27. marca, se je Martina preobrazila v [[Mariah Carey]]. V peti oddaji, ki je bila na sporedu 4. aprila, se je Martina preobrazila v lik Lettie Lutz, iz filma [[The Greatest Showman]]. V oddaji, ki je bila na sporedu 10. aprila, se Martina ni pojavila, saj bi v tej oddaji morala nastopiti v duetu z Matevžem Derendo, ki je bil na dan snemanja okužen s koronavirusom. 17. aprila je Martina stopila v čevlje hrvaškega glasbenika, ko je za en večer postala [[Damir Urban]]. 24. aprila se je Martina Majerle preizkusila s petjem v slovenščini, odpela je zimzeleno skladbo [[Dan ljubezni]], za en večer je stopila v čevlje [[Ditka Haberl|Ditke Haberl]], članice zasedbe [[Pepel in kri]]. S slovenščino je nadaljevala tudi teden kasneje, ko je nastopila s skladbo [[Ne grem na kolena]], ki jo je v originalu odpela Saša Lendero. Nedeljo kasneje je Martina nastopila kot pevka zasedbe [[Nightwish]] in na odru predstavila skladbo Nemo. V 11. oddaji je z [[Matevž Derenda|Matevžem Derendo]] predstavila točko, ki sta jo morala zaradi bolezni odpovedati, nastopila sta kot [[Shakira]] in [[Maluma]], v skladbo Chantaje. V zadnji oddaji je Martina nastopila z Damjano Golavšek, s skladbo Anything You Can Do (I Can Do Better). == Singli == {| class="wikitable" ! align="center" |Naslov pesmi ! align="center" |Leto |- |"[[Love Symphony]] (feat. [[Quartissimo]])" | style="text-align:center;" |2009 |- |"[[Kalimba de Luna]] (feat. [[Chrisma Project]], [[Mr. B]])" | style="text-align:center;" |2010 |- |"[[Caravan of Love]] (feat. [[Chrisma Project]], [[Mr. B]])" | style="text-align:center;" |2010 |- |"Neka se dogodi čudo" | style="text-align:center;" |2011 |- |"Čokolada in Vanilija (feat. [[Dare Kaurič]])" | style="text-align:center;" |2012 |- |"Luna nad obalo" | style="text-align:center;" |2013 |- |"Alive" | style="text-align:center;" |2015 |- |"Teče, teče rečina" | style="text-align:center;" |2017 |- |"Na Trsatu" | style="text-align:center;" |2018 |- |"Međimurska voda sveta" | style="text-align:center;" |2018 |- |"More j' z morun" | style="text-align:center;" |2018 |- |"Leja le lej" | style="text-align:center;" |2019 |- |"Rain In The Desert" | style="text-align:center;" |2019 |- |"Volin kad si tu" | style="text-align:center;" |2020 |- |"Dajen ti besedu (feat. [[Klapa Tić]])" | style="text-align:center;" |2020 |- |"Vrijeme je na našoj strani" | style="text-align:center;" |2021 |- |"Sebi dovoljan (feat. [[Matija Dedić]])" | style="text-align:center;" |2021 |- |"To jubav je" | style="text-align:center;" |2022 |- |"Stori malo mesta zame" | style="text-align:center;" |2023 |- |"Oblak" (feat. [[Sandro Bastiančić]]) | style="text-align: center;" |2024 |- |"Sunny, sunny, sole, sole" (feat. [[Nikolina Tomljanović]]) | style="text-align: center;" |2025 |- |"Jutra rano gren" | style="text-align: center;" |2025 |- |"Kostrenski kapetani" (s skupino Donne) | style="text-align: center;" |2026 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|Category:Martina Majerle (singer)|Martina Majerle}} {{s-start}} {{s-ach}} {{succession box||before=[[Rebeka Dremelj]]<br>z "[[Vrag naj vzame]]"|title=[[Slovenija na Pesmi Evrovizije]]|years='''[[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'''<br>(z [[Quartissimo]])|after=[[Ansambel Roka Žlindre]] in [[Kalamari (glasbena skupina)|Kalamari]]<br>z "[[Narodnozabavni rock]]"}} {{s-end}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Majerle, Martina}} [[Kategorija:Hrvaški pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] 8b0xr10lgkss4xb2z6602z2ezuv0q17 6688553 6688504 2026-06-12T14:08:00Z Janezdrilc 3152 /* Zunanje povezave */ sklon 6688553 wikitext text/x-wiki {{Infobox Musical artist|name=Martina Majerle|image=Martina Majerle crop.jpg|caption=|background=solo_singer|birth_name=|birth_date=|birth_place=|origin=|genre=[[Pop glasba|Pop]]|occupation=pevka|years_active=1997–danes|associated_acts=[[Quartissimo]] ∙ [[Atmospheric (music group)|Atmospheric]]|label=Majerle Music}}'''Martina Majerle,''' [[Hrvati|hrvaška]] [[Pevec|pevka]] [[Zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[2. maj]] [[1980]] Martina Majerle je pevka hrvaškega in slovenskega rodu. Zastopala je Slovenijo na tekmovanju za [[pesem Evrovizije 2009]] v Moskvi, v Rusiji, skupaj z godalnim kvartetom [[Quartissimo]], s pesmijo ''[[Love Symphony]]''. == Kariera na Hrvaškem == Prve resne korake v svetu glasbe je naredila kot pevka reške skupine [[Putokazi]]. Svojo glasbeno pot je nadaljevala kot solistka v ambientalno-elektro-pop skupini [[Atmospheric]]. Udeležila se je tudi Splitskega festivala, kjer je leta 2011 debitirala s pesmijo ''Neka se dogodi čudo''. Leta 2013 je Martina Majerle skupaj z Mr. B in Chrisma Project izdala priredbo pesmi [[Tony Esposito|Tonyja Esposita]], ''[[Kalimba de Luna]]'', saj je z njimi sodelovala že pri pesmi ''[[Caravan of Love]]''. Leta 2017 je na Festivalu Melodije Istre i Kvarnera osvojila tretje mesto občinstva s pesmijo ''Teče teče Rečina'', leto kasneje pa je na istem festivalu izvedla skladbo ''Na Trsatu'', kjer je osvojila drugo nagrado občinstva. Nagrado za najboljšo interpretacijo v letu 2018 je prejela za skladbo ''Međimurska voda sveta'', izvedeno na MEF-u – Međimurskem festivalu. Na Čansonfestu je leta 2018 nastopila s skladbo ''More j' z morun'', kjer je po oceni strokovne žirije osvojila tretje mesto. Leta 2019 je bila na istem festivalu nagrajena za najboljšo interpretacijo s pesmijo ''Leja le lej''. Martina je članica orkestra hrvaške RTV in je vključena v večje televizijske projekte, kot so The Voice, A strana, Zvezde pojejo, Dora in Porin. Martina Majerle je leta 2020 nastopila na prestižnem hrvaškem festivalu Večeri dalmatinske šansone v Šibeniku na Hrvaškem, kjer je izvedla skladbo ''Volin Kad Si Tu'', kjer je dosegla tretje mesto po izboru strokovne žirije. Skladba 'Volin kad si tu' je uradno izšla 20. septembra 2020. Naslednja pesem ''[[Dajen ti besedu]]'' je izšla na digitalnih platformah 30. septembra 2020, prvič pa je bila predstavljena na festivalu Melodije Istre i Kvarnera 2020, skupaj s Klapo Tić, kjer je osvojila tretje mesto občinstva. Oba singla sta bila izdana pri njeni lastni založbi [[Majerle Music]]. Majerle je maja 2021 zastopala [[Hrvaška|Hrvaško]] na albanskem glasbenem tekmovanju Kënga Magjike, kjer je izvedla svojo skladbo ''Vrijeme je na našoj strani''. Martina je kot spremljevalna vokalistka nastopila na številnih koncertih doma in v tujini. Spremljala je številne znane glasbenike, med njimi [[Oliver Dragojević|Oliverja Dragojevića]] v [[Royal Albert Hall]] (London), [[Tereza Kesovija|Terezo Kesovijo]] v Olympiji (Pariz), [[Zdravko Čolić|Zdravka Čolića]] v Olimpiji (Pariz), ter na turneji po ZDA in Avstraliji, [[Severina Vučković|Severino]], [[Massimo Savić|Massima Savića]], [[Nina Badrić|Nino Badrić]], [[Tony Cetinski|Tonyja Cetinskega]], [[Doris Dragović]], [[Radojka Šverko|Radojko Šverko]], [[Maja Blagdan|Majo Blagdan]], pa tudi skupine, kot so [[Novi fosili|Novi Fosili]] in [[Parni valjak|Parni Valjak]]. Leta 2025 je Majerle na hrvaškem ČAnsonfestu znova dosegla velik uspeh s pesmijo ''Jutra rano gren''. Skladba je – s tekstom Zemirja Delića in aranžmajem Aleksandra Valenčića – osvojila '''tri glavne nagrade''': nagrado publike, nagrado žirije in nagrado za interpretacijo. Pesem skozi močno in intimno interpretacijo govori o ženski, ki po letih zlorabe najde pogum, da zapusti nasilnega partnerja, s čimer Majerle naslavlja pomembno družbeno temo. <ref>{{Navedi splet|title=Martina Majerle v novi pesmi odpira težko temo nasilja nad ženskami (z njo osvojila vse nagrade na ČAnsonfestu)|url=https://www.metropolitan.si/scena/glasba/martina-majerle-nagrada-cansonfest-skladba-jutra-rano-gren/|website=Metropolitan.si|date=2025-11-11|accessdate=2025-11-19|language=sl-SI}}</ref> Leta 2026 je Martina Majerle kot članica vokalne skupine Donne na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja (MIK) dosegla velik uspeh s skladbo ''Kostrenski kapetani''. Pesem avtorice Lare Pilepić, z besedilom Roberta Pilepića in aranžmajem Aleksandra Valenčića, je osvojila prvo nagrado občinstva ter postala skupna zmagovalka festivala MIK 2026. Majerle je na festivalu slavila skupaj z '''Jozefino Jurišić''', '''Karin Kuljanić''' in '''Tamaro Brusić'''.<ref>{{Navedi splet|title=ZAVRŠIO NIKAD EMOTIVNIJI MIK|url=https://festivalmik.com/it/mik-2026/zavr%C5%A0io-nikad-emotivniji-mik|website=MIK|date=2026-06-12|accessdate=2026-06-12}}</ref> == Tekmovanje za Pesem Evrovizije == Martina je na Evroviziji nastopila osemkrat: leta 2003 s hrvaško predstavnico [[Claudia Beni|Claudio Beni]], leta 2007 s slovensko predstavnico [[Alenka Gotar|Alenko Gotar]], leta 2008 s črnogorskim predstavnikom [[Stefan Filipović|Stefanom Filipovićem]], leta 2009 kot pevka pri godalnem kvartetu [[Quartissimo]] z pesem ''[[Love Symphony]]'', leta 2011 s slovensko predstavnico [[Maja Keuc|Majo Keuc]], leta 2012 s slovensko predstavnico [[Eva Boto|Evo Boto]], leta 2014 s črnogorskim predstavnikom [[Sergej Ćetković|Sergejem Ćetkovićem]], leta 2016 pa s hrvaško predstavnico [[Nina Kraljić|Nino Kraljić]]. == Kariera v Sloveniji == Leta 2009 je kot gostujoča vokalistka zasedbe Quartissimo nastopila na EMI 2009, s skladbo Love Symphony, ter predstavljala Slovenijo na Pesmi Evrovizije 2009, v Moskvi. Leta 2013 je uspešno sodelovala s slovenskim tekstopiscem [[Dare Kaurič|Daretom Kauričem]], s katerim je izdala več pesmi v slovenskem jeziku, kot so ''[[Čokolada in vanilija]]'', ''[[Luna nad obalo]]'' in ''[[Rain In The Desert]]'' (v sklopu projekta Mr. Darwin Chill). Leta 2015 je s pesmijo Alive tekmovala na slovenskem predizboru [[EMA 2015]] za [[Pesem Evrovizije]]. Majerle je leta 2018 sodelovala s [[POP TV]] pri slovenski oddaji [[Zvezde plešejo (POP TV)|Zvezde plešejo]], kot pevka. == Znan obraz ima svoj glas == 16. februarja 2022 so oznanili, da bo Martina Majerle del šeste sezone šova [[Znan obraz ima svoj glas]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/predstavljamo-nastopajoce-nove-sezona-znan-obraz-ima-svoj-glas.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-20}}</ref> 6. marca se je Martina preobrazila v pevko Shirley Bassey, s skladbo Get This Party Started. 13. marca se je v oddaji preobrazila v glasbenico in filmsko igralko [[Christina Aguilera|Christino Aguilera]]. V tretji oddaji, ki je bila na sporedu 20. marca, se je Martina preobrazila v pevko [[Britney Spears]]. V oddaji, ki je bila na sporedu 27. marca, se je Martina preobrazila v [[Mariah Carey]]. V peti oddaji, ki je bila na sporedu 4. aprila, se je Martina preobrazila v lik Lettie Lutz, iz filma [[The Greatest Showman]]. V oddaji, ki je bila na sporedu 10. aprila, se Martina ni pojavila, saj bi v tej oddaji morala nastopiti v duetu z Matevžem Derendo, ki je bil na dan snemanja okužen s koronavirusom. 17. aprila je Martina stopila v čevlje hrvaškega glasbenika, ko je za en večer postala [[Damir Urban]]. 24. aprila se je Martina Majerle preizkusila s petjem v slovenščini, odpela je zimzeleno skladbo [[Dan ljubezni]], za en večer je stopila v čevlje [[Ditka Haberl|Ditke Haberl]], članice zasedbe [[Pepel in kri]]. S slovenščino je nadaljevala tudi teden kasneje, ko je nastopila s skladbo [[Ne grem na kolena]], ki jo je v originalu odpela Saša Lendero. Nedeljo kasneje je Martina nastopila kot pevka zasedbe [[Nightwish]] in na odru predstavila skladbo Nemo. V 11. oddaji je z [[Matevž Derenda|Matevžem Derendo]] predstavila točko, ki sta jo morala zaradi bolezni odpovedati, nastopila sta kot [[Shakira]] in [[Maluma]], v skladbo Chantaje. V zadnji oddaji je Martina nastopila z Damjano Golavšek, s skladbo Anything You Can Do (I Can Do Better). == Singli == {| class="wikitable" ! align="center" |Naslov pesmi ! align="center" |Leto |- |"[[Love Symphony]] (feat. [[Quartissimo]])" | style="text-align:center;" |2009 |- |"[[Kalimba de Luna]] (feat. [[Chrisma Project]], [[Mr. B]])" | style="text-align:center;" |2010 |- |"[[Caravan of Love]] (feat. [[Chrisma Project]], [[Mr. B]])" | style="text-align:center;" |2010 |- |"Neka se dogodi čudo" | style="text-align:center;" |2011 |- |"Čokolada in Vanilija (feat. [[Dare Kaurič]])" | style="text-align:center;" |2012 |- |"Luna nad obalo" | style="text-align:center;" |2013 |- |"Alive" | style="text-align:center;" |2015 |- |"Teče, teče rečina" | style="text-align:center;" |2017 |- |"Na Trsatu" | style="text-align:center;" |2018 |- |"Međimurska voda sveta" | style="text-align:center;" |2018 |- |"More j' z morun" | style="text-align:center;" |2018 |- |"Leja le lej" | style="text-align:center;" |2019 |- |"Rain In The Desert" | style="text-align:center;" |2019 |- |"Volin kad si tu" | style="text-align:center;" |2020 |- |"Dajen ti besedu (feat. [[Klapa Tić]])" | style="text-align:center;" |2020 |- |"Vrijeme je na našoj strani" | style="text-align:center;" |2021 |- |"Sebi dovoljan (feat. [[Matija Dedić]])" | style="text-align:center;" |2021 |- |"To jubav je" | style="text-align:center;" |2022 |- |"Stori malo mesta zame" | style="text-align:center;" |2023 |- |"Oblak" (feat. [[Sandro Bastiančić]]) | style="text-align: center;" |2024 |- |"Sunny, sunny, sole, sole" (feat. [[Nikolina Tomljanović]]) | style="text-align: center;" |2025 |- |"Jutra rano gren" | style="text-align: center;" |2025 |- |"Kostrenski kapetani" (s skupino Donne) | style="text-align: center;" |2026 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|Category:Martina Majerle (singer)|Martina Majerle}} {{s-start}} {{s-ach}} {{succession box||before=[[Rebeka Dremelj]]<br>z "[[Vrag naj vzame]]"|title=[[Slovenija na Pesmi Evrovizije]]|years='''[[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'''<br>(s [[Quartissimo]]m)|after=[[Ansambel Roka Žlindre]] in [[Kalamari (glasbena skupina)|Kalamari]]<br>z "[[Narodnozabavni rock]]"}} {{s-end}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Majerle, Martina}} [[Kategorija:Hrvaški pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] nb3szk8lwua4ywu58huzx05uab1n0pg 0 510780 6688613 6683215 2026-06-12T18:43:29Z Tomo Julius 206869 člani skupine 6688613 wikitext text/x-wiki '''Stone Orange''' je [[rock]] skupina, ustanovljena v [[Ljubljana|Ljubljani]] leta 2003. Od svoje ustanovitve je posnela dva [[Glasbeni album|albuma]]. Prvi album, z naslovom ''Nori mlin'', je bil posnet v slovenščini in je izšel leta 2007.<ref>{{Navedi splet|title=TRŠI ROK KAMNITE POMARANČE Izšel je prvenec...|url=https://www.dnevnik.si/274227|website=Dnevnik|date=11.10. 2007|accessdate=2022-01-08|archive-date=2022-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220108094307/https://www.dnevnik.si/274227|url-status=dead}}</ref> Za [[Singel|singla]] "Mali princ" in "Nori mlin" sta bila posneta tudi videospota. Leta 2009 je skupina izdala samostojni single in videospot "Pajčevina".<ref>{{navedi novice|title=Z Markom o pajčevini in načrtih|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-z-markom-o-pajcevini-in-nacrtih.html|work=24 ur.com|date=9.4. 2009}}</ref> Drugi album ''The dreamcatcher'', je izšel leta 2013 pri italijanski založbi Street Symphonies<ref>{{navedi novice|title=Stone Orange z novim albumom in italijansko založbo|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-stone-orange-z-novim-albumom-in-italijansko-zalozbo.html|work=24 ur.com|date=9.5. 2013}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Stone Orange odhajajo v tujino|url=https://www.24ur.com/stone-orange-odhajajo-v-tujino.html|work=24 ur.com|date=19. 7. 2013}}</ref> in je prejel več pozitivnih kritik v mednarodnem glasbenem časopisju.<ref>{{navedi splet|title=Stone Orange - The Dreamcatcher|url=https://www.therocktologist.com/stone-orange-ndash-the-dreamcatcher.html|website=The Rocktologist}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Stone Orange - The dreamcatcher|url=https://getreadytorock.me.uk/blog/2013/06/album-review-stone-orange-the-dreamcatcher/|website=Get ready to rock}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Stone Orange - The dreamcatcher|url=https://www.grande-rock.com/node/2162|website=Grande rock|accessdate=2022-01-05|archive-date=2021-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20211224082533/https://www.grande-rock.com/node/2162|url-status=dead}}</ref> Za singla "Nobody cares"<ref>{{navedi novice|title=Stone Orange v videospotu za skladbo Nobody cares|url=https://www.zarolaj.si/stone-orange-v-videospotu-za-skladbo-nobody-cares/|work=Zarolaj.si|accessdate=2022-01-05|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225104829/https://www.zarolaj.si/stone-orange-v-videospotu-za-skladbo-nobody-cares/|url-status=dead}}</ref> in "The age of stars", sta bila posneta tudi videospota. Album je skupina predstavila na nacionalnem radiu v oddaji Na sceni 23.4. 2013.<ref>{{navedi splet|title=Na sceni - Stone Orange - The dreamcatcher|url=https://val202.rtvslo.si/2013/04/na-sceni-stone-orange-the-dreamcatcher/|website=Val 202|accessdate=2022-01-05|archive-date=2021-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20211224082529/https://val202.rtvslo.si/2013/04/na-sceni-stone-orange-the-dreamcatcher/|url-status=dead}}</ref> Koncertna promocija za album ''The dreamcatcher'' se je začela na Ortofestu 27. aprila 2013.<ref>{{navedi novice|title=Orto Fest 2013 - Stone Orange|url=https://www.napovednik.com/dogodek250399_orto_fest_2013_stone_orange_slo_-_rock|work=Napovednik|accessdate=2022-01-05|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225094337/https://www.napovednik.com/dogodek250399_orto_fest_2013_stone_orange_slo_-_rock|url-status=dead}}</ref> Leta 2016 je skupina nastopila na nekaj večjih slovenskih festivalih, med drugim tudi na Vransko summer night, kjer so fantje posneli video za pesem "Rockin' and rollin'".<ref>{{navedi splet|title=Slo-rock video: Stone Orange - Rockin' and Rollin, Vransko Summer night 2016|url=http://rockradio.si/novica/5426/-svezi-slorock-video-stone-orange---rockin--rollin--|website=Rock radio|accessdate=2022-01-05|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225090258/http://rockradio.si/novica/5426/-svezi-slorock-video-stone-orange---rockin--rollin--|url-status=dead}}</ref> Za leto 2026 je v načrtu izid novega albuma v slovenskem jeziku.{{Navedi vir}} == Člani == * Tomo J. Julius – kitara * Davorin Kovačič – bas * Vid Zgonc - bobni * Tomaž Tomšič - kitara == Diskografija == * ''Nori mlin'' (2007) * ''The dreamcatcher'' (2013) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [https://dangerdog.com/2013-music-reviews/stone-orange-the-dreamcatcher.php#.YcWaDH5DCHs Opis na Dangerdog ] * [https://metalitalia.com/album/stone-orange-the-dreamcatcher/ Opis na Metalitalia] * [https://www.metalhead.it/album/stone-orange-the-dreamcatcher/ Opis na Metalhead] * [https://www.rock-garage.com/stone-orange-the-dreamcatcher/ Opis na Rock garage] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2003]] o9wu5uhjchx4so0ozz3j63kaepzcolj 0 513333 6688658 6639636 2026-06-13T03:42:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Донецкая Народная Республика<br>''Doneckaja Narodnaja Respublika'' | conventional_long_name = Donecka ljudska republika | common_name = | image_map = Location of Donetsk People's Republic.png | map_caption = {{legenda|#346733|Ozemlje pod nadzorom DLR od leta 2014}}{{legenda|#059800|Ozemlje pod nadzorom DLR od ruske invazije 2022}}{{legenda|#49c946|Ozemlje Donecke oblasti pod ukrajinskim nadzorom}} | image_flag = Flag of Donetsk People's Republic.svg | image_coat = Coat of Arms of the Donetsk People's Republic.svg | national_motto = | national_anthem = ''[[Slava Republiki]]'' (Славься республика) | official_languages = [[ruščina]] | capital = [[Doneck]] | latd = 42 | latm = 14 | latNS = N | longd = 43 | longm = 58 | longEW = E | government_type = [[predsedniška republika]] | leader_title1 = [[predsednik]] | leader_name1 = [[Denis Pušilin]] | leader_title2 = [[predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Aleksander Anančenko]] | sovereignty_type = Razglasitev neodvisnosti od [[Ukrajina|Ukrajine]] | established_event1 = razglasitev | established_date1 = 7. april 2014 | established_event2 = priznanje Rusije | established_date2 = 21. februar 2022 | established_event3 = priznanje Južne Osetije | established_date3 = 27. junij 2014 | established_event4 = priznanje Luganske ljudske republike | established_date4 = 11. maj 2014 | established_event5 = priznanje Sirije | established_date5 = 29. junij 2022 | established_event6 = priznanje Severne Koreje | established_date6 = 13. julij 2022 | established_event7 = ruska aneksacija | established_date7 = 30. september 2022 | area_km2 = 8538,9 | percent_water = zanemarljivo | population_estimate = | population_estimate_rank = | population_estimate_year = | population_census = 2.244.547 | population_census_year = 2020 | population_density_km2 = | currency = [[ruski rubelj]] | currency_code = RUB | time_zone = | utc_offset = +3 | footnote1 = }} '''Donecka ljudska republika''' ('''DLR;''' {{jezik-ru|Доне́цкая Наро́дная Респу́блика}}, ''Doneckaja Narodnaja Respublika'') je ruska republika v [[Donecka oblast|Donecki oblasti]] v [[Donbas|Donbasu]], ki se nahaja na [[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|okupiranem ozemlju Ukrajine]]. Skoraj vse članice [[Organizacija združenih narodov|OZN]] jo štejejo za del [[Ukrajina|Ukrajine]], slednja jo obravnava kot teroristično organizacijo.<ref name="terrorist1">{{navedi novice|title= Ukraine's prosecutor general classifies self-declared Donetsk and Lugansk republics as terrorist organizations|url= http://www.kyivpost.com/article/content/ukraine/ukraines-prosecutor-general-classifies-self-declared-donetsk-and-luhansk-republics-as-terrorist-organizations-348212.html|newspaper= [[Kyiv Post]]|date=2014-05-16|access-date=2016-02-18|archive-date=2016-02-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20160224162350/http://www.kyivpost.com/article/content/ukraine/ukraines-prosecutor-general-classifies-self-declared-donetsk-and-luhansk-republics-as-terrorist-organizations-348212.html|url-status= live}}</ref> Leta 2014 so proruski separatisti sprožili [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]] in razglasili rusko [[Marionetna država|marionetno republiko]] DLR (in [[Luganska ljudska republika|LLR]]).<ref>{{Navedi novice|title=Why Putin Encouraged Sham Elections in Eastern Ukraine|url=https://www.bloomberg.com/view/articles/2018-11-13/eastern-ukraine-why-putin-encouraged-sham-elections-in-donbass|newspaper=Bloomberg.com|date=2018-11-13|accessdate=2024-08-06|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russian Analytical Digest No 214: The Armed Conflict in Eastern Ukraine|url=https://css.ethz.ch/en/services/digital-library/articles/article.html|website=css.ethz.ch|accessdate=2024-08-06|language=en|date=2018-05-19|archive-date=2021-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210629033733/https://css.ethz.ch/en/services/digital-library/articles/article.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Officer who 'boasted' of killing civilians becomes Russia's first female commander to die|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/08/03/ukraine-russia-war-latest-news-putin-grain-deal/|newspaper=The Telegraph|date=2022-08-04|accessdate=2024-08-06|issn=0307-1235|language=en-GB|first=Jamie|last=Johnson|first2=Marcus|last2=Parekh|first3=Josh|last3=White|first4=Nataliya|last4=Vasilyeva}}</ref> Po zaostritvi napetosti med Rusijo in Ukrajino je vlada [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] 21. februarja 2022 priznala samooklicano republiko kot neodvisno in suvereno,<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042983743/svet/moskva-ukrajinski-izstrelek-zadel-prostore-ruske-fsb-ob-meji- |title=Putin podpisal odlok o priznanju ljudskih republik Lugansk in Doneck |date=2022-02-21 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2022-02-21 |archive-date=2022-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220221121013/https://www.dnevnik.si/1042983743/svet/moskva-ukrajinski-izstrelek-zadel-prostore-ruske-fsb-ob-meji- |url-status=dead }}</ref><ref>[http://publication.pravo.gov.ru/Document/View/0001202202220002 Указ Президента Российской Федерации № 71 «О признании Донецкой Народной Республики»] от 21 февраля 2022 года</ref> zatem pa sprožila [[Ruska invazija na Ukrajino|odkrito invazijo na Ukrajino]]. Pri priznanju sta se mu pridružili še [[Severna Koreja]] (od julija 2022)<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|website=Al Jazeera|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> in [[Sirija]] (od junija 2022).<ref>{{Navedi splet|title=Syrian Government Recognizes Pro-Russian LPR/DPR Ukrainian Separatist States {{!}} Atlas News|url=https://theatlasnews.co/2022/06/29/syrian-government-recognizes-pro-russian-lpr-dpr-ukrainian-separatist-states/|website=web.archive.org|date=2022-07-02|accessdate=2023-12-20|archive-date=2022-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220702110048/https://theatlasnews.co/2022/06/29/syrian-government-recognizes-pro-russian-lpr-dpr-ukrainian-separatist-states/|url-status=dead}}</ref> Po mednarodno nepriznanih<ref>{{Navedi novice|title=Russia Stages ‘Referendums’ to Annex Occupied Ukraine Lands|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-09-23/russia-stages-referendums-to-annex-occupied-ukraine-lands|newspaper=Bloomberg.com|date=2022-09-23|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=So-called referenda in Russian-controlled Ukraine ‘cannot be regarded as legal’: UN political affairs chief {{!}} UN News|url=https://news.un.org/en/story/2022/09/1128161|website=news.un.org|date=2022-09-27|accessdate=2023-12-20|language=en|archive-date=2022-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220928072533/https://news.un.org/en/story/2022/09/1128161|url-status=dead}}</ref> referendumih septembra 2022 na okupiranem ozemlju Ukrajine, je Rusija 30. septembra 2022 Donecko ljudsko republiko anektirala. [[Organizacija združenih narodov]] je sprejela resolucijo, ki je aneksacijo označila za ilegalno in od Rusije zahtevala takojšen brezpogojen umik.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine war: UN General Assembly condemns Russia annexation|url=https://www.bbc.com/news/world-63237669|date=2022-10-12|accessdate=2023-12-20|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine: UN General Assembly demands Russia reverse course on ‘attempted illegal annexation’ {{!}} UN News|url=https://news.un.org/en/story/2022/10/1129492|website=news.un.org|date=2022-10-12|accessdate=2023-12-20|language=en}}</ref> Vodja DLR je [[Denis Pušilin]]. Politično ideologijo v DPR vodi [[ruski nacionalizem]], [[ruski imperializem]] in pravoslavni fundamentalizem.<ref>{{cite web|last=Likhachev|first=Vyacheslav|date=July 2016|title=The Far Right in the Conflict between Russia and Ukraine|url=https://www.ifri.org/sites/default/files/atoms/files/rnv95_uk_likhachev_far-right_radicals_final.pdf|access-date=1 March 2022|publisher=[[Russie.NEI.Visions in English]]|pages=25–26|quote=The ideas of Russian imperial (and, to some extent, ethnic) nationalism and Orthodox fundamentalism shaped the official ideology of the DNR and LNR. ... It can therefore be argued that the official ideology of the DNR and LNR, which developed under the influence of Russian far-right activists, is largely right-wing, conservative and xenophobic in character.|archive-date=2020-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108002745/https://www.ifri.org/sites/default/files/atoms/files/rnv95_uk_likhachev_far-right_radicals_final.pdf|url-status=dead}}</ref> Pomembno vlogo igrajo ruske [[Skrajna desnica|skrajno desne]] skupine, še posebno ob času nastanka.<ref>{{cite web|last=Likhachev|first=Vyacheslav|date=July 2016|title=The Far Right in the Conflict between Russia and Ukraine|url=https://www.ifri.org/sites/default/files/atoms/files/rnv95_uk_likhachev_far-right_radicals_final.pdf|access-date=1 March 2022|publisher=[[Russie.NEI.Visions in English]]|pages=21–22|quote=Members of far-right groups played a much greater role on the Russian side of the conflict than on the Ukrainian side, especially at the beginning.|archive-date=2020-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108002745/https://www.ifri.org/sites/default/files/atoms/files/rnv95_uk_likhachev_far-right_radicals_final.pdf|url-status=dead}}</ref> Organizacije kot je urad za človekove pravice [[OZN]] in ''Human Rights Watch'' so izpostavile kršitve človekovih pravic v republiki, še posebno mučenje, zapiranje, izvensodne umore, prisilno mobilizacijo, politično in medijsko represijo ter zatiranje [[Ukrajinščina|ukrajinščine]].<ref>{{cite web|last=Bachelet|first=Michelle|author-link=Michelle Bachelet|date=5 July 2022|title=Ukraine: High Commissioner updates Human Rights Council|url=https://www.ohchr.org/en/statements/2022/07/ukraine-high-commissioner-updates-human-rights-council|access-date=6 February 2023|website=[[Office of the High Commissioner on Human Rights]] (United Nations)|quote=We are also concerned about confirmed allegations of forced conscription by Russian-affiliated armed groups at the end of February 2022, in Donetsk and Luhansk.}}</ref><ref name="UNREU201114">[http://uk.reuters.com/article/uk-ukraine-crisis-un-idUKKCN0J40X820141120 Ukraine death toll rises to more than 4,300 despite ceasefire – U.N.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160916164718/http://uk.reuters.com/article/uk-ukraine-crisis-un-idUKKCN0J40X820141120|date=16 September 2016}}, [[Reuters]] (21 November 2014)</ref> Milice DLR so bile odgovorne tudi za vojne zločine, med drugim za sestrelitev [[Let 17 Malaysia Airlines|leta 17 Malaysia Airlines]].<ref name="AP MH17">{{cite news|last1=Corder|first1=Mike|last2=Casert|first2=Raf|date=18 November 2022|title=3 convicted in 2014 downing of Malaysian jet over Ukraine|work=[[Associated Press]]|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-business-kuala-lumpur-malaysia-netherlands-099084a82b49b77b116878e24fc63a18}}</ref> == Okrožja == {| class="wikitable" |- ! Mesto/rajon !! Prebivalci |- | [[Doneck]] || align=right|957.136 |- | [[Gorlivka|Gorlovka]] || align="right" |268.527 |- | [[Debalceve|Debalcevo]] || align="right" |26.604 |- | [[Dokučajevsk]] || align=right| 23.937 |- | [[Jenakijeve|Jenakijevo]] || align="right" |124.267 |- | [[Ždanivka|Ždanovka]] || align="right" | 12.565 |- | [[Hrestivka|Kirovsko/Krestovka]] || align="right" | 27.847 |- | [[Makejevka]] || align="right" |382.448 |- | [[Snižne|Snežno]] || align="right" |69.134 |- | [[Čistjakove|Torez/Čistjakovo]] || align="right" |78.642 |- | [[Harcizk|Harcizsk]] || align="right" |101.369 |- | [[Šahtarsk|Šahtjorsk]] || align="right" |60.213 |- | [[Jasinuvata|Jasinovata]] || align="right" |44.020 |- | [[Amvrosijivski rajon|Amvrosijevski rajon]] || align="right" |44.165 |- | [[Novoazovski rajon]] || align="right" | 28.164 |- | [[Starobešivski rajon|Starobeševski rajon]] || align="right" |49.432 |- | [[Bojkivski rajon|Telmanovski/Bojkovski rajon]]|| align="right" |14.581 |- | [[Šahtarski rajon|Šahtjorski rajon]]|| align="right" |19.758 |- | '''Skupno''' || align=right|'''2.332.556''' |} == Sklici == <references/> {{geo-stub}} [[Kategorija:Nepriznane ali večinoma nepriznane države]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2014]] {{Razdelitev Rusije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Donecka oblast]] [[Kategorija:Vojna v Donbasu]] 22mjd3c71f0zqllgyr5ft6pxebm5igq 0 517771 6688761 6668624 2026-06-13T11:23:43Z ~2026-34801-46 261572 /* Prebivalstvo */ 6688761 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje |official_name = Stolac |native_name = Столац |image_skyline = Stolac panorama.JPG |image_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |latd=43 |latm=4 |lats=59 |latNS=N |longd=17 |longm=57 |longs=31 |longEW=E |coordinates_region = BA-07 |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Bosne in Hercegovine|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|21px|Hercegovsko-neretvanski kanton]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]] |elevation_m = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = <ref name="popis2013"/> |population_total = 3816 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 88 360 |area_code = +387 (0)36 |website = |footnotes = }} '''Stolac''' je mesto in središče istoimenske občine v južni [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. == Zemljepis == Stolac leži na jugovzhodu države, v [[Hercegovina|Hercegovini]]. Razteza se ob reki [[Bregava|Bregavi]] in je središče plodnega Stolačkega polja, ki ga obkrožata gori Hrgud in Vidovo polje. Podnebje je [[Sredozemsko podnebje|sredozemsko]], [[burja]] lahko v Stolcu doseže hitrost do 120 km/h.<ref>{{Navedi splet|url=https://stolac-muzej-pod-vedrim-nebom.weebly.com/jeste-li-znali.html|title=Jeste li znali?|accessdate=25. aprila 2022|website=STOLAC- Muzej pod vedrim nebom}}</ref> Skozi mesto potekata cesti [[Mostar]]–[[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] in Stolac–[[Neum]]. == Prebivalstvo == Po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 je v Stolcu živelo 5530 prebivalcev, medtem ko je ob popisu leta 2013 mesto imelo 3816 prebivalcev. Med prebivalstvom mesta so prevladovali Bošnjaki (69%). Sledijo Hrvati (29%) in Srbi (skoraj 2%).<ref name="popis2013">{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=11606 |title=Stolac - Popis 2013 u BiH |accessdate=24. aprila 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> Pri čemer v sami občini Stolac prevladujejo Hrvati s 59% prebivalstva. {| cellpadding=5 style="text-align: left;" |+ |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 1991; skupaj 5530 | label1 = [[Muslimani]] 3426 | value1 = 62,0 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 653 | value2 = 11,8 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 1111 | value3 = 20,1 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 340 | value4 = 6,1 | color4 = #FFBF00 }} |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 2013; skupaj: 3816 | label1 = [[Bošnjaki]] 2647 | value1 = 69,4 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 892 | value2 = 23,4 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 144 | value3 = 3,8 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 133 | value4 = 3,5 | color4 = #FFBF00 }} |} == Občina == Občina Stolac poleg samega Stolca zajema še 25 naselij: Aladinići, Bančići, Barane, Bjelojevići, Borojevići, Brštanik, Burmazi, Crnići-Greda, Crnići-Kula, Do, Hodovo, Hrgud, Komanje Brdo, Kozice, Kruševo, Ljubljenica, Ošanjići, Pješivac-Greda, Pješivac-Kula, Poplat, Poprati, Prenj, Rotimlja, Trijebanj, Žegulja. Deset naselij iz predvojne občine Stolac je po [[Daytonski sporazum|Daytonskem sporazumu]] pripadlo [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], kjer danes tvorijo občino [[Berkovići]]. Občina ima po popisu 2013 skupno 14.502 prebivalca. Prebivalci občine so pretežno Hrvati (58,5&nbsp;%) in Bošnjaki (38,2&nbsp;%).<ref name="popis2013" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stolac|Stolac}} *[http://www.stolac.gov.ba/ Spletno mesto občine Stolac] {{Bosna in Hercegovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Hercegovsko-neretvanski kanton]] 8bcx3j3om2wx1x38ykn983md6jvs3yb 6688762 6688761 2026-06-13T11:25:18Z ~2026-34801-46 261572 /* Prebivalstvo */ 6688762 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje |official_name = Stolac |native_name = Столац |image_skyline = Stolac panorama.JPG |image_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |latd=43 |latm=4 |lats=59 |latNS=N |longd=17 |longm=57 |longs=31 |longEW=E |coordinates_region = BA-07 |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Bosne in Hercegovine|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|21px|Hercegovsko-neretvanski kanton]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]] |elevation_m = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = <ref name="popis2013"/> |population_total = 3816 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 88 360 |area_code = +387 (0)36 |website = |footnotes = }} '''Stolac''' je mesto in središče istoimenske občine v južni [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. == Zemljepis == Stolac leži na jugovzhodu države, v [[Hercegovina|Hercegovini]]. Razteza se ob reki [[Bregava|Bregavi]] in je središče plodnega Stolačkega polja, ki ga obkrožata gori Hrgud in Vidovo polje. Podnebje je [[Sredozemsko podnebje|sredozemsko]], [[burja]] lahko v Stolcu doseže hitrost do 120 km/h.<ref>{{Navedi splet|url=https://stolac-muzej-pod-vedrim-nebom.weebly.com/jeste-li-znali.html|title=Jeste li znali?|accessdate=25. aprila 2022|website=STOLAC- Muzej pod vedrim nebom}}</ref> Skozi mesto potekata cesti [[Mostar]]–[[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] in Stolac–[[Neum]]. == Prebivalstvo == Po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 je v Stolcu živelo 5530 prebivalcev, medtem ko je ob popisu leta 2013 mesto imelo 3816 prebivalcev. Med prebivalstvom mesta so prevladovali Bošnjaki (69%). Sledijo Hrvati (24%) in Srbi (skoraj 4%).<ref name="popis2013">{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=11606 |title=Stolac - Popis 2013 u BiH |accessdate=24. aprila 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> Pri čemer v sami občini Stolac prevladujejo Hrvati s 59% prebivalstva. {| cellpadding=5 style="text-align: left;" |+ |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 1991; skupaj 5530 | label1 = [[Muslimani]] 3426 | value1 = 62,0 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 653 | value2 = 11,8 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 1111 | value3 = 20,1 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 340 | value4 = 6,1 | color4 = #FFBF00 }} |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 2013; skupaj: 3816 | label1 = [[Bošnjaki]] 2647 | value1 = 69,4 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 892 | value2 = 23,4 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 144 | value3 = 3,8 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 133 | value4 = 3,5 | color4 = #FFBF00 }} |} == Občina == Občina Stolac poleg samega Stolca zajema še 25 naselij: Aladinići, Bančići, Barane, Bjelojevići, Borojevići, Brštanik, Burmazi, Crnići-Greda, Crnići-Kula, Do, Hodovo, Hrgud, Komanje Brdo, Kozice, Kruševo, Ljubljenica, Ošanjići, Pješivac-Greda, Pješivac-Kula, Poplat, Poprati, Prenj, Rotimlja, Trijebanj, Žegulja. Deset naselij iz predvojne občine Stolac je po [[Daytonski sporazum|Daytonskem sporazumu]] pripadlo [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], kjer danes tvorijo občino [[Berkovići]]. Občina ima po popisu 2013 skupno 14.502 prebivalca. Prebivalci občine so pretežno Hrvati (58,5&nbsp;%) in Bošnjaki (38,2&nbsp;%).<ref name="popis2013" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stolac|Stolac}} *[http://www.stolac.gov.ba/ Spletno mesto občine Stolac] {{Bosna in Hercegovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Hercegovsko-neretvanski kanton]] szrh2z9mfzjse7fqwtih49noh0k7b36 0 518083 6688760 6685769 2026-06-13T11:17:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688760 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek | infobox caption = ''Admiral Essen'' |display title= Fregata ''Admiral Essen'' }} {{Infopolje Ladja Slika | image = File:«Адмирал Эссен».jpg | caption = ''Admiral Essen'' leta 2016 }} {{Infopolje Ladja Kariera | Ship country = {{RUS}} | Ship flag = {{shipboxflag|Rusija|naval}} | Ship name = ''Admiral Essen'' | Ship namesake = [[Nikolaj Ottovič Essen]] | Ship builder = [[Ladjedelnica Jantar]] | Ship laid down = 8. julij 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://kaliningrad.ru/news/item/12885-na-zavode-yantar-zalozhili-novyj-storozhevoj-korabl-admiral-essen |title=На заводе «Янтарь» началось строительство корабля для ВМФ России (фото) |trans-title=Construction of a ship for the Russian Navy has begun at the Yantar shipyard (photo) |website=Kaliningrad.ru |language=ru |date=8 July 2011 |accessdate=5 November 2016 |archive-date=2012-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120128201256/http://kaliningrad.ru/news/item/12885-na-zavode-yantar-zalozhili-novyj-storozhevoj-korabl-admiral-essen |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.newkaliningrad.ru/news/foto/1309138-admiral-essen.html |title="Адмирал номер два": фоторепортаж |trans-title="Admiral number two": photo report |website=Newkaliningrad.ru |date=8 July 2011 |accessdate=5 November 2016}}</ref> | Ship launched = 7. november 2014<ref>{{Navedi splet |url=http://en.itar-tass.com/russia/758678 |title=Admiral Essen frigate to be handed to Russian Navy by end of 2015 |work=[[ITAR TASS]] |date=7 November 2014 |accessdate=7 November 2014 |archive-date=2014-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141108012740/http://en.itar-tass.com/russia/758678 |url-status=dead }}</ref> | Ship commissioned = 7. junij 2016<ref>{{Navedi splet |url=http://www.janes.com/article/61116/russian-navy-receives-admiral-essen-frigate |title=Russian Navy receives Admiral Essen frigate |last=Novichkov |first=Nikolai |date=9 June 2016 |website=Janes.com |accessdate=5 August 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170410015044/http://www.janes.com/article/61116/russian-navy-receives-admiral-essen-frigate |archive-date=10 April 2017}}</ref> | Ship decommissioned = | Ship motto = | Ship nickname = | Ship honors = | Ship identification = 490 | Ship status = Aktivna | Ship notes = | Ship badge = }} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = | Ship speed = 30 [[vozel (enota)|vozlov]] (56 km/h) | Ship aircraft = 1 × helikopter [[Kamov Ka-27|Ka-27]] | Ship armament = *1 × 100 mm [[A-190 Arsenal]] *8 (2 × 4) navpični izstrelilni sistem UKSK za [[3M-54 Kalibr|''Kalibr'']], [[P-800 Oniks|''Oniks'']] ali [[3M-22 Cirkon|''Cirkon'']] [[protiladijska raketa|protiladijske rakete]]<ref>{{navedi splet |url=https://rg.ru/2017/04/15/reg-ufo/rossijskaia-raketa-cirkon-dostigla-vosmi-skorostej-zvuka.html |title=Российская ракета "Циркон" достигла восьми скоростей звука |trans-title=Russian Zircon rocket reaches eight times the speed of sound |date=15 April 2017 |language=ru |website=[[Rossiyskaya Gazeta]]}}</ref> *24 (2 × 12) [[9K37 Buk|''Štil-1'']] raket zračne obrambe srednjega dosega *2 × [[AK-630]] [[CIWS]] *8 × [[9K38 Igla|''Igla-S'']] ali [[9K333 Verba|''Verba'']] *2 × dvojne 533 mm [[torpedna cev|torpedne cevi]] *1 × [[RBU-6000]] raketomet | Ship EW = *'''Oprema za elektronsko bojevanje:''' TK-25-5; *'''Protiukrepi:''' *4 × KT-216 | Ship sensors = *'''Zračni radar:''' MR-710 ''Fregat-M2M'' *'''Površinski radarji:''' 3Ts-25 ''Garpun-B'', MR-212/201-1 ''Vajgač-U'', Nucleus-2 6000A *'''Usmerjevalni radarji:''' 5P-10 ''Puma'', 3R14N-11356, MR-90 ''Oreh'' | Ship complement = 200 | Ship endurance = 30 dni | Ship range = 4850 [[morska milja|navtičnih milj]] pri 14 vozlih (26 km/h) | Ship propulsion = *2 DS-71 potovalni [[plinska turbina|plinski turbini]] 8450 KM (6300 kW); *2 DT-59 pospeševalni plinski turbini 22.000 KM (16.000 kW); *'''Skupaj:''' 60.900 KM (45.400 kW) | Header caption = | Ship power = | Ship draught = 4,2 m | Ship height = | Ship beam = 15,2 m | Ship length = 124,8 m | Ship displacement = *'''Običajno:''' 3620 [[tona|ton]] *'''Polni:''' 4035 ton{{citation needed|date=March 2016}} | Ship class = [[Razred Burevestnik|''Burevestnik'']] | Ship aircraft facilities = Vzletišče in [[hangar]] za en [[helikopter]] }} |}'''''Admiral Essen''''' je [[fregata]] razreda [[Razred Burevestnik|''Burevestnik'']] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]]. Poimenovana je po [[admiral]]u [[Nikolaj Ottovič Essen|Nikolaju Ottoviču Essnu]]. Gredelj ladje je bil položen 8. julija 2011 v ladjedelnici [[Ladjedelnica Jantar|Jantar]] v [[Kaliningrad]]u, splavljena pa je bila 7. novembra 2014.<ref>{{Navedi splet|url=https://klg.aif.ru/society/1377083|title=В Калининграде спустили на воду сторожевой корабль для ВМФ России|trans-title=A patrol ship for the Russian Navy was launched in Kaliningrad|website=Аргументы и Факты ('Arguments and Facts')|date=7 November 2014}}</ref> 7. junija 2016 je bila predana 30. diviziji ladij [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]] z matičnim pristaniščem v okupiranem [[Sevastopol]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://lenta.ru/news/2016/06/07/essen/ |title=Фрегат «Адмирал Эссен» передан ВМФ России в Калининграде |access-date=2016-06-07 |archive-date=2016-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160608134707/https://lenta.ru/news/2016/06/07/essen/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://stat.function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12086807@egNews |title=На сторожевом корабле «Адмирал Эссен» впервые поднят Андреевский флаг |access-date=2016-06-07 |archive-date=2016-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160614012512/http://stat.function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12086807@egNews |url-status=live }}</ref> Prvotna številka ladje 751 je bila oktobra 2017 zamenjana za 490. Oktobra 2023 je bila premeščena v [[Novorosijsk]] v Rusiji.<ref>{{Cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-october-4-2023|title=Russian Offensive Campaign Assessment, October 4, 2023|website=understandingwar.org|date=5 October 2023}}</ref> ==Zgodovina== === Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni === Maja in septembra 2017 je med ruskim vojaškim posredovanjem v [[Sirska državljanska vojna|sirski državljanski vojni]] ''Admiral Essen'' z [[manevrirni izstrelek|manverirnimi raketami]] [[3M-54 Kalibr|''Kalibr'']] zadel cilje v Siriji (v pokrajinah Hama in Deir ez-Zor).<ref>{{Navedi splet|url=https://ria.ru/syria/20170905/1501818041.html|title=Атака с моря: фрегат ВМФ ударил "Калибрами" по боевикам в Сирии|trans-title=Attack from the sea: a naval frigate hit militants in Syria with "Kalibers"|language=ru|date=5 September 2017|website=[[RIA Novosti]]}}</ref> 25. avgusta 2018 je Črnomorska flota sporočila, da ''Admiral Essen'' skupaj s [[sestrska ladja|sestrsko ladjo]] {{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} izvaja »načrtovan prehod iz Sevastopola v [[Sredozemsko morje]]«, kjer se bo pridružil [[5. operativna eskadra|5. operativni eskadri]].<ref>{{Navedi splet|url=http://tass.com/defense/1018623|title=Black Sea Fleet missile frigates to join Russia's Mediterranean task force|date=25 August 2018|website=[[TASS]]}}</ref> '''Ruska invazija na Ukrajino''' Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 je ''Admiral Essen'' na [[Odesa|Odeso]] izstreljeval manevrirne rakete.<ref>{{Navedi splet|title=Russian ships bombard Odesa with cruise missiles|url=https://www.thetimes.com/uk/politics/article/odesa-russian-ships-launch-cruise-missile-attack-bvmt9xb6g|website=www.thetimes.com|accessdate=2026-06-05|language=en-GB|first=George|last=Grylls}}</ref> 29. marca 2022 je Admiral Essen izstrelil dve raketi Kalibr, ki sta uničili stavbo regionalne uprave v [[Mikolajiv|Mikolajivu]].<ref>{{Cite web|url=https://truth-hounds.org/en/a-calibrated-crime/|title=A Calibrated Crime|work=[[Truth Hounds]]|accessdate=2026-06-05|archive-date=2024-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240709120731/https://truth-hounds.org/en/a-calibrated-crime/|url-status=dead}}</ref> Po navedbah svetovalca ukrajinskega predsednika Oleksija Arestoviča naj bi ukrajinske oborožene sile 3. aprila 2022 ladjo hudo poškodovale z napadom sprva nedoločenega orožnega sistema, za katerega so pozneje poročali, da je protiladijska raketa [[R-360 Neptun]].<ref>{{Navedi splet|last=Veth|title=Ukrainian defenders damage Russian missile frigate|url=https://ukrainetoday.org/2022/04/03/ukrainian-defenders-damaged-russian-missile-frigate/|website=Ukrainetoday.org|date=3 April 2022|publisher=Ukraine Today|accessdate=4 April 2022|archive-date=2022-04-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220404180821/https://ukrainetoday.org/2022/04/03/ukrainian-defenders-damaged-russian-missile-frigate/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Desk|first=Web|title=Admiral Essen shot down off the coast of Odessa -details and photos|url=https://jaunenglish.com/2022/04/04/admiral-essen-shot-down-off-the-coast-of-odessa-details-and-photos/|website=jaunenglish.com|date=3 March 2022|publisher=Jaunenglish|accessdate=4 April 2022}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Sauer|first=Pjotr|last2=Borger|first2=Julian|last3=Elgot|first3=Jessica|date=14 April 2022|title=Russia says Moskva cruiser has sunk after reported Ukrainian missile strike|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/14/russia-moskva-cruiser-sunk-stormy-seas-defense-ministry|accessdate=15 April 2022|website=The Guardian|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=World Today News|title=War in Ukraine – APU damaged the frigate of the Russian fleet of the type Admiral Essen|url=https://www.world-today-news.com/war-in-ukraine-apu-damaged-the-frigate-of-the-russian-fleet-of-the-type-admiral-essen/|website=world-today-news.com|date=4 April 2022|publisher=World Today News|accessdate=5 April 2022|archive-date=2022-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220506044448/https://www.world-today-news.com/war-in-ukraine-apu-damaged-the-frigate-of-the-russian-fleet-of-the-type-admiral-essen/|url-status=dead}}</ref> Po kasnejšem poročanju ukrajinskih virov, je Neptun eksplodiral v bližini ladje.<ref>{{Cite web|url=https://charter97.org/ru/news/2024/1/11/578999/|title=Ударили по фрегату « Адмирал Эссен »: стало известно о первой атаке украинского « Нептуна »|lang=ru|date=2024-01-11}}</ref> Rusija, ki je sicer trdila, da se to ni zgodilo, je 22. januarja 2026 obtožila Andrija Šubina, poveljnika artilerijske brigade ukrajinske mornarice, da je 2. aprila 2022 poškodoval fregato in enega mornarja.<ref>{{Cite web|title=Russian court acknowledges for the first time that Ukraine destroyed cruiser Moskva|url=https://newsukraine.rbc.ua/news/russian-court-acknowledges-for-the-first-1769115185.html|first=Kateryna|last=Shkarlat|date=2026-01-22|access-date=2026-01-23|website=RBC Ukraine}}</ref><ref>{{Cite web|title=Суд раскрыл, что крейсер «Москва» был атакован украинскими ракетами, и назвал количество погибших и пропавших без вести; вскоре публикацию удалили|url=https://zona.media/news/2026/01/22/moskva|access-date=2026-02-21|website=Медиазона|language=ru}}</ref> Po trditvah ruskega obrambnega ministrstva naj bi ''Admiral Essen'' 12. aprila 2022 ob obali [[Krim (polotok)|Krima]] sestrelil ukrajinski brezpilotni letalnik Bajraktar TB2 z uporabo dveh raket raketnega sistema zemlja-zrak [[9K37 Buk|''Štil-1'']].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/april/11611-russian-frigate-admiral-essen-destroys-ukrainian-bayraktar-tb2-uav.html|title=Russian frigate Admiral Essen destroys Ukrainian Bayraktar TB2 UAV|website=navyrecognition.com|date=12 April 2022|accessdate=2022-05-01|archive-date=2022-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220422064319/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/april/11611-russian-frigate-admiral-essen-destroys-ukrainian-bayraktar-tb2-uav.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.navaltoday.com/2022/04/12/russia-claims-its-frigate-destroyed-ukrainian-bayraktar-drone-off-crimean-coast-video/|title=Russia claims its frigate destroyed Ukrainian Bayraktar drone off Crimean coast – video|website=navaltoday.com|date=12 April 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vk.com/wall-123538639_2422143|title=Военный Осведомитель|website=vk.com/|date=12 April 2022}}</ref> 2. marca 2026 je v ukrajinskem napadu brezpilotnikov na Novorosijsk bil poškodovan naftni terminal in pet ladij črnomorska flote. ''Admiral Essen'' je bil poškodovan, ubiti so bili 3 mornarji in še 16 poškodovanih. Med poškodovano opremo so bili tudi radarji.<ref>{{Cite web|title=Drones attack one of Russia's largest oil terminals in Black Sea|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/4097037-drones-attack-one-of-russias-largest-oil-terminals-in-black-sea.html|access-date=2026-03-02|website=ukrinform}}</ref><ref>{{Cite web|title=Ukraine hits five Russian warships, S-300, Pantsir, and six oil berths in one Novorossiysk night raid|url=https://euromaidanpress.com/2026/03/04/ukraine-hits-five-russian-warships-s-300-pantsir-and-six-oil-berths-in-one-novorossiysk-night-raid/|author=OLENA MUKHINA|access-date=2026-03-05|website=euromaidanpress.com}}</ref> V maju 2026 je bila ladja ponovno napadena z brezpilotniki.<ref>{{cite web|url=https://united24media.com/war-in-ukraine/you-wont-hide-ukraine-strikes-russian-warship-admiral-essen-for-fourth-time-19110|title="You Won't Hide": Ukraine Strikes Russian Warship Admiral Essen for Fourth Time|date=23 May 2026|website=United 24 Media|accessdate=24 May 2026}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://russianships.info/eng/warships/project_11356.htm Razred ''Burevestnik'' na Russianships.info] {{Kategorija v Zbirki|Admiral Essen (ship, 2016)}} {{portal|Vojaštvo}} {{Fregate razreda Burevestnik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Admiral Essen}} [[Kategorija:Fregate razreda Burevestnik]] anlckdvesv4sp71zpa7krhspx4rc2d7 0 520585 6688728 6574361 2026-06-13T09:18:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688728 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Farid Hafez''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[politolog]], * [[23. december]] [[1981]], [[Ried im Innkreis]], [[Avstrija]]. Deluje na Oddelku za politologijo in sociologijo na [[Univerza v Salzburgu|Univerzi v Salzburgu]]<ref name="SalzburgPoliSci">{{navedi splet|title=PD Mag. Dr. Farid Hafez, magister znanosti|website=Univerza Paris Lodron v Salzburgu|url=https://www.plus.ac.at/political-science/department-of-political-science/abteilung-politikwissenschaft/personnel/hafez-farid/?lang=en |accessdate=2022-06-24|archive-date=2022-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220115233018/https://www.plus.ac.at/political-science/department-of-political-science/abteilung-politikwissenschaft/personnel/hafez-farid/?lang=en|url-status=dead}}</ref> in kot sodelavec centra [[The Bridge Initiative]] na Univerzi [[Georgetown]],<ref>{{navedi splet|url=https://bridge.georgetown.edu/team/farid-hafez/|title=Farid Hafez|website=Bridge.georgetown.edu|accessdate=6. november 2021}}</ref> ==Zgodnje življenje== Hafez se je rodil 23. decembra 1981 v [[Ried im Innkreis]], [[Avstrija]]. Ko se je preselil v glavno mesto Dunaj in se prvič vpisal na študij političnih ved, je leta 2009 končal študij in doktoriral na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]].<ref name="SalzburgPoliSci"/><ref name="CVresume">{{navedi splet |title=Curriculum Vitae Resume-Dr. FARID HAFEZ|website=Univerza Paris Lodron v Salzburgu|url=https://www.plus.ac.at/wp-content/uploads/2021/02/CV_Hafez_English.pdf|access-date=15. januar 2022|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220115222448/https://www.plus.ac.at/wp-content/uploads/2021/02/CV_Hafez_English.pdf|archive-date=15. januar 2022}}</ref> ==Akademska kariera== Tik pred oddajo svoje disertacije, v kateri je analiziral parlamentarne razprave o prepovedi mošej in minaretov v dveh avstrijskih okrožjih,<ref>{{Cite thesis|url=http://othes.univie.ac.at/5148/|title=Islamophober Populismus|year=2009|publisher=uniwien|type=phd|last1=Hafez|first1=Farid}}</ref> je skupaj z raziskovalcem Bližnjega vzhoda [[John Bunzl]] izdal svojo prvo knjigo »Islamophobia in Austria« (Islamofobija v Avstriji). Od takrat je Hafez veliko objavljal o islamofobiji. Leta 2010 je ustanovil letno publikacijo o študijah islamofobije<ref>{{navedi splet|url=http://jahrbuch-islamophobie.de/|title=Jahrbuch für Islamophobieforschung &#124; Farid Hafez - Islamophobieforschung|website=Jahrbuch-islamophobie. de|first=Farid|last=Hafez|access-date=6. november 2021|archive-date=2017-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20170903013633/http://jahrbuch-islamophobie.de/|url-status=dead}}</ref> Leta 2015 je oblikoval Evropsko poročilo o islamofobiji,<ref name="auto1">{{navedi splet|url=https://www.islamophobiaeurope.com |title=European Islamophobia|website=Islamophobiaeurope.com|access-date=6. november 2021}}</ref>, ki ga zdaj ureja skupaj s politologom [[Enes Bayrakli|Enesom Bayraklijem]] za Inštitut Leopolda Weissa, LWI, s sedežem na Dunaju v Avstriji.<ref>{{navedi splet |url=https://islamophobiareport.com/islamophobiareport.pdf |title=European Islamophobia Report 2020 |website=islamophobiareport.com |accessdate=29. december 2021 |archive-date=2022-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105055854/https://islamophobiareport.com/islamophobiareport.pdf |url-status=dead }}</ref> Farid Hafez je objavljal tudi o islamu in skrajni desnici za [[Brookings Institution]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.brookings.edu/author/farid-hafez/|title=Farid Hafez|work=Brookings.edu|accessdate=6. november 2021}}</ref> Je pridruženi član fakultete Centra za varnost, pravice in raso [[Rutgers University]] <ref>{{navedi splet|url=https://csrr.rutgers.edu/about/faculty-affiliates/|title=Faculty Affiliates|website=Csrr.rutgers.edu|access-date=6. november 2021}}</ref> in član pridružene fakultete projekta za raziskovanje in dokumentiranje islamofobije (IRDP) na [[University of California, Berkeley]]. Je tudi pridruženi član fakultete in štipendist Centra za desničarske študije na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornija, Berkeley]]<ref>{{navedi splet|url=https://crws.berkeley.edu/people|title=Ljudje &#124; Center za desničarske študije Berkeley|website=Crws. berkeley.edu|accessdate=6. november 2021}}</ref> in urednik številnih del o [[Islamofobija|islamofobiji]].<ref>{{navedi splet|url=https://scholar.google.com/citations?user=PYKDme4AAAAJ&hl=de|title=Farid Hafez|work=Scholar.google.com|accessdate=6. november 2021}}</ref> Med letoma 2008 in 2010 je Hafez raziskoval na Oddelku za versko pravo in kulturo na Univerzi na Dunaju, preden je začel poučevati na Visoki šoli za izobraževanje muslimanskih učiteljev na Dunaju (2009-2014). Leta 2014 je bil gostujoči znanstvenik na Univerzi Columbia.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ihrc.org.uk/news/articles/10994-watch-live-the-fifth-annual-conference-on-the-study-of-islamophobia/|title=Gledati v živo: Peta letna konferenca o preučevanju islamofobije|first=Arzu|last=Merali|website=Ihrc.org.uk|access-date=6. november 2021|archive-date=2021-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106194658/https://www.ihrc.org.uk/news/articles/10994-watch-live-the-fifth-annual-conference-on-the-study-of-islamophobia/|url-status=dead}}</ref> V študijskem letu 2016/17 je bil [[Fulbrightova štipendija|Fulbright]]-[[Fulbright Avstrija|Botstiber]] gostujoči profesor avstrijsko-ameriških študij<ref>{{navedi splet |title=Fulbright-Botstiber Visiting Professor of Austrian-American Studies in the United States|url=https://www.fulbright.at/programs/in-the-usa/scholars/grant-details/fulbright-botstiber-visiting-professor-of-austrian-american-studies-in-the-united-states|access-date=15 January 2022}}</ref> na [[UC Berkeley]].<ref name="CVresume"/> Hafez je predaval na oddelku za orientalistiko na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]] in na [[Univerza v Celovcu|Univerzi v Celovcu]]. Njegove trenutne raziskave na Oddelku za politične vede Univerze v Salzburgu se osredotočajo na muslimanska mladinska gibanja v Evropi.<ref name="SalzburgPoliSci"/> Poučuje tudi na številnih akademskih neuniverzitetnih ustanovah, kot je Global Citizenship Alliance [28]. Leta 2015 je bil del fakultete [[Ariane de Rothschild|Štipendija Ariane de Rothschild]]. Hafez je tudi član uredniškega odbora [[Journal of Austrian-American History]]. == Nagrade == Leta 2020 je Farid Hafez prejel nagrado "Islam na robovih", ki jo podeljuje Center za islam v sodobnem svetu (CICW) univerze [[Shenandoah]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.contemporaryislam.org/2020-grant-recipients.html|title = 2020 Grant Recipients|website=Contemporaryislam.org}}</ref> Leta 2009 je Farid Hafez prejel nagrado [[Bruno Kreisky]] (Anerkennungspreis), ki jo podeljuje Karl-Renner-Institut <ref>{{navedi splet|url=http://www.renner-institut.at/|title=Karl-Renner-Institut |website=Renner-institut.at|access-date=6. november 2021}}</ref> za politično knjigo leta 2009 za knjigo "Islamophobia in Austria". Revija Austrian Culture Magazine je Farida Hafeza uvrstila med 100 "Avstrijcev s posebno prihodnostjo".<ref>{{navedi splet|url=http://www.thegap.at/100-oesterreicher/politik-und-gesellschaft/|title=thegap.at: Politik und Gesellschaft|date=28. november 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161128050843/http://www.thegap.at/100-oesterreicher/politik-und-gesellschaft/|access-date=6. november 2021|archive-date=2016-11-28}}</ref> ==Javni nastopi== Hafez redno objavlja v avstrijskih in mednarodnih medijih, kot je [[Haaretz]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.haaretz.com/misc/writers/WRITER-1.5603182|title=Farid Hafez|website=Haaretz.com|accessdate=2022-06-24|archive-date=2021-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20211128031744/https://www.haaretz.com/misc/writers/WRITER-1.5603182|url-status=dead}}</ref> [[Daily Sabah]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.dailysabah.com/columns/farid-hafez/archive|title= Farid Hafez &#124; Columns|website=Dailysabah.com|date = 16. julij 2021}}</ref> [[Der Standard]] in [[Die Presse]]. Pogosto daje intervjuje za mednarodne medije, med drugim za [[BBC]],<ref>{{navedi splet|title=Farid Hafez - Videos|website=Facebook.com|url=https://www.facebook.com/farid.hafez|accessdate=6. november 2021}}</ref> [[The Washington Post]]<ref>{{navedi novice|last=Korolyov|first=Alexei|title=Austrian bill would ban foreign funding for mosques, imams |date=20. november 2014|newspaper=Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/national/religion/austrian-bill-would-ban-foreign-funding-for-mosques-imams/2014/11/20/8ad73496-70d6-11e4-a2c2-478179fd0489_story.html |url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141122025632/https://www.washingtonpost.com/national/religion/austrian-bill-would-ban-foreign-funding-for-mosques-imams/2014/11/20/8ad73496-70d6-11e4-a2c2-478179fd0489_story.html|archive-date=22. november 2014}}</ref> in [[Democracy Now]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.democracynow.org/2019/3/15/white_supremacist_kills_49_muslim_worshipers|title=Beli supremacist ubil 49 muslimanskih vernikov na Novi Zelandiji, saj islamofobični zločini iz sovraštva globalno naraščajo|website=Democracynow.org|access-date=6. november 2021}}</ref> == Glavna znanstvena stališča == Hafez se pri proučevanju islamofobije opredeljuje do pristopa, ki ga imenuje »postkolonialni pristop na podlagi študij rasizma«.<ref name="auto">"Engineering a European Islam: "Analiza poskusov udomačitve evropskih muslimanov v Avstriji, Franciji in Nemčiji. Insight Turkey Quarterly Research and Information Journal with Focus on Turkey (Četrtletna raziskovalna in informativna revija s poudarkom na Turčiji). 20.3 (2018): 131-56.</ref> »''Številni ukrepi, sprejeti za ureditev odnosov med islamom in državo, razkrivajo pristop, ki na eni strani skuša islamu zagotoviti mesto v njihovi družbi, na drugi strani pa se jasno nanaša na stereotipno predstavo o muslimanih, kjer pojem Evrope pomeni razsvetljenstvo, modernost in naprednost, medtem ko islam in muslimani predstavljajo nasprotje. Zato lahko opazimo pojem »civiliziranja« islama, ki sega v kolonialne čase in uvaja delitev na dobrega in slabega muslimana; prvega, ki se podredi državi in njenim pravilom, in drugega, ki ostaja neciviliziran, barbarski, tuj musliman, nagnjen k ekstremizmom in fanatizmu ter se ne more vključiti v sodobnost. Razkriti dispozitivi islama kažejo, da države svoje vmešavanje upravičujejo na podlagi te implicitno reproducirane predstave o slabih muslimanih in si tako prizadevajo »civilizirati« muslimanske subjekte, kar nas ponovno spomni na »breme belega človeka«.''«<ref name="auto"/> Najbolj citiran Hafezov članek<ref>{{navedi splet|url=https://scholar.google.com/citations?view_op=view_citation&hl=en&user=PYKDme4AAAAJ&citation_for_view=PYKDme4AAAAJ:isC4tDSrTZIC |title=Shifting borders: Islamophobia as common ground for building pan-European right-wing unity |website=Google Scholar |access-date=6. november 2021}}</ref> je »Shifting borders: (Islamophobia as common ground for building pan-European right-wing unity), ki je izšla v recenzirani reviji [[Patterns of Prejudice]]. V tem članku Hafez trdi, da je "islamofobija postala uporabno orodje desničarskih strank za mobilizacijo volivcev v številnih evropskih nacionalnih državah" in da je hkrati prišlo do premika nekdaj antisemitskih skrajno desničarskih strank, "da bi z oddaljevanjem od nekdanjega antisemitskega profila pridobile širšo sprejemljivost v večinskih družbah«.<ref>{{Cite journal |title=Shifting borders: Islamophobia as common ground for building pan-European right-wing unity |first=Farid|last=Hafez|date=20. oktober 2014|journal=Patterns of Prejudice|volume=48|issue=5|pages=479-499 |doi=10.1080/0031322X.2014.965877 |s2cid=143843693}}</ref> Hafezov koncept "islamofobnega populizma" je pridobil nekaj privlačnosti pri raziskovanju sodobnih skrajno desnih političnih strank v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.populismstudies.org/Vocabulary/islamophobic-populism/|title=Islamofobni populizem - ECPS|website=Populismstudies. org|accessdate=6. november 2021}}</ref> Koncept "islamofobnega populizma" je razvil s sintezo konceptov [[populizem]], [[islamofobija]] s pomočjo [[kritične analize diskurza]].<ref>{{Cite journal |title=Debating the 2015 Islam law in Austrian Parliament: Between legal recognition and Islamophobic populism |first=Farid|last=Hafez|date=1. julij 2017|journal=Discourse & Society|volume=28|issue=4|pages=392-412 |publisher=SAGE Journals |doi=10.1177/0957926517703223|s2cid=149331275}}</ref> ==Evropsko poročilo o islamofobiji== Vodilna publikacija, ki jo je souredil Hafez in jo je napisal kolektiv več kot 40 [[avtorjev]].<ref>{{navedi splet |title=2018 Authors |website=European Islamophobia |url=https://www.islamophobiaeurope.com/authors/2018-authors/ |access-date=6 November 2021}}</ref> iz vse Evrope je letno [[European Islamophobia Report]].<ref name="auto1"/> Med avtorji so profesor angleške književnosti [[Olivier Esteves]] iz Francije, sociolog [[James Carr (sociolog)|James Carr]] z Irske, politologinja Ineke van der Valk iz Nizozemske, antropolog [[Sindre Bangstad]] in profesorica [[Holokavst|holokavsta]] Cora Alexa Døving iz Norveške, poljski sociolog Konrad Pędziwiatr,<ref>{{navedi splet|url=https://www.islamophobiaeurope.com/authors/2015-reports-authors/|title=2015 Authors |website=Islamophobiaeurope.com|access-date=6. november 2021}}</ref> zgodovinar [[Hikmet Karčić]] iz Bosne, sociologinja Aleksandra Lewicki iz Nemčije,<ref>{{navedi splet|url=https://www.islamophobiaeurope.com/authors/2016-authors/|title=2016 Authors |website=Islamophobiaeurope.com|access-date=6. november 2021}}</ref> italijanski sociolog [[Alfredo Alietti]], sociologinja Ana Frank iz Ljubljane, profesor religijskih študij [[Mattias Gardell]] iz Švedske in zgodovinar [[Aristotle Kallis]] iz Grčije. <ref>{{navedi splet|url=https://www.islamophobiaeurope.com/authors/2017-authors/|title=2017 Authors |website=Islamophobiaeurope.com|access-date=6. november 2021}}</ref> Od leta 2021 poročilo objavlja Inštitut Leopolda Weissa skupaj s številnimi ameriškimi institucijami, kot so Inštitut za drugačnost in pripadnost na univerzi Berkeley, ki ga vodi [[John A. Powell]], Center za varnost, raso in pravice Univerze Rutgers.<ref>{{navedi splet |title=European Islamophobia Report 2020 |website=Islamophobiareport.com |url=https://islamophobiareport.com/islamophobiareport.pdf |access-date=2. januar 2022 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105055854/https://islamophobiareport.com/islamophobiareport.pdf |archive-date=5. januar 2022 }}</ref> == Citati in prisotnost v svetovnih knjižnicah == Od sredine septembra 2021 je bilo v [[Google Scholar]] citatih navedenih 1005 citatov Hafezovih del; indeks H je 11. [[OCLC]] [[WorldCat]] Identities trenutno navaja 56 avtorjevih del v 130 publikacijah v dveh jezikih in 1203 knjižničnih fondih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.worldcat.org/identities/lccn-no2010003109/|title=Hafez, Farid [WorldCat Identities]|website=Worldcat.org|access-date=6. november 2021}}</ref> V [[Scopus]] je vključenih 24 njegovih esejev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.scopus.com/results/authorNamesList.uri?sort=count-f&src=al&sid=9c118f935f5dd5783781960765f73ff4&sot=al&sdt=al&sl=40&s=AUTHLASTNAME(hafez)+AND+AUTHFIRST(farid)&st1=hafez&st2=farid&orcidId=&selectionPageSearch=anl&reselectAuthor=false&activeFlag=true&showDocument=false&resultsPerPage=20&offset=1&jtp=false&currentPage=1&previousSelectionCount=0&tooManySelections=false&previousResultCount=0&authSubject=LFSC&authSubject=HLSC&authSubject=PHSC&authSubject=SOSC&exactAuthorSearch=false&showFullList=false&authorPreferredName=&origin=searchauthorfreelookup&affiliationId=&txGid=ee1a477f2d902401fee6e73590fdca790|title=Scopus predogled - Scopus - iskanje profila avtorja|website=Scopus. com|access-date=6. november 2021}}</ref> ==Knjige== Hafez je objavil veliko knjig. Je avtor, soavtor ali urednik >100 publikacij, vključno s številnimi članki v visoko rangiranih akademskih revijah.<ref name="CVresume"/> Kot samostojni avtor: * ''Feindbild Islam. Zur Salonfähigkeit von Rassismus, Wien: Böhlau Verlag & V&R unipress.'' (Islamofobija. O prevladujočem rasizmu) * ''Mein Name ist Malcolm X: Das Leben eines Revolutionärs. (Moje ime je Malcolm X: življenje revolucionarja) * ''Islamophober Populismus: Razprave o prepovedi mošej in minaretov v avstrijskih parlamentarnih strankah" (Islamophobic Populism: Debates on the Ban of MOsques and Minarets) * ''Anas Schakfeh: (Anas Schakfeh: avstrijski obraz islama) * ''Islamisch-politische Denker: '' (Islamsko-politični misleci: uvod v islamsko-politično misel) * ''Jung, muslimisch, österreichisch. (Young, musliman, Avstrijec) Kot (so)urednik: * ''Islamophobia in Muslim Majority Societies'' (skupaj z [[Enes Bayrakli]]) * ''Islamophobie in Österreich'' ("Islamofobija v Avstriji", skupaj z [[Johnom Bunzlom]]) * od leta 2010: ''Islamophobia Studies Yearbook'' * ''Od skrajne desnice do glavnega toka: Islamophobia in Party Politics and Media'' (skupaj s [[Humayun Ansari]]) * od leta 2016 ''Evropsko poročilo o islamofobiji'' (skupaj z [[Enes Bayraklı]]) Članki v recenziranih revijah (izvleček): * 2020: Hafez, Farid. Unwanted Identities. The 'Religion Line' and Global Islamophobia", Development 63, 9-19 (2020). * 2019: "From Jewification to Islamization: (*): Politični antisemitizem in islamofobija v avstrijski politiki nekoč in danes, ReOrient, letnik 4, št. 2, pomlad 2019, 197-220. * 2019: (z Rijadom Dautovićem) "Institucionalizacija islama v sodobni Avstriji: A Comparative Analysis of the Austrian Islam Act of 2015 and Austrian Religion Acts with Special Emphasis on the Israelite Act of 2012", Oxford Journal of Law and Religion, letnik 8, številka 1, februar 2019, strani 28-50 (prvič objavljeno 11. junija 2018). * 2018: "Street-level and government-level Islamophobia in the Visegrád Four countries", Patterns of Prejudice, Volume 52, 2018 - Issue 5: 436-447. * 2018: "Schools of Thought in Islamophobia Studies: Predsodki, rasizem in dekolonialnost." (Predsodki, rasizem in dekolonialnost). Islamophobia Studies Journal 4.2 (2018): 210-225. * 2018: (z Enesom Bayraklıjem in Léonardom Faytrom) "Engineering a European Islam: An Analysis of Attempts to Domesticate European Muslims in Austria, France, and Germany", Insight Turkey, letnik 20, št. 3, poletje 2018, 131-156. * 2018: (z Reinhardom Heinischem) "Breaking with Austrian Consociationalism: How the Rise of Rightwing Populism and Party Competition have changed Austria's Islam Politics", Politics and Religion, letnik 11, številka 3, september 2018, str. &nbsp;649-678. * 2017: Od Harlema do Hoamatlond. Hip Hop, Malcolm X in muslimanski aktivizem v Avstriji", Journal of Austrian-American History, letnik 1, št. 2 (2017), str. &nbsp;159-180. * 2017: "Muslimanski protest proti avstrijskemu zakonu o islamu. An Analysis of Austrian Muslim's Protest against the 2015 Islam Law', Journal of Muslim Minority Affairs, 2017, Vol. 37 , Iss. 3, 2017, 267-283. * 2017: "Čigava je Avstrija? Muslim Youth Challenge Nativist and Closed Notions of Austrian Identity", Anthropology of the Middle East, 12:1, poletje 2017: 38-51. * 2017: "Razprava o zakonu o islamu iz leta 2015 v avstrijskem parlamentu: (2017): "Med pravnim priznanjem in islamofobičnim populizmom" (Discourse and Society , VOL 28, ISSUE 4, 2017, PP. 392-412. * 2016: "PEGIDA v parlamentu? Razlaga neuspeha stranke PEGIDA v Avstriji" German Politics and Society 34 (4) 2016: 101-118. * 2016: "Primerjava antisemitizma in islamofobije: stanje na tem področju" Islamophobia Studies Journal 3 (2) Spring 2016: 16-34. * 2016: "Politični udarci v Alpah: (2016): "On Politics in the Early Stages of Austrian Hip Hop Music" Journal of Black Studies 47 (7) June 2016: "On Politics in the Early Stages of Austrian Hip Hop Music": 730-752. * 2014: "Discipliniranje 'muslimanskega subjekta'. The Role of Security Agencies in Establishing Islamic Theology within the State's Academia" Islamophobia Studies Journal 2 (2): Fall 2014: 43-57. * 2014: ''Shifting borders: Patterns of Prejudice, letnik 48, št. 5, december 2014, str. 1-21. == Literatura == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://portal.dnb.de/opac.htm?method=simpleSearch&query=141569891 Dela Farida Hafeza in o njem] v [[Nemški nacionalni knjižnici]] * [http://jahrbuch-islamophobie.de Letnik islamofobičnih študij v nemščini/angleščini] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170903013633/http://jahrbuch-islamophobie.de/ |date=2017-09-03 }} * [http://www.kismetonline.at/?area=1&p=news&newsid=441 pregled knjige ''Islamophobie in Österreich''] * [https://www.youtube.com/watch?v=-gvFP-HIEdI panelna razprava v newyorški javni knjižnici]. * [https://www.wbez.org/stories/islam-in-austria/71b919d5-1de4-4597-b5ce-18ba2d8efb00 2009 predstavitev o islamu v Avstriji] na [[Goethejevem inštitutu]] v Chicagu {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Hafez, Farid}} [[Kategorija:Avstrijski politologi]] [[Kategorija:Avstrijski muslimani]] n5b48quhb9b5mas0g61tb0dntwhw2sn 0 528446 6688520 6574447 2026-06-12T13:06:47Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688520 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Kylian Mbappé |image=2019-07-17 SG Dynamo Dresden vs. Paris Saint-Germain by Sandro Halank–129 (cropped).jpg |caption=Mbappé s [[Paris Saint-Germain F.C.|Paris Saint-Germainem]] leta 2019 |full_name=Kylian Mbappé Lottin |birth_date= |birth_place= |height=1,8 m<ref>{{navedi splet |url=https://en.psg.fr/teams/first-team/squad/kylian-mbappe |title=Kylian Mbappé |publisher=Paris Saint-Germain F.C. |access-date=23 August 2020 |archive-date=23 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200823000309/https://en.psg.fr/teams/first-team/squad/kylian-mbappe |url-status=live}}</ref> |position=[[Napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[Real Madrid CF|Real Madrid]] | clubnumber = 10 | youthyears1 = 2004–2013 | youthclubs1 = AS Bondy | youthyears2 = 2013–2015 | youthclubs2 = [[AS Monaco FC|Monaco]] | years1 = 2015–2016 | clubs1 = [[AS Monaco FC II|Monaco II]] | caps1 = 12 | goals1 = 4 | years2 = 2015–2018 | clubs2 = [[AS Monaco FC|Monaco]] | caps2 = 41 | goals2 = 16 | years3 = 2017–2018 | clubs3 = → [[Paris Saint-Germain F.C.|Paris Saint-Germain]] (pos.) | caps3 = 27 | goals3 = 13 | years4 = 2018–2024 | clubs4 = [[Paris Saint-Germain F.C.|Paris Saint-Germain]] | caps4 = 178 | goals4 = 162 | years5 = 2024– | clubs5 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]] | caps5 = 5 | goals5 = 3 | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = Francija do 17 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2016 | nationalteam2 = Francija do 19 let | nationalcaps2 = 11 | nationalgoals2 = 7 | nationalyears3 = 2017– | nationalteam3 = [[Francoska nogometna reprezentanca|Francija]] | nationalcaps3 = 84 | nationalgoals3 = 48 |medaltemplates={{Medal|Sport|Men's [[nogomet]]}} {{Medal|Country|{{fb|FRA}}}} {{Medal|Comp|[[Svetovno prvenstvo v nogometu]]}} {{Medal|W|[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|Rusija 2018]]|}} {{Medal|RU|[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|Katar 2022]]|}} {{Medal|Competition|[[UEFA Nations League]]}} {{Medal|Winner|[[2021 UEFA Nations League Finals|Italija 2021]]|}} {{Medal|Comp|[[UEFA European Under-19 Championship]]}} {{Medal|W|[[2016 UEFA European Under-19 Championship|Nemčija 2016]]|}}|club-update=22.26, 10. december 2022 (UTC)|nationalteam-update=19.15, 18. december 2022 (UTC)}} '''Kylian Mbappé Lottin''', [[Francozi|francoski]] [[nogometaš]] [[Kamerunci|kamerunskega]] in [[Alžirci|alžirskega]] rodu, [[20. december]] [[1998]], [[Pariz]]. Mbappé igra kot [[Napadalec (nogomet)|napadalec]] za klub [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] in [[Francoska nogometna reprezentanca|francosko reprezentanco]]. Mbappé, ki velja za enega najboljših igralcev na svetu, slovi po svojih sposobnostih v [[Preigravanje|preigravanju]], izjemni hitrosti in zaključevanju. Mbappé se je rodil v Parizu in odraščal v bližnjem [[Bondy|Bondyju]], svojo klubsko kariero pa je začel leta 2015 pri [[A.S. Monaco|Monacu]], kjer je osvojil naslov prvaka [[Ligue 1]]. Leta 2017, ko je bil star 18 let, je Mbappé podpisal pogodbo s Paris Saint-Germainem za morebitni trajni prestop v vrednosti 180 milijonov evrov, s čimer je postal drugi najdražji igralec in najdražji najstnik. Tam je osvojil štiri naslove prvaka Ligue 1 in tri naslove francoskega prvaka ter je drugi najboljši strelec kluba vseh časov. Leta 2020 je PSG pomagal priti v prvi finale [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * {{sports links}} {{Real Madrid C.F. squad}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mbappe, Kylian}} [[Kategorija:Francoski nogometaši]] [[Kategorija:Francoski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši INF Clairefontainea]] [[Kategorija:Nogometaši AS Monaca]] [[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] ntudlumqb0qadyhxww5xy1wopwoj2hk 0 529011 6688588 6687686 2026-06-12T16:22:25Z Pv21 142817 /* Župan Celja */ slika, uvod 6688588 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar||name=Matija Kovač|office=[[Mestna občina Celje|Župan Mestne občine Celje]]|predecessor=[[Bojan Šrot]]|successor=|signature=|religion=|term_start=20. december 2022|term_end=|signature_size=|partner=|image=SFC24-MayorFursuitLandscape (Matija Kovač cropped).jpg|party=[[Levica (politična stranka)|Levica]] (2014–2026)}}'''Matija Kovač''', [[Seznam slovenskih arhitektov|slovenski arhitekt]], [[producent]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[20. avgust]] [[1989]], [[Celje]]. Kovač je po izobrazbi arhitekt. Deloval je na področju kulture in umetnosti ter kasneje vstopil v lokalno politiko. Od leta 2022 je župan [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=ŽUPAN|url=https://moc.celje.si/zupan|website=moc.celje.si|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228175505/https://moc.celje.si/zupan|url-status=dead}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Rodil se je 20. avgusta 1989 v Celju. Zaradi očetove službe se je družina v Matijevi mladosti odselila v [[Moskva|Moskvo]], kjer je oče deloval za slovensko podjetje [[Krka (podjetje)|Krka]]. Šest razredov osnovne šole je tako opravil v [[Rusija|Rusiji]], nato pa so se leta 2000 vrnili v Celje. Maturiral je na [[I. gimnazija v Celju|I. gimnaziji v Celju]], nato pa eno leto študiral novinarstvo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], nato pa je opravil sprejemne izpite in začel študij na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 2017 postal magister inženir arhitekture.<ref>{{Citat|title=ŠTAJCAST - Matija Kovač #10|url=https://www.youtube.com/watch?v=UYfiDQSZBN8|date=2025-04-08|accessdate=2025-04-08|last=Štajcast}}</ref> Dodatno se je še v času študija izpolnjeval tudi na Università Iuav di Venezia.<ref name=":0" /> Že v mladosti je bil aktiven v mestni kulturni dejavnosti. Bil je med soustanovitelji zavoda [[Hiša kulture Celje]], kasneje pa tudi njegov producent in organizator. Med drugim je bil producent muzikala [[Veronika Deseniška (muzikal)|Veronika Deseniška]], ki si ga je ogledalo preko 20.000 gledalcev.<ref>{{Navedi splet|title=Celje: Veronika Deseniška k predsedniku|url=https://novice.si/page/celje-veronika-deseniska-k-predsedniku/|website=Novice.si|date=2016-08-09|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=Celjana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Veronika Deseniška na Starem gradu|url=https://radio1.si/44814|website=radio1.si|accessdate=2022-12-28}}</ref> == Arhitektura == Po študiju je deloval na področju [[Arhitektura|arhitekture]] in [[Oblikovanje|oblikovanja]]. Leta 2016 je v Celju soustanovil projektivno-oblikovalski kolektiv Zgradbazamisli. Za oblikovanje razstave »Iz rok do oblike« je leta 2019 prejel oblikovalsko priznanje Brumen.<ref name=":0" /> == Politika == === Mestni svetnik === Matija Kovač je bil kot član [[Levica (politična stranka)|Združene levice]] leta 2014 izvoljen za mestnega svetnika v Celju. Na to mesto je bil ponovno izvoljen tudi leta 2018. Po poročanjih iz leta 2026 je iz stranke Levica izstopil pred nekaj leti.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Matija Kovač s celjsko stranko z novim imenom po novi mandat|url=https://www.delo.si/lokalno/stajerska/stranka-za-delovna-mesta-lista-matije-kovaca-lokalne-volitve-celje|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-10|language=sl}}</ref> === Župan Celja === [[Slika:Regijski obisk vlade v drugem delu Savinjske regije - 55055450769.jpg|sličica|Nagovor ob obisku Golobove vlade (2026)]] Jeseni leta 2022 je napovedal kandidaturo za župana [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]], kandidiral pa je kot neodvisen kandidat na predlog Gregorja Deleje in skupine volilcev.<ref>{{Navedi splet|title=Matija Kovač za županski stolček v Celju - kaj obljublja?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/matija-kovac-za-zupanski-stolcek-v-celju.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2022-12-28}}</ref> V prvem krogu lokalnih volitev se je s 33,14 odstotki glasov uvrstil za takratnega župana [[Bojan Šrot|Bojana Šrota]], ki je prejel 46,86 odstotkov glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je Matija Kovač, ki v Celju ogroža vladavino Bojana Šrota|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kdo-je-matija-kovac-ki-v-celju-ogroza-vladavino-bojana-srota/|website=N1|date=2022-11-22|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI}}</ref> V drugem krogu je Kovač prejel 57,69 odstotkov glasov in s tem prekinil županovanje Bojana Šrota, ki je bil na funkciji od leta 1998.<ref>{{Navedi splet|title=Matija Kovač je novi župan Mestne občine Celje|url=https://www.tvcelje.si/novice/matija-kovac-je-novi-zupan-mestne-obcine-celje/|website=TV Celje|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228182510/https://www.tvcelje.si/novice/matija-kovac-je-novi-zupan-mestne-obcine-celje/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Celju zmaga Matije Kovača. 24-letno obdobje Bojana Šrota končano.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/celje/v-celju-zmaga-matije-kovaca-24-letno-obdobje-bojana-srota-koncano/649803|website=rtvslo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Celju po 24 letih nov župan: Matija Kovač premagal Bojana Šrota|url=https://n1info.si/novice/slovenija/rezultati-volitev-celje-bojan-srot-matija-kovac/|website=N1|date=2022-12-04|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI}}</ref> Z izvolitvijo je Kovač postal edini župan mestnih občin brez lastne svetniške liste v mestnem svetu. Kovač prav tako ni kandidiral za svetnika, kljub neodvisni kandidaturi pa je ostal član stranke Levica.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/celje/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-12-28|title=arhivska kopija|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/celje/rezultati|url-status=dead}}</ref> Župansko mesto je Matija Kovač prevzel na konstitutivni seji mestnega sveta, 20. decembra 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Ena izmed prioritet bo pristen stik z občani|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ena-izmed-prioritet-bo-pristen-stik-z-obcani/|website=www.delo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ŽUPAN|url=https://moc.celje.si/zupan|website=moc.celje.si|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228175505/https://moc.celje.si/zupan|url-status=dead}}</ref> Med prvimi potezami na županskem mestu je Kovač prekinil projekt izgradnje brvi v tibetanskem slogu med Starim gradom Celje in Miklavževim hribom, kar je bil projekt prejšnjega župana Bojana Šrota, Kovač pa mu je nasprotoval že kot občinski svetnik.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada odobrila 1,5 milijona evrov za turistično brv v Celju. Poteza vlade dvignila nekaj prahu|url=https://www.celje.info/aktualno/vlada-odobrila-15-milijona-evrov-za-turisticno-brv-v-celju-komentarji/|website=Celje.info|date=2022-05-12|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Obvoznica, energetika, sanacija, mestno jedro, viseča brv, OPN ... Pet pogledov na razvoj Celja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/celje/obvoznica-energetika-sanacija-mestno-jedro-viseca-brv-opn-pet-pogledov-na-razvoj-celja/646086|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-12|language=sl|first=Aleksandra K.|last=Kovač}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=S celjskega gradu na Miklavški hrib po visečem mostu?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/s-celjskega-gradu-na-miklavski-hrib-po-visecem-mostu.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2025-04-12}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sveži prijemi novega župana: tudi trebušno dihanje in druge tehnike sproščanja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/matija-kovac-100-dni-kaj-je-v-celju-zdaj-drugace-bojan-srot-presenecenje/|website=N1|date=2023-05-01|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}</ref> 9. aprila 2025 je napovedal izgradnjo novega potniškega centra v Celju. Ta bi bil uresničen v treh korakih; v prvem bi avtobusno postajo prestavili bližje železniški, nato pa bi ob njej izgradili tudi parkirno hišo ter sisteme trajnostne mobilnosti in znova postavili podrti Šubičev paviljon. Tretja faza bi lahko prinesla izgradnjo žičniške povezave mesta Celje s Starim gradom.<ref>{{Navedi splet|title=V Celju bo ob železniški postaji zrasel nov potniški center|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-celju-bo-ob-zelezniski-postaji-zrasel-nov-potniski-center/|website=N1|date=2025-04-09|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Celjski svetniki podprli projekt Potniški center|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/celjski-svetniki-podprli-projekt-potniski-center-2727072/|website=www.dnevnik.si|date=2025-04-09|accessdate=2025-04-12|language=sl}}</ref> Junija 2026 je poskusil pripojiti lokalno [[Stranka za delovna mesta|Stranko za delovna mesta]] k takrat nekaj mesecev stari strani Lista Matije Kovača ter postati njen predsednik, vendar je bil zaradi nesklepčnosti občnega zbora neuspešen.<ref name=":1" /> == Zasebno == S partnerko Mojco Črešnik ima dva otroka.<ref>{{Navedi splet|title=Ali Šrotova in Kovačeva partnerica smeta poslovati z občinskimi zavodi?|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/ali-srotovi-in-kovacevi-partnerici-smeta-poslovati-z-obcinskimi-zavodi.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-03|date=1. december 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je v resnici Matija Kovač, mladi arhitekt, ki je z županskega prestola vrgel Bojana Šrota|url=https://ona.slovenskenovice.si/znani-in-uspesni/kdo-je-v-resnici-matija-kovac-mladi-arhitekt-ki-je-z-zupanskega-prestola-vrgel-bojana-srota|website=ona.slovenskenovice.si|accessdate=2023-09-03|language=sl|date=6. december 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://matijakovac2022.si/ Spletna stran županske kandidature (2022)] * [https://moc.celje.si/zupan Življenjepis na spletni strani Mestne občine Celje] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kovač, Matija}} [[Kategorija:Celjani]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski župani]] [[Kategorija:Župani Celja]] [[Kategorija:Bivši člani Levice]] e3xrhb1gi60gbnn8rwtmcsh28wm01do 0 548385 6688656 6682196 2026-06-13T03:25:06Z Gnooi 106999 /* Mladost in izobrazba */ 6688656 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Tamara Kozlovič |organization= |term_start4=13. maj 2022 |term_end4=10. april 2026 |term_start3=10. april 2026 |order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |box_width= |footnotes= |website= |signature_size= |signature_alt= |signature= |awards= |parents= |children= |spouse= |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022– ) |employer= |image=<!--WD--> |years_active= |occupation=<!-- WD --> |alma_mater=[[Univerza v Mariboru]] |successor= |predecessor= |term_end= |term_start= |order= |successor1= |predecessor1= |term_end1= |term_start1= |order1= |relations= |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> }} '''Tamara Kozlovič''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]]; * [[2. julij]] [[1978]], [[Koper]]. Je trenutna poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. == Mladost in izobrazba == Rojena je bila 2. julija 1978 v Izoli. Leta 1997 je maturirala na Gimnaziji Koper in se vpisala na [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteto za organizacijske vede v Kranju]], kjer je leta 2003 diplomirala. Na isti fakulteti je 2016 pridobila znanstveni magisterij s področja managementa poslovnih sistemov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P391|title=IzbranP mag.Tamara Kozlovič|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|accessdate=2023-08-26|archive-date=2023-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230826111032/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P391|url-status=dead}}</ref> == Poklicna kariera == Leta 2005 se je zaposlila kot vodja Turistične organizacije Koper na [[Mestna občina Koper|Mestni občini Koper]]. Leta 2019 je postala vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave na Mestni občini Koper, naslednje leto pa pridobila polna pooblastila. Na funkciji je ostala do izvolitve na mesto poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/2022/04/25/kdo-bo-nasledil-tamaro-kozlovic-na-celu-obcinske-u|title=Kdo bo nasledil Tamaro Kozlovič na čelu občinske uprave|date=26. 4. 2022|website=Primorske novice|publisher=Primorske novice|last=Hlaj|first=Nataša}}</ref> Med letoma 2019 in 2022 je bila tudi članica Nadzornega sveta [[Luka Koper|Luke Koper]]. Med letoma 2018 in 2020 je bila asistentka za področje poslovno-organizacijskih znanosti v turizmu na Fakulteti za turistične študije – Turistica na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]]. == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je kandidirala na listi stranke [[Gibanje Svoboda]] in bila izvoljena za poslanko.<ref>{{Navedi splet|title=BRŽAN ZADOVOLJEN Z IZVOLITVIJO KOZLOVIČEVE: Kdo bo zasedel njeno mesto na čelu občinske uprave?|url=http://www.regionalobala.si/novica/brzan-zadovoljen-z-izvolitvijo-kozloviceve-kdo-bo-zasedel-njeno-mesto-na-celu-obcinske-uprave-|website=regionalobala.si|accessdate=2023-08-26|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Med drugim je predsednica Odbora za zdravstvo ter članica komisije za poslovnik, komisije za narodni skupnosti ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.<ref name=":0" /> Avgusta 2022 je bila imenovana tudi na mesto generalne sekretarke stranke.<ref>{{Navedi splet|title=mag. Tamara Kozlovič|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-tamara-kozlovic/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-08-26|archive-date=2023-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230826111029/https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-tamara-kozlovic/|url-status=dead}}</ref> Za Svobodo je ponovno kandidirala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. V okraju Koper I je prejela 4713 glasov (41,35 odstotka) in znova osvojila poslansko mesto.<ref>{{navedi splet |title=Volitve v Državni zbor 2026 |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |website=volitve.dvk-rs.si |accessdate=2026-04-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> V mandatu [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklica Državnega zbora]] bo med drugim delovala kot namestnica vodje [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Prihodnji teden se bo v državnem zboru začelo oblikovanje delovnih teles|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prihodnji-teden-se-bo-v-drzavnem-zboru-zacelo-oblikovanje-delovnih-teles/779540|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Svoboda]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozlovič, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za organizacijske vede v Kranju]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju]] e6wckhd83spikkbznq7uxmbvx5klgbh 6688657 6688656 2026-06-13T03:25:41Z Gnooi 106999 /* */ 6688657 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Tamara Kozlovič |organization= |term_start4=13. maj 2022 |term_end4=10. april 2026 |term_start3=10. april 2026 |order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |box_width= |footnotes= |website= |signature_size= |signature_alt= |signature= |awards= |parents= |children= |spouse= |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022– ) |employer= |image=<!--WD--> |years_active= |occupation=<!-- WD --> |alma_mater=[[Univerza v Mariboru]] |successor= |predecessor= |term_end= |term_start= |order= |successor1= |predecessor1= |term_end1= |term_start1= |order1= |relations= |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> }} '''Tamara Kozlovič''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]]; * [[2. julij]] [[1978]], [[Izola]]. Je trenutna poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. == Mladost in izobrazba == Rojena je bila 2. julija 1978 v Izoli. Leta 1997 je maturirala na Gimnaziji Koper in se vpisala na [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteto za organizacijske vede v Kranju]], kjer je leta 2003 diplomirala. Na isti fakulteti je 2016 pridobila znanstveni magisterij s področja managementa poslovnih sistemov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P391|title=IzbranP mag.Tamara Kozlovič|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|accessdate=2023-08-26|archive-date=2023-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230826111032/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P391|url-status=dead}}</ref> == Poklicna kariera == Leta 2005 se je zaposlila kot vodja Turistične organizacije Koper na [[Mestna občina Koper|Mestni občini Koper]]. Leta 2019 je postala vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave na Mestni občini Koper, naslednje leto pa pridobila polna pooblastila. Na funkciji je ostala do izvolitve na mesto poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/2022/04/25/kdo-bo-nasledil-tamaro-kozlovic-na-celu-obcinske-u|title=Kdo bo nasledil Tamaro Kozlovič na čelu občinske uprave|date=26. 4. 2022|website=Primorske novice|publisher=Primorske novice|last=Hlaj|first=Nataša}}</ref> Med letoma 2019 in 2022 je bila tudi članica Nadzornega sveta [[Luka Koper|Luke Koper]]. Med letoma 2018 in 2020 je bila asistentka za področje poslovno-organizacijskih znanosti v turizmu na Fakulteti za turistične študije – Turistica na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]]. == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je kandidirala na listi stranke [[Gibanje Svoboda]] in bila izvoljena za poslanko.<ref>{{Navedi splet|title=BRŽAN ZADOVOLJEN Z IZVOLITVIJO KOZLOVIČEVE: Kdo bo zasedel njeno mesto na čelu občinske uprave?|url=http://www.regionalobala.si/novica/brzan-zadovoljen-z-izvolitvijo-kozloviceve-kdo-bo-zasedel-njeno-mesto-na-celu-obcinske-uprave-|website=regionalobala.si|accessdate=2023-08-26|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Med drugim je predsednica Odbora za zdravstvo ter članica komisije za poslovnik, komisije za narodni skupnosti ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.<ref name=":0" /> Avgusta 2022 je bila imenovana tudi na mesto generalne sekretarke stranke.<ref>{{Navedi splet|title=mag. Tamara Kozlovič|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-tamara-kozlovic/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-08-26|archive-date=2023-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230826111029/https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-tamara-kozlovic/|url-status=dead}}</ref> Za Svobodo je ponovno kandidirala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. V okraju Koper I je prejela 4713 glasov (41,35 odstotka) in znova osvojila poslansko mesto.<ref>{{navedi splet |title=Volitve v Državni zbor 2026 |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |website=volitve.dvk-rs.si |accessdate=2026-04-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> V mandatu [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklica Državnega zbora]] bo med drugim delovala kot namestnica vodje [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Prihodnji teden se bo v državnem zboru začelo oblikovanje delovnih teles|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prihodnji-teden-se-bo-v-drzavnem-zboru-zacelo-oblikovanje-delovnih-teles/779540|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Svoboda]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozlovič, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za organizacijske vede v Kranju]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju]] 2zu45ffna936g5418d5chwa1fhe68cv 0 549668 6688654 6266021 2026-06-13T02:21:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688654 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 1988 | series = | race_no = | season_no = | image = 1988 Giro d'Italia route.svg | image_caption = Trasa dirke | image_size = 350 | date = 23. maj–12. junij 1988 | stages = 21 | distance = 3579 | unit = km | time = 97h 18' 56" | first = [[Andrew Hampsten]] | first_nat = USA | first_color = pink | first_team = {{ct|MOT|1988}} | second = [[Erik Breukink]] | second_nat = NED | second_team = {{ct|Panasonic|1988}} | third = [[Urs Zimmermann]] | third_nat = SUI | third_team = {{ct|CAR|1988}} | points = [[Johan van der Velde]] | points_nat = NED | points_color = violet | points_team = {{ct|GIS|1988}} | mountains = [[Andrew Hampsten]] | mountains_nat = USA | mountains_color = green | mountains_team = {{ct|MOT|1988}} | youth = [[Stefano Tomasini]] | youth_nat = ITA | youth_color = white | youth_team = {{ct|Fanini|1988}}] | combination = [[Andrew Hampsten]] | combination_nat = USA | combination_team = {{ct|MOT|1988}} | combination_color = blue | sprints = [[Alessio Di Basco]] | sprints_nat = ITA | sprints_team = {{ct|Fanini|1988}}] | team = {{ct|CAR|1988}} | previous = [[Dirka po Italiji 1987|1987]] | next = [[Dirka po Italiji 1989|1989]] }} '''Dirka po Italiji 1988''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1988}}) je 71. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[23. maj]]a v [[Urbino|Urbinu]] in končala [[21. junij]]a v [[Vittorio Veneto|Vittoriu Venetu]].<ref name="BRI 88">{{navedi splet |url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1988.html |title=1988 Giro d'Italia |work=Bike Race Info |publisher=Dog Ear Publishing |last1=McGann |first1=Bill |last2=McGann |first2=Carol |access-date=13 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140530141934/http://bikeraceinfo.com/giro/giro1988.html |archive-date=30 May 2014 |url-status=live }}</ref><ref name="LS Reveal">{{navedi novice|author=Gian Paolo Ormezzano|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,27/articleid,0957_01_1988_0052_0031_12954346/|title=Un Giro di montagne e di campagne|language=it|date=6 March 1988|page=27|newspaper=La Stampa|publisher=Editrice La Stampa|access-date=27 May 2012|trans-title=A Tour of mountains and countryside|archive-date=2014-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140112014051/http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,27/articleid,0957_01_1988_0052_0031_12954346/|url-status=dead}}</ref> Sodelovalo je 180 kolesarjev iz 20-ih ekip. [[Rožnata majica|Rožnato majico]] je prvič osvojil [[Andrew Hampsten]] ({{ct|MOT|1988}}), drugo mesto [[Erik Breukink]] ({{ct|Panasonic|1988}}), tretje pa [[Urs Zimmermann]] ({{ct|CAR|1988}}). Vijolično majico je osvojil [[Johan van der Velde]] ({{ct|GIS|1988}}), modro in zeleno majico Andrew Hampsten, belo majico pa [[Stefano Tomasini]] ({{ct|Fanini|1988}}). == Ekipe == {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|TBB|1988}} * {{ct|Alfa Lum|1988}} * {{ct|ATA|1988}} * {{ct|CAR|1988}} * {{ct|ARI|1988}} * {{ct|Chateau d'Ax|1988}} * {{ct|Frank–Toyo|1988}} * {{ct|DEL|1988}} * {{ct|Fanini|1988}} * {{ct|BIA|1988}} * {{ct|GIS|1988}} * Isoglass–Galli * {{ct|MAL|1988}} * {{ct|Panasonic|1988}} * {{ct|PDM|1988}} * {{ct|MOV|1988}} * {{ct|GBF|1988}} * {{ct|MOT|1988}} * {{ct|LVC|1988}} * {{ct|ZAH|1988}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="BRI 88"/><ref name="LS Reveal"/><ref name="LU M">{{navedi novice |url=https://archivio.unita.news/assets/main/1988/05/16/page_024.pdf |title=Il Giro più alto con 30 montagne |language=it |date=16 May 1988 |page=24 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=27 May 2012 |trans-title=The Giro highest with 30 mountains |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502053309/https://archivio.unita.news/assets/main/1988/05/16/page_024.pdf |archive-date=2 May 2019 }}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:center;"|23. maj |[[Urbino]] | style="text-align:center;"| 9 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] |{{flagathlete|[[Jean-François Bernard]]|FRA}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:center;"|24. maj |[[Urbino]] – [[Ascoli Piceno]] | style="text-align:center;"| 230 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Guido Bontempi]]|ITA}} |- ! scope="row" |3 | style="text-align:center;"|25. maj |[[Ascoli Piceno]] – [[Vasto]] | style="text-align:center;"| 184 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Stephan Joho]]|SUI}} |- ! scope="row" |4a | style="text-align:center;" rowspan="2"|26. maj |[[Vasto]] – [[Rodi Garganico]] | style="text-align:center;"| 123 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa |{{flagathlete|[[Massimo Podenzana]]|ITA}} |- ! scope="row" |4b |[[Rodi Garganico]] – [[Vieste]] | style="text-align:center;"| 40 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] |{{ct|DEL|1988}} |- ! scope="row" |5 | style="text-align:center;"|27. maj |[[Vieste]] – [[Santa Maria Capua Vetere]] | style="text-align:center;"| 260 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Guido Bontempi]]|ITA}} |- ! scope="row" |6 | style="text-align:center;"|28. maj |[[Santa Maria Capua Vetere]] – [[Campitello Matese]] | style="text-align:center;"| 137 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Franco Chioccioli]]|ITA}} |- ! scope="row" |7 | style="text-align:center;"|29. maj |[[Campitello Matese]] – [[Avezzano]] | style="text-align:center;"| 178 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Andreas Kappes]]|FRG}} |- ! scope="row" |8 | style="text-align:center;"|30. maj |[[Avezzano]] – [[Chianciano Terme]] | style="text-align:center;"| 251 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Jean-François Bernard]]|FRA}} |- ! scope="row" |9 | style="text-align:center;"|31. maj |[[Pienza]] – [[Massa, Tuscany|Marina di Massa]] | style="text-align:center;"| 235 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa |{{flagathlete|[[Alessio Di Basco]]|ITA}} |- ! scope="row" |10 | style="text-align:center;"|1. junij |[[Carrara]] – [[Salsomaggiore Terme]] | style="text-align:center;"| 190 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Paolo Rosola]]|ITA}} |- ! scope="row" |11 | style="text-align:center;"|2. junij |[[Parma]] – [[Castelnuovo Don Bosco|Colle Don Bosco]] | style="text-align:center;"| <del>229 km</del> | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | style="text-align:center;"| ''odpovedana'' |- ! scope="row" |12 | style="text-align:center;"|3. junij |[[Novara]] – [[Selvino]] | style="text-align:center;"| 205 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Andrew Hampsten]]|USA}} |- ! scope="row" |13 | style="text-align:center;"|4. junij |[[Bergamo]] – [[Chiesa in Valmalenco]] | style="text-align:center;"| 129 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Tony Rominger]]|SUI}} |- ! scope="row" |14 | style="text-align:center;"|5. junij |[[Chiesa in Valmalenco]] – [[Bormio]] | style="text-align:center;"| 120 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Erik Breukink]]|NED}} |- ! scope="row" |15 | style="text-align:center;"|6. junij |[[Spondigna]] – [[Merano 2000]] | style="text-align:center;"| 83 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Jean-François Bernard]]|FRA}} |- ! scope="row" |16 | style="text-align:center;"|7. junij |[[Merano]] – [[Innsbruck]] (Avstrija) | style="text-align:center;"| 176 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Franco Vona]]|ITA}} |- ! scope="row" |17 | style="text-align:center;"|8. junij |[[Innsbruck]] (Avstrija) – [[Borgo Valsugana]] | style="text-align:center;"| 221 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Patrizio Gambirasio]]|ITA}} |- ! scope="row" |18 | style="text-align:center;"|9. junij |[[Levico Terme]] – [[Valico del Vetriolo]] | style="text-align:center;"| 18 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] |{{flagathlete|[[Andrew Hampsten]]|USA}} |- ! scope="row" |19 | style="text-align:center;"|10. junij |[[Borgo Valsugana]] – [[Arta Terme]] | style="text-align:center;"| 223 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Stefano Giuliani]]|ITA}} |- ! scope="row" |20 | style="text-align:center;"|11. junij |[[Arta Terme]] – [[Lido di Jesolo]] | style="text-align:center;"| 212 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa |{{flagathlete|[[Alessio Di Basco]]|ITA}} |- ! scope="row" |21a | style="text-align:center;" rowspan="2"|12. junij |[[Lido di Jesolo]] – [[Vittorio Veneto]] | style="text-align:center;"| 73 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa |{{flagathlete|[[Urs Freuler]]|SUI}} |- ! scope="row" |21b |[[Vittorio Veneto]] – [[Vittorio Veneto]] | style="text-align:center;"| 43 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] |{{flagathlete|[[Lech Piasecki]]|POL}} |- ! scope="row" | | colspan="2" style="text-align:center;"| Skupaj | colspan="5" style="text-align:center;"| 3579 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Ekipno |- ! scope="row" |1 | [[Jean-François Bernard]] |style="background:pink;" rowspan=3| [[Jean-François Bernard]] |style="background:violet;"| [[Jean-François Bernard]] |style="background:#EFEFEF;"| ''brez'' |style="background:white;" rowspan=3| [[Bruno Hürlimann]] |style="background:#EFEFEF;" rowspan=2| ''brez'' |style="background:lightyellow;" rowspan=4| {{ct|CAR|1988}} |- ! scope="row" |2 | [[Guido Bontempi]] |style="background:violet;" rowspan=2| [[Guido Bontempi]] |style="background:lightgreen;"| [[Stefano Giuliani]] |- ! scope="row" |3 | [[Stephan Joho]] |style="background:lightgreen;" rowspan=16| [[Renato Piccolo]] |style="background:#99CBFF;" rowspan=4| [[Stephan Joho]] |- ! scope="row" |4a | [[Massimo Podenzana]] |style="background:pink;" rowspan=9| [[Massimo Podenzana]] |style="background:violet;" rowspan=2| [[Rolf Sørensen]] |style="background:white;" rowspan=9| [[Massimo Podenzana]] |- ! scope="row" |4b | {{ct|DEL|1988}} | style="background:lightyellow;"| {{ct|DEL|1988}} |- ! scope="row" |5 | [[Guido Bontempi]] |style="background:violet;" rowspan=2| [[Guido Bontempi]] |style="background:lightyellow;" rowspan=7| {{ct|CAR|1988}} |- ! scope="row" |6 | [[Franco Chioccioli]] |style="background:#99CBFF;" rowspan=6| [[Franco Chioccioli]] |- ! scope="row" |7 | [[Andreas Kappes]] |style="background:violet;" rowspan=16| [[Johan van der Velde]] |- ! scope="row" |8 | [[Jean-François Bernard]] |- ! scope="row" |9 | [[Alessio Di Basco]] |- ! scope="row" |10 | [[Paolo Rosola]] |- ! scope="row" |11 | ''odpovedana'' |- ! scope="row" |12 | [[Andrew Hampsten]] |style="background:pink;" rowspan=2| [[Franco Chioccioli]] |style="background:white;" rowspan=2| [[Franco Vona]] |style="background:#99CBFF;" rowspan=11| [[Andrew Hampsten]] |style="background:lightyellow;" rowspan=2| {{ct|DEL|1988}} |- ! scope="row" |13 | [[Tony Rominger]] |- ! scope="row" |14 | [[Erik Breukink]] |style="background:pink;" rowspan=9| [[Andrew Hampsten]] |style="background:white;" rowspan=9| [[Stefano Tomasini]] | style="background:lightyellow;"| {{ct|CAR|1988}} |- ! scope="row" |15 | [[Jean-François Bernard]] | style="background:lightyellow;"| {{ct|DEL|1988}} |- ! scope="row" |16 | [[Franco Vona]] |style="background:lightyellow;" rowspan=2| {{ct|Panasonic|1988}} |- ! scope="row" |17 | [[Patrizio Gambirasio]] |- ! scope="row" |18 | [[Andrew Hampsten]] |style="background:lightgreen;" rowspan=5| [[Andrew Hampsten]] |style="background:lightyellow;" rowspan=5| {{ct|CAR|1988}} |- ! scope="row" |19 | [[Stefano Giuliani]] |- ! scope="row" |20 | [[Alessio Di Basco]] |- ! scope="row" |21a | [[Urs Freuler]] |- ! scope="row" |21b | [[Lech Piasecki]] |- ! colspan=2| Skupaj ! style="background:#F660AB;"| '''[[Andrew Hampsten]]''' ! style="background:#c0f;"| '''[[Johan van der Velde]]''' ! style="background:#32CD32;"| '''[[Andrew Hampsten]]''' ! style="background:offwhite;"| '''[[Stefano Tomasini]]''' ! style="background:dodgerblue;"| '''[[Andrew Hampsten]]''' ! style="background:yellow;"| '''{{ct|CAR|1988}}''' |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|pink}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku | {{cjersey|blue}} |Predstavlja vodilnega v kombinaciji |- | {{cjersey|purple}} |Predstavlja vodilnega po točkah | {{cjersey|green}} |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |- | {{cjersey|white}} |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |} === Rožnata majica === {| class="wikitable plainrowheaders" style="width:48em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="BRI 88"/><ref name="Final GC Standings Complete">{{navedi novice |url=http://www.museociclismo.it/content/corse/classifica.php?cod=5137 |title=71a edizione Giro d'Italia (1988) |language=it |author=Paul Mannini |publisher=Il Museo del Ciclismo |access-date=22 June 2012 |trans-title=71st edition Giro d'Italia (1988) |archive-url=https://web.archive.org/web/20150623222354/http://www.museociclismo.it/content/corse/classifica.php?cod=5137 |archive-date=23 June 2015 |url-status=live }}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Andrew Hampsten]]|USA}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=A pink jersey]] [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=A green jersey]] [[Image:Jersey blue.svg|20px|alt=A blue jersey]] || {{ct|MOT|1988}} || align=right| {{nowrap|97h 18' 56"}} |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Erik Breukink]]|NED}} || {{ct|Panasonic|1988}} || align=right| + 1' 43" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Urs Zimmermann]]|SUI}} || {{ct|CAR|1988}} || align=right| + 2' 45" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Flavio Giupponi]]|ITA}} || {{ct|DEL|1988}} || align=right| + 6' 56" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Franco Chioccioli]]|ITA}} || {{ct|DEL|1988}} || align=right| + 13' 20" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Marco Giovannetti]]|ITA}} || {{ct|GIS|1988}} || align=right| + 15' 20" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Pedro Delgado]]|ESP}} || {{ct|MOV|1988}} || align=right| + 17' 02" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Peter Winnen]]|NED}} || {{ct|Panasonic|1988}} || align=right| + 18' 14" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Stefano Tomasini]]|ITA}} [[Image:Jersey white.svg|20px|alt=A white jersey]] || {{ct|Fanini|1988}} || align=right| + 27' 01" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Maurizio Vandelli]]|ITA}} || {{ct|ATA|1988}} || align=right| + 27' 02" |} {| class="collapsible collapsed wikitable" style="width:48em;margin-bottom:0;" |- ! scope="col" colspan="4" | Skupna razvrstitev kolesarjev (11–125)<ref name="BRI 88"/><ref name="Final GC Standings Complete"/> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 11 | {{flagathlete|[[Beat Breu]]|SUI}} || {{ct|Frank–Toyo|1988}} || align=right| + 28' 17" |- ! scope="row" | 12 | {{flagathlete|[[Marc Madiot]]|FRA}} || {{ct|LVC|1988}} || align=right| + 28' 17" |- ! scope="row" | 13 | {{flagathlete|[[Roberto Visentini]]|ITA}} || {{ct|CAR|1988}} || align=right| + 40' 07" |- ! scope="row" | 14 | {{flagathlete|[[Raúl Alcalá]]|MEX}} || {{ct|MOT|1988}} || align=right| + 40' 09" |- ! scope="row" | 15 | {{flagathlete|[[Franco Vona]]|ITA}} || {{ct|Chateau d'Ax|1988}} || align=right| + 42' 31" |- ! scope="row" | 16 | {{flagathlete|[[Juan Tomas Martínez]]|ESP}} || {{ct|ZAH|1988}} || align=right| + 49' 12" |- ! scope="row" | 17 | {{flagathlete|[[Guy Nulens]]|BEL}} || {{ct|Panasonic|1988}} || align=right| + 53' 49" |- ! scope="row" | 18 | {{flagathlete|[[Massimo Ghirotto]]|ITA}} || {{ct|CAR|1988}} || align=right| + 54' 48" |- ! scope="row" | 19 | {{flagathlete|[[Alberto Volpi]]|ITA}} || {{ct|BIA|1988}} || align=right| + 55' 05" |- ! scope="row" | 20 | {{flagathlete|[[Emanuele Bombini]]|ITA}} || {{ct|BIA|1988}} || align=right| + 55' 33" |- ! scope="row" | 21 | {{flagathlete|[[Ennio Vanotti]]|ITA}} || {{ct|Chateau d'Ax|1988}} || align=right| + 57' 39" |- ! scope="row" | 22 | {{flagathlete|[[Silvano Contini]]|ITA}} || {{ct|MAL|1988}} || align=right| + 58' 12" |- ! scope="row" | 23 | {{flagathlete|[[Helmut Wechselberger]]|AUT}} || {{ct|MAL|1988}} || align=right| + 59' 17" |- ! scope="row" | 24 | {{flagathlete|[[Claudio Chiappucci]]|ITA}} || {{ct|CAR|1988}} || align=right| + 1h 01' 11" |- ! scope="row" | 25 | {{flagathlete|[[Marco Franceschini]]|ITA}} || {{ct|TBB|1988}} || align=right| + 1h 01' 22" |- ! scope="row" | 26 | {{flagathlete|[[Marino Amadori]]|ITA}} || {{ct|Alfa Lum|1988}} || align=right| + 1h 02' 42" |- ! scope="row" | 27 | {{flagathlete|[[Giuseppe Saronni]]|ITA}} || {{ct|DEL|1988}} || align=right| + 1h 03' 28" |- ! scope="row" | 28 | {{flagathlete|[[Claudio Savini]]|ITA}} || {{ct|TBB|1988}} || align=right| + 1h 04' 10" |- ! scope="row" | 29 | {{flagathlete|[[Angelo Lecchi]]|ITA}} || {{ct|DEL|1988}} || align=right| + 1h 04' 30" |- ! scope="row" | 30 | {{flagathlete|[[José Luis Laguía]]|ESP}} || {{ct|MOV|1988}} || align=right| + 1h 06' 55" |- ! scope="row" | 31 | {{flagathlete|[[Alfio Vandi]]|ITA}} || Isoglass–Galli || align=right| + 1h 08' 58" |- ! scope="row" | 32 | {{flagathlete|[[Luis Javier Lukin]]|ESP}} || {{ct|MOV|1988}} || align=right| + 1h 10' 21" |- ! scope="row" | 33 | {{flagathlete|[[Roberto Conti]]|ITA}} || {{ct|GBF|1988}} || align=right| + 1h 11' 30" |- ! scope="row" | 34 | {{flagathlete|[[Mauro-Antonio Santaromita]]|ITA}} || {{ct|TBB|1988}} || align=right| + 1h 11' 35" |- ! scope="row" | 35 | {{flagathlete|[[Marco Vitali]]|ITA}} || {{ct|ATA|1988}} || align=right| + 1h 12' 07" |- ! scope="row" | 36 | {{flagathlete|[[Luciano Loro]]|ITA}} || {{ct|DEL|1988}} || align=right| + 1h 14' 58" |- ! scope="row" | 37 | {{flagathlete|[[Fabrice Philipot]]|FRA}} || {{ct|LVC|1988}} || align=right| + 1h 15' 40" |- ! scope="row" | 38 | {{flagathlete|[[Dominique Arnaud]]|FRA}} || {{ct|MOV|1988}} || align=right| + 1h 17' 24" |- ! scope="row" | 39 | {{flagathlete|[[Marcello Siboni]]|ITA}} || {{ct|ARI|1988}} || align=right| + 1h 18' 07" |- ! scope="row" | 40 | {{flagathlete|[[Santiago Portillo]]|ESP}} || {{ct|ZAH|1988}} || align=right| + 1h 18' 43" |- ! scope="row" | 41 | {{flagathlete|[[Massimo Podenzana]]|ITA}} || {{ct|ATA|1988}} || align=right| + 1h 18' 57" |- ! scope="row" | 42 | {{flagathlete|[[Rolf Sørensen]]|DEN}} || {{ct|ARI|1988}} || align=right| + 1h 20' 51" |- ! scope="row" | 43 | {{flagathlete|[[Werner Stutz]]|SUI}} || {{ct|Frank–Toyo|1988}} || align=right| + 1h 25' 51" |- ! scope="row" | 44 | {{flagathlete|[[Tony Rominger]]|SUI}} || {{ct|Chateau d'Ax|1988}} || align=right| + 1h 27' 44" |- ! scope="row" | 45 | {{flagathlete|[[Jésus Rodriguez Magro]]|ESP}} || {{ct|MOV|1988}} || align=right| + 1h 28' 15" |- ! scope="row" | 46 | {{flagathlete|[[Jeff Pierce (kolesar)|Jeff Pierce]]|USA}} || {{ct|MOT|1988}} || align=right| + 1h 28' 46" |- ! scope="row" | 47 | {{flagathlete|[[Omar Hernández]]|COL}} || {{ct|MOV|1988}} || align=right| + 1h 29' 13" |- ! scope="row" | 48 | {{flagathlete|[[Rolf Järmann]]|SUI}} || {{ct|Frank–Toyo|1988}} || align=right| + 1h 35' 20" |- ! scope="row" | 49 | {{flagathlete|[[Roberto Pagnin]]|ITA}} || {{ct|BIA|1988}} || align=right| + 1h 35' 26" |- ! scope="row" | 50 | {{flagathlete|[[Gianni Faresin]]|ITA}} || {{ct|MAL|1988}} || align=right| + 1h 36' 02" |- ! scope="row" | 51 | {{flagathlete|[[Enrico Galleschi]]|ITA}} || {{ct|TBB|1988}} || align=right| + 1h 38' 24" |- ! scope="row" | 52 | {{flagathlete|[[Luca Rota]]|ITA}} || {{ct|DEL|1988}} || align=right| + 1h 39' 51" |- ! scope="row" | 53 | {{flagathlete|[[Luciano Rabottini]]|ITA}} || {{ct|ARI|1988}} || align=right| + 1h 43' 42" |- ! scope="row" | 54 | {{flagathlete|[[Claudio Corti]]|ITA}} || {{ct|Chateau d'Ax|1988}} || align=right| + 1h 44' 22" |- ! scope="row" | 55 | {{flagathlete|[[Jörg Müller (kolesar)|Jörg Müller]]|SUI}} || {{ct|PDM|1988}} || align=right| + 1h 46' 21" |- ! scope="row" | 56 | {{flagathlete|[[Stefano Giuliani]]|ITA}} || {{ct|Chateau d'Ax|1988}} || align=right| + 1h 47' 10" |- ! scope="row" | 57 | {{flagathlete|[[Teun van Vliet]]|NED}} || {{ct|Panasonic|1988}} || align=right| + 1h 48' 15" |- ! scope="row" | 58 | {{flagathlete|[[Daniël Wyder]]|SUI}} || Isoglass–Galli || align=right| + 1h 49' 10" |- ! scope="row" | 59 | {{flagathlete|[[Michele Moro]]|ITA}} || {{ct|GBF|1988}} || align=right| + 1h 50' 43" |- ! scope="row" | 60 | {{flagathlete|[[Jiří Škoda]]|CZE}} || {{ct|Alfa Lum|1988}} || align=right| + 1h 51' 01" |- ! scope="row" | 61 | {{flagathlete|[[Bob Roll]]|USA}} || {{ct|MOT|1988}} || align=right| + 1h 52' 07" |- ! scope="row" | 62 | {{flagathlete|[[Ron Kiefel]]|USA}} || {{ct|MOT|1988}} || align=right| + 1h 52' 21" |- ! scope="row" | 63 | {{flagathlete|[[Renato Piccolo]]|ITA}} || {{ct|BIA|1988}} || align=right| + 1h 54' 48" |- ! scope="row" | 64 | {{flagathlete|[[Gian-Paolo Fregonese]]|ITA}} || {{ct|MAL|1988}} || align=right| + 1h 55' 10" |- ! scope="row" | 65 | {{flagathlete|[[Johan van der Velde]]|NED}} [[Image:Jersey violet.svg|20px|alt=A purple jersey]] || {{ct|GIS|1988}} || align=right| + 1h 56' 27" |- ! scope="row" | 66 | {{flagathlete|[[Marc van Orsouw]]|NED}} || {{ct|PDM|1988}} || align=right| + 1h 57' 15" |- ! scope="row" | 67 | {{flagathlete|[[Pierino Gavazzi]]|ITA}} || {{ct|Fanini|1988}} || align=right| + 2h 00' 43" |- ! scope="row" | 68 | {{flagathlete|[[Jesper Worre]]|DEN}} || {{ct|BIA|1988}} || align=right| + 2h 05' 18" |- ! scope="row" | 69 | {{flagathlete|[[Henk Lubberding]]|NED}} || {{ct|Panasonic|1988}} || align=right| + 2h 05' 19" |- ! scope="row" | 70 | {{flagathlete|[[Maurizio Piovani]]|ITA}} || {{ct|DEL|1988}} || align=right| + 2h 06' 11" |- ! scope="row" | 71 | {{flagathlete|[[Kurt Steinmann]]|SUI}} || {{ct|Frank–Toyo|1988}} || align=right| + 2h 07' 12" |- ! scope="row" | 72 | {{flagathlete|[[Bruno Hürlimann]]|SUI}} || {{ct|Frank–Toyo|1988}} || align=right| + 2h 09' 36" |- ! scope="row" | 73 | {{flagathlete|[[Ennio Salvador]]|ITA}} || {{ct|BIA|1988}} || align=right| + 2h 09' 45" |- ! scope="row" | 74 | {{flagathlete|[[Lech Piasecki]]|POL}} || {{ct|DEL|1988}} || align=right| + 2h 09' 56" |- ! scope="row" | 75 | {{flagathlete|[[Eric Vanderaerden]]|BEL}} || {{ct|Panasonic|1988}} || align=right| + 2h 10' 16" |- ! scope="row" | 76 | {{flagathlete|[[Alessandro Pozzi]]|ITA}} || {{ct|Chateau d'Ax|1988}} || align=right| + 2h 13' 08" |- ! scope="row" | 77 | {{flagathlete|[[Luigi Botteon]]|ITA}} || {{ct|Fanini|1988}} || align=right| + 2h 13' 19" |- ! scope="row" | 78 | {{flagathlete|[[Marco Votolo]]|ITA}} || {{ct|CAR|1988}} || align=right| + 2h 13' 45" |- ! scope="row" | 79 | {{flagathlete|[[Theo de Rooij]]|NED}} || {{ct|Panasonic|1988}} || align=right| + 2h 15' 33" |- ! scope="row" | 80 | {{flagathlete|[[Czesław Lang]]|POL}} || {{ct|DEL|1988}} || align=right| + 2h 16' 48" |- ! scope="row" | 81 | {{flagathlete|[[Daniele Pizzol]]|ITA}} || {{ct|MAL|1988}} || align=right| + 2h 18' 42" |- ! scope="row" | 82 | {{flagathlete|[[Urs Freuler]]|SUI}} || {{ct|Panasonic|1988}} || align=right| + 2h 18' 50" |- ! scope="row" | 83 | {{flagathlete|[[Marco Zen]]|ITA}} || {{ct|Alfa Lum|1988}} || align=right| + 2h 18' 56" |- ! scope="row" | 84 | {{flagathlete|[[Fabio Bordonali]]|ITA}} || {{ct|CAR|1988}} || align=right| + 2h 19' 32" |- ! scope="row" | 85 | {{flagathlete|[[Silvano Lorenzon]]|ITA}} || {{ct|MAL|1988}} || align=right| + 2h 19' 36" |- ! scope="row" | 86 | {{flagathlete|[[Alberto Elli]]|ITA}} || {{ct|Fanini|1988}} || align=right| + 2h 20' 44" |- ! scope="row" | 87 | {{flagathlete|[[Tullio Cortinovis]]|ITA}} || {{ct|ATA|1988}} || align=right| + 2h 20' 44" |- ! scope="row" | 88 | {{flagathlete|[[Francesco Cesarini]]|ITA}} || {{ct|ARI|1988}} || align=right| + 2h 24' 30" |- ! scope="row" | 89 | {{flagathlete|[[Claudio Vandelli]]|ITA}} || {{ct|ATA|1988}} || align=right| + 2h 26' 55" |- ! scope="row" | 90 | {{flagathlete|[[Federico Ghiotto]]|ITA}} || {{ct|GIS|1988}} || align=right| + 2h 31' 27" |- ! scope="row" | 91 | {{flagathlete|[[Guido Bontempi]]|ITA}} || {{ct|CAR|1988}} || align=right| + 2h 31' 47" |- ! scope="row" | 92 | {{flagathlete|[[Daniel Gisiger]]|SUI}} || {{ct|Frank–Toyo|1988}} || align=right| + 2h 32' 38" |- ! scope="row" | 93 | {{flagathlete|[[Marco Saligari]]|ITA}} || {{ct|ARI|1988}} || align=right| + 2h 35' 11" |- ! scope="row" | 94 | {{flagathlete|[[Jesus Suarez Cuevas]]|ESP}} || {{ct|ZAH|1988}} || align=right| + 2h 38' 16" |- ! scope="row" | 95 | {{flagathlete|[[Fabrizio Vannucci]]|ITA}} || {{ct|GBF|1988}} || align=right| + 2h 40' 11" |- ! scope="row" | 96 | {{flagathlete|[[Mario Noris]]|ITA}} || {{ct|ATA|1988}} || align=right| + 2h 42' 20" |- ! scope="row" | 97 | {{flagathlete|[[Luigi Furlan]]|ITA}} || {{ct|BIA|1988}} || align=right| + 2h 45' 16" |- ! scope="row" | 98 | {{flagathlete|[[Melcior Mauri]]|ESP}} || {{ct|MOV|1988}} || align=right| + 2h 45' 59" |- ! scope="row" | 99 | {{flagathlete|[[Arno Wohlfahrter]]|AUT}} || {{ct|MAL|1988}} || align=right| + 2h 49' 04" |- ! scope="row" | 100 | {{flagathlete|[[Valerio Piva]]|ITA}} || {{ct|ARI|1988}} || align=right| + 2h 49' 37" |- ! scope="row" | 101 | {{flagathlete|[[Pierangelo Bincoletto]]|ITA}} || {{ct|LVC|1988}} || align=right| + 2h 50' 10" |- ! scope="row" | 102 | {{flagathlete|[[Paolo Rosola]]|ITA}} || {{ct|BIA|1988}} || align=right| + 2h 55' 06" |- ! scope="row" | 103 | {{flagathlete|[[Allan Peiper]]|AUS}} || {{ct|Panasonic|1988}} || align=right| + 2h 56' 48" |- ! scope="row" | 104 | {{flagathlete|[[Flavio Chesini]]|ITA}} || {{ct|TBB|1988}} || align=right| + 2h 57' 52" |- ! scope="row" | 105 | {{flagathlete|[[Johan Lammerts]]|NED}} || {{ct|LVC|1988}} || align=right| + 2h 58' 24" |- ! scope="row" | 106 | {{flagathlete|[[Giuseppe Petito]]|ITA}} || {{ct|GIS|1988}} || align=right| + 2h 59' 41" |- ! scope="row" | 107 | {{flagathlete|[[Silvio Martinello]]|ITA}} || {{ct|ATA|1988}} || align=right| + 3h 05' 27" |- ! scope="row" | 108 | {{flagathlete|[[Luciano Boffo]]|ITA}} || {{ct|Alfa Lum|1988}} || align=right| + 3h 07' 25" |- ! scope="row" | 109 | {{flagathlete|[[Alessio Di Basco]]|ITA}} || {{ct|Fanini|1988}} || align=right| + 3h 07' 48" |- ! scope="row" | 110 | {{flagathlete|[[Giovanni Strazzer]]|ITA}} || {{ct|MAL|1988}} || align=right| + 3h 08' 59" |- ! scope="row" | 111 | {{flagathlete|[[Eduardo Rocchi]]|ITA}} || {{ct|GBF|1988}} || align=right| + 3h 10' 13" |- ! scope="row" | 112 | {{flagathlete|[[Antonio Ferretti]]|SUI}} || Isoglass–Galli || align=right| + 3h 11' 02" |- ! scope="row" | 113 | {{flagathlete|[[Daniele del Ben]]|ITA}} || {{ct|GIS|1988}} || align=right| + 3h 11' 07" |- ! scope="row" | 114 | {{flagathlete|[[Stefano Allocchio]]|ITA}} || {{ct|Chateau d'Ax|1988}} || align=right| + 3h 17 '00" |- ! scope="row" | 115 | {{flagathlete|[[Paul Popp]]|AUT}} || {{ct|MAL|1988}} || align=right| + 3h 21' 13" |- ! scope="row" | 116 | {{flagathlete|[[Daniele Caroli]]|ITA}} || {{ct|Alfa Lum|1988}} || align=right| + 3h 29' 20" |- ! scope="row" | 117 | {{flagathlete|[[Luc Ronsse]]|BEL}} || Isoglass–Galli || align=right| + 3h 34' 56" |- ! scope="row" | 118 | {{flagathlete|[[Davis Phinney]]|USA}} || {{ct|MOT|1988}} || align=right| + 3h 40' 27" |- ! scope="row" | 119 | {{flagathlete|[[Jan-Erik Østergaard]]|DEN}} || Isoglass–Galli || align=right| + 3h 43' 00" |- ! scope="row" | 120 | {{flagathlete|[[Patrizio Gambirasio]]|ITA}} || {{ct|GBF|1988}} || align=right| + 3h 46' 49" |- ! scope="row" | 121 | {{flagathlete|[[Giovanni Bottoia]]|ITA}} || {{ct|Chateau d'Ax|1988}} || align=right| + 3h 48' 51" |- ! scope="row" | 122 | {{flagathlete|[[Enrico Grimani]]|ITA}} || {{ct|TBB|1988}} || align=right| + 3h 52' 01" |- ! scope="row" | 123 | {{flagathlete|[[Geert Vandewalle]]|BEL}} || Isoglass–Galli || align=right| + 4h 06' 47" |- ! scope="row" | 124 | {{flagathlete|[[Hendrik Redant]]|BEL}} || Isoglass–Galli || align=right| + 4h 19' 36" |- ! scope="row" | 125 | {{flagathlete|[[Dante Morandi]]|ITA}} || {{ct|GBF|1988}} || align=right| + 4h 48' 15" |} {{columns-start}} === Vijolična majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev po točkah (1–5)<ref name="BRI 88"/><ref name="LU 89,88 FC">{{navedi novice |url=https://archivio.unita.news/assets/main/1989/05/15/page_025.pdf |title=1988: Van der Velde ai punti |language=it |date=15 May 1989 |page=25 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=22 June 2012 |trans-title=1988: Van der Velde in points |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502053739/https://archivio.unita.news/assets/main/1989/05/15/page_025.pdf |archive-date=2 May 2019 }}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Johan van der Velde]]|NED}} [[Image:Jersey violet.svg|20px|alt=A purple jersey]] | {{ct|GIS|1988}} | align=right| 154 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Rolf Sørensen]]|DEN}} | {{ct|ARI|1988}} | align=right| 131 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Andrew Hampsten]]|USA}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=A pink jersey]] [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=A green jersey]] [[Image:Jersey blue.svg|20px|alt=A blue jersey]] | {{ct|MOT|1988}} | align=right| 129 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Alessio Di Basco]]|ITA}} | {{ct|Fanini|1988}} | align=right| 117 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Erik Breukink]]|NED}} | {{ct|Panasonic|1988}} | align=right| 115 |- |} {{column}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–5)<ref name="BRI 88"/><ref name="LU 89,88 FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Andrew Hampsten]]|USA}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=A green jersey]] [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=A pink jersey]] [[Image:Jersey blue.svg|20px|alt=A blue jersey]] | {{ct|MOT|1988}} | align=right| 59 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Stefano Giuliani]]|ITA}} | {{ct|Panasonic|1988}} | align=right| 55 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Renato Piccolo]]|ITA}} | {{ct|BIA|1988}} | align=right| 49 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Urs Zimmermann]]|SUI}} | {{ct|CAR|1988}} | align=right| 40 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Tony Rominger]]|SUI}} | {{ct|Chateau d'Ax|1988}} | align=right| 23 |- |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–5)<ref name="BRI 88"/><ref name="LU 89,88 FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Stefano Tomasini]]|ITA}} [[Image:Jersey white.svg|20px|alt=A white jersey]] | {{ct|Fanini|1988}} | align=right| 97h 45' 57" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Franco Vona]]|ITA}} | {{ct|Chateau d'Ax|1988}} | align=right| + 15' 30" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Helmut Wechselberger]]|AUT}} | {{ct|MAL|1988}} | align=right| + 32' 16" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Angelo Lecchi]]|ITA}} | {{ct|DEL|1988}} | align=right| + 37' 37" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Luis Javier Lukin]]|ESP}} | {{ct|MOV|1988}} | align=right| + 43' 20" |- |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–5)<ref name="l'Unita stage 21a and 21b and full results">{{navedi novice |url=https://archivio.unita.news/assets/main/1988/06/13/page_022.pdf |title=Uno Yankee sulle strade d'Italia |language=it |date=13 June 1988 |page=22 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=22 June 2012 |trans-title=A Yankee on the roads of Italy |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502053608/https://archivio.unita.news/assets/main/1988/06/13/page_022.pdf |archive-date=2 May 2019 }}</ref><ref name="LU 89,88 FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{ct|CAR|1988}} | align=right| 291h 10' 15" |- ! scope="row" | 2 | {{ct|Panasonic|1988}} | align=right| + 4' 34" |- ! scope="row" | 3 | {{ct|DEL|1988}} | align=right| + 9' 55" |- ! scope="row" | 4 | {{ct|MOT|1988}} | align=right| + 34' 44" |- ! scope="row" | 5 | {{ct|MOV|1988}} | align=right| + 35' 05" |- |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Modra majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v kombinaciji (1–3)<ref name="elm stage 21a and 21b and full results">{{navedi novice |url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1988/06/13/MD19880613-047.pdf |title=Delgado termino septimo en la General |language=es |date=13 June 1988 |page=47 |newspaper=El Mundo Deportivo |publisher=El Mundo Deportivo S.A. |access-date=11 August 2011 |trans-title=Delgado finished seventh in the General |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304114440/http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1988/06/13/MD19880613-047.pdf |archive-date=4 March 2016 |url-status=live }}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Andrew Hampsten]]|USA}} [[Image:Jersey blue.svg|20px|alt=A blue jersey]] [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=A pink jersey]] [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=A green jersey]] | {{ct|MOT|1988}} | align=right| 8 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Urs Zimmermann]]|SUI}} | {{ct|CAR|1988}} | align=right| 12 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Erik Breukink]]|NED}} | {{ct|Panasonic|1988}} | align=right| 20 |} {{column}} === Posebni šprinti === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v posebnih šprintih (1–3)<ref name="elm stage 21a and 21b and full results"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Andrew Hampsten]]|USA}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=A pink jersey]] [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=A green jersey]] [[Image:Jersey blue.svg|20px|alt=A blue jersey]] | {{ct|MOT|1988}} | align=right| 21 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Urs Zimmermann]]|SUI}} | {{ct|CAR|1988}} | align=right| 17 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Rolf Sørensen]]|DEN}} | {{ct|ARI|1988}} | align=right| 17 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Vmesni šprinti === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v vmesnih šprintih (1-4)<ref name="elm stage 21a and 21b and full results"/><ref name="LU 89,88 FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Alessio Di Basco]]|ITA}} | {{ct|Fanini|1988}} | align=right| 41 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Flavio Chesini]]|ITA}} | {{ct|TBB|1988}} | align=right| 22 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Enrico Grimani]]|ITA}} | {{ct|TBB|1988}} | align=right| 9 |- ! scope="row" rowspan="2"| 4 | {{flagathlete|[[Paul Popp]]|AUT}} | {{ct|MAL|1988}} | align=right rowspan="2"| 8 |- | {{flagathlete|[[Roberto Pagnin]]|ITA}} | {{ct|BIA|1988}} |} {{column}} === Borbenost === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v borbenosti (1–5)<ref name="elm stage 21a and 21b and full results"/><ref name="LU 89,88 FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Rolf Sørensen]]|DEN}} | {{ct|ARI|1988}} | align=right| 73 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Emanuele Bombini]]|ITA}} | {{ct|BIA|1988}} | align=right| 66 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Franco Chioccioli]]|ITA}} | {{ct|DEL|1988}} | align=right| 50 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Massimo Podenzana]]|ITA}} | {{ct|ATA|1988}} | align=right| 46 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Urs Zimmermann]]|SUI}} | {{ct|CAR|1988}} | align=right| 43 |} {{columns-end}} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|1988]] [[Kategorija:1988 v športu]] aeaer8shfoftft524crwbnoir4y81tb 0 549842 6688653 6266041 2026-06-13T02:09:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688653 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 1977 | image = | image_caption = | date = 20. maj–12. junij | stages = 23 | distance = 3968 | unit = km | time = 107h 27' 16" | first = [[Michel Pollentier]] | first_nat = BEL | first_team = {{ct|FLA|1977}} | first_color = pink | second = [[Francesco Moser]] | second_nat = ITA | second_team = {{ct|Filotex|1977}} | third = [[Gianbattista Baronchelli]] | third_nat = ITA | third_team = {{ct|Scic|1977}} | points = [[Francesco Moser]] | points_nat = ITA | points_team = {{ct|Filotex|1977}} | points_color = violet | mountains = [[Faustino Fernández Ovies]] | mountains_nat = ESP | mountains_natvar = 1977 | mountains_team = {{ct|KAS|1977}} | mountains_color = green | youth = [[Mario Beccia]] | youth_nat = ITA | youth_team = {{ct|Filotex|1977}} | sprints = [[Wilmo Francioni]] | sprints_nat = ITA | sprints_team = {{ct|Magniflex|1977}} | team = {{ct|FLA|1977}} | previous = [[Dirka po Italiji 1976|1976]] | next = [[Dirka po Italiji 1978|1978]] }} '''Dirka po Italiji 1977''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1977}}) je 60. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[20. maj]]a v [[Bacoli]]ju in končala [[12. junij]]a v [[Milano|Milanu]].<ref name="BRI 77">{{navedi splet|url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1977.html |title=1977 Giro d'Italia |work= Bike Race Info |publisher=Dog Ear Publishing |author=Bill and Carol McGann|access-date=2012-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20140227201349/http://bikeraceinfo.com/giro/giro1977.html|archive-date=27 February 2014|url-status=live}}</ref> Sodelovalo je 140 kolesarjev iz 14-ih ekip. [[Rožnata majica|Rožnato majico]] je prvič osvojil [[Michel Pollentier]] ({{ct|FLA|1977}}), drugo mesto [[Francesco Moser]] ({{ct|Filotex|1977}}), tretje pa [[Gianbattista Baronchelli]] ({{ct|Scic|1977}}). Vijolično majico je osvojil Francesco Moser, zeleno majico [[Faustino Fernández Ovies]] ({{ct|KAS|1977}}), belo majico pa [[Mario Beccia]] ({{ct|Filotex|1977}}).<ref name="ELM 22">{{navedi novice|url=http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1977/06/13/pagina-30/1026802/pdf.html# |title=El vencedor: <<Quise retirarme y ya ven..>> |language=es |date=13 June 1977 |page=30 |publisher=El Mundo Deportivo |access-date=27 May 2012 |trans-title=The winner: << I wanted to retire and you see .. >> |archive-url=https://web.archive.org/web/20140227184634/http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1977/06/13/pagina-30/1026802/pdf.html |archive-date=27 February 2014 |url-status=live }}</ref><ref name="SS 22">{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,11/articleid,1094_02_1977_0127_0013_24024488/|author=Maurizio Caravella|title=Giro: C'E' Sempre Qualcuno Davanti Ai Nostri|language=it|date=13 June 1977|page=11|newspaper=Stampa Sera|publisher=Editrice La Stampa|access-date=27 May 2012|format=PDF|trans-title=Tour: There's Someone Always Ahead Of Our|archive-date=2025-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20250528175852/http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,11/articleid,1094_02_1977_0127_0013_24024488/|url-status=dead}}</ref><ref name="LS 22">{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,17/articleid,1479_02_1977_0127A_0019_23103029/|title=Milano: nell'ultima "kermesse" ha vinto Borgognoni allo sprint|language=it|date=13 June 1977|author=Maurizio Caravella|page=17|newspaper=La Stampa|publisher=Editrice La Stampa|access-date=27 May 2012|format=PDF|trans-title=Milan: the last "event" has won the sprint Borgognoni}}</ref> == Ekipe == {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} *{{ct|BIA|1977}} *{{ct|Brooklyn|1977}} *{{ct|Fiorella|1977}} *{{ct|GBC|1977}} *{{ct|Jollj|1977}} *{{ct|KAS|1977}} *{{ct|FLA|1977}} *{{ct|Magniflex|1977}} *{{ct|Filotex|1977}} *{{ct|Scic|1977}} *{{ct|Selle Royal|1977}} *{{ct|Teka|1977}} *{{ct|Furzi|1977}} *{{ct|Zonca|1977}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="BRI 77"/><ref name="LS DB4">{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,19/articleid,1093_01_1977_0109_0020_15595217/|title=Il Giro cerca un "vero" campione|language=it|date=20 May 1977|page=19|newspaper=La Stampa|publisher=Editrice La Stampa|access-date=27 May 2012|author=Maurizio Caravella|format=PDF|trans-title=The Giro looking for a "real" sample}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- !style="text-align:center"|P | style="text-align:center;"|20. maj |[[Bacoli]] – [[Monte di Procida]] | style="text-align:center;"|7 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Freddy Maertens]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|1 | style="text-align:center;"|21. maj |[[Capo Miseno|Lago Miseno]] – [[Avellino]] | style="text-align:center;"|159 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Freddy Maertens]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|2a | style="text-align:center;" rowspan="2"|22. maj |[[Avellino]] – [[Foggia]] | style="text-align:center;"|118 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Rik Van Linden]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|2b |[[Foggia]] – [[Foggia]] | style="text-align:center;"|65 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Luciano Borgognoni]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|3 | style="text-align:center;"|23. maj |[[Foggia]] – [[Isernia]] | style="text-align:center;"|166 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Simone Fraccaro]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|4 | style="text-align:center;"|24. maj |[[Isernia]] – [[Pescara]] | style="text-align:center;"|228 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Freddy Maertens]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|5 | style="text-align:center;"|25. maj |[[Pescara]] – [[Monteluco]] di [[Spoleto]] | style="text-align:center;"|215 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Mario Beccia]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|6a | style="text-align:center;" rowspan="2"|26. maj |[[Spoleto]] – [[Gabicce Mare]] | style="text-align:center;"|185 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Freddy Maertens]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|6b |[[Gabicce Mare]] – [[Gabicce Mare]] | style="text-align:center;"|70 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Freddy Maertens]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|7 | style="text-align:center;"|27. maj |[[Gabicce Mare]] – [[Forlì]] | style="text-align:center;"|163 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Freddy Maertens]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|8a | style="text-align:center;" rowspan="2"|28. maj |[[Forlì]] – [[Autodromo Internazionale del Mugello|Circuito del Mugello]] | style="text-align:center;"|103 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Freddy Maertens]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|8b |[[Autodromo Internazionale del Mugello|Circuito del Mugello]] – [[Autodromo Internazionale del Mugello|Circuito del Mugello]] | style="text-align:center;"|79 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Marino Basso]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|9 | style="text-align:center;"|29. maj |[[Lucca]] – [[Pisa]] | style="text-align:center;"|25 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Knut Knudsen]]|NOR}} |- !style="text-align:center"|10 | style="text-align:center;"|30. maj |[[Pisa]] – [[Salsomaggiore Terme]] | style="text-align:center;"|205 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Giacinto Santambrogio]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|11 | style="text-align:center;"|31. maj |[[Salsomaggiore Terme]] – [[Santa Margherita Ligure]] | style="text-align:center;"|198 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Claudio Bortolotto]]|ITA}} |- ! |align="center"|1. junij |colspan="6" align=center| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|12 | style="text-align:center;"|2. junij |[[Santa Margherita Ligure]]-San Giacomo di [[Roburent]] | style="text-align:center;"|160 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Wilmo Francioni]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|13 | style="text-align:center;"|3. junij |[[Mondovì]] – [[Varzi]] | style="text-align:center;"|192 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Giancarlo Tartoni]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|14 | style="text-align:center;"|4. junij |[[Voghera]] – [[Vicenza]] | style="text-align:center;"|247 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Marc Demeyer]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|15 | style="text-align:center;"|5. junij |[[Vicenza]] – [[Trst]] | style="text-align:center;"|223 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Ercole Gualazzini]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|16a | style="text-align:center;" rowspan="2"|6. junij |[[Trst]] – [[Humin]] | style="text-align:center;"|107 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Marc Demeyer]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|16b |[[Humin]] – [[Conegliano]] | style="text-align:center;"|116 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Pierino Gavazzi]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|17 | style="text-align:center;"|7. junij |[[Conegliano]] – [[Cortina d'Ampezzo]] | style="text-align:center;"|220 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Giuseppe Perletto]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|18 | style="text-align:center;"|8. junij |[[Cortina d'Ampezzo]] – [[Pinzolo]] | style="text-align:center;"|223 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Gianbattista Baronchelli]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|19 | style="text-align:center;"|9. junij |[[Pinzolo]] – [[San Pellegrino Terme]] | style="text-align:center;"|205 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Renato Laghi]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|20 | style="text-align:center;"|10. junij |[[San Pellegrino Terme]] – [[Varese]] | style="text-align:center;"|138 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Wilmo Francioni]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|21 | style="text-align:center;"|11. junij |[[Binago]] – [[Binago]] | style="text-align:center;"|29 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Michel Pollentier]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|22 | style="text-align:center;"|12. junij |[[Milano]] – [[Milano]] | style="text-align:center;"|122 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Luciano Borgognoni]]|ITA}} |- ! |colspan="2" align=center| Skupaj |colspan="5" align="center"| 3968|km km |- |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Ekipno |- ! P | [[Freddy Maertens]] |style="background:pink;" rowspan="6"| [[Freddy Maertens]] |style="background:violet;" rowspan="12"| [[Freddy Maertens]] |style="background:#EFEFEF;" rowspan="6"| ''brez'' |style="background:#EFEFEF;"| ''brez'' |style="background:lightyellow;" rowspan="27"| {{ct|FLA|1977}} |- ! 1 | [[Freddy Maertens]] |style="background:white;" rowspan="6"| ? |- ! 2a | [[Rik Van Linden]] |- ! 2b | [[Luciano Borgognoni]] |- ! 3 | [[Simone Fraccaro]] |- ! 4 | [[Freddy Maertens]] |- ! 5 | [[Mario Beccia]] |style="background:pink;" rowspan="15"| [[Francesco Moser]] |style="background:lightgreen;" rowspan="3"| [[Mario Beccia]] in [[Faustino Fernández Ovies]] |- ! 6a | [[Freddy Maertens]] |style="background:white;" rowspan="20"| [[Mario Beccia]] |- ! 6b | [[Freddy Maertens]] |- ! 7 | [[Freddy Maertens]] |style="background:lightgreen;" rowspan="18"| [[Faustino Fernández Ovies]] |- ! 8a | [[Freddy Maertens]] |- ! 8b | [[Marino Basso]] |- ! 9 | [[Knut Knudsen]] |style="background:violet;" rowspan="15"| [[Francesco Moser]] |- ! 10 | [[Giacinto Santambrogio]] |- ! 11 | [[Claudio Bortolotto]] |- ! 12 | [[Wilmo Francioni]] |- ! 13 | [[Giancarlo Tartoni]] |- ! 14 | [[Marc Demeyer]] |- ! 15 | [[Ercole Gualazzini]] |- ! 16a | [[Marc Demeyer]] |- ! 16b | [[Pierino Gavazzi]] |- ! 17 | [[Giuseppe Perletto]] |style="background:pink;" rowspan="6"| [[Michel Pollentier]] |- ! 18 | [[Gianbattista Baronchelli]] |- ! 19 | [[Renato Laghi]] |- ! 20 | [[Wilmo Francioni]] |- ! 21 | [[Michel Pollentier]] |- ! 22 | [[Luciano Borgognoni]] |- ! colspan=2| '''Skupaj''' ! style="background:#F660AB;"| '''[[Michel Pollentier]]''' ! style="background:#c0f;"| '''[[Francesco Moser]]''' ! style="background:#32CD32;"| '''[[Faustino Fernández Ovies]]''' ! style="background:offwhite;"| '''[[Mario Beccia]]''' ! style="background:yellow;"| '''{{ct|FLA|1977}}''' |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|pink}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku | {{cjersey|purple}} |Predstavlja vodilnega po točkah |- | {{cjersey|green}} |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi | {{cjersey|white}} |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |} === Rožnata majica === {| class="wikitable plainrowheaders" style="width:48em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="BRI 77"/><ref name="LU FC">{{navedi novice |url=https://archivio.unita.news/assets/main/1977/06/13/page_007.pdf |title=Tutte le classifiche della gara |language=it |date=13 June 1977 |page=7 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=27 May 2012 |trans-title=All the rankings of the race|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010053741/https://archivio.unita.news/assets/main/1977/06/13/page_007.pdf |archive-date=10 October 2019 |url-status=live }}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- | style="text-align:center;"| 1 | {{flagathlete|[[Michel Pollentier]]|BEL}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=Pink jersey]] | {{ct|FLA|1977}} | align=right| {{nowrap|107h 27' 16"}} |- | style="text-align:center;"| 2 | {{flagathlete|[[Francesco Moser]]|ITA}} [[Image:Jersey violet.svg|20px|alt=Purple jersey]] | {{ct|Filotex|1977}} | align=right| + 2' 32" |- | style="text-align:center;"| 3 | {{flagathlete|[[Gianbattista Baronchelli]]|ITA}} | {{ct|Scic|1977}} | align=right| + 4' 02" |- | style="text-align:center;"| 4 | {{flagathlete|[[Alfio Vandi]]|ITA}} | {{ct|Magniflex|1977}} | align=right| + 7' 50" |- | style="text-align:center;"| 5 | {{flagathlete|[[Wladimiro Panizza]]|ITA}} | {{ct|Scic|1977}} | align=right| + 7' 56" |- | style="text-align:center;"| 6 | {{flagathlete|[[Ronald De Witte]]|BEL}} | {{ct|Brooklyn|1977}} | align=right| + 10' 04" |- | style="text-align:center;"| 7 | {{flagathlete|[[Walter Riccomi]]|ITA}} | {{ct|Scic|1977}} | align=right| + 12' 28" |- | style="text-align:center;"| 8 | {{flagathlete|[[Claudio Bortolotto]]|ITA}} | {{ct|Filotex|1977}} | align=right| + 13' 41" |- | style="text-align:center;"| 9 | {{flagathlete|[[Mario Beccia]]|ITA}} | {{ct|Filotex|1977}} | align=right| + 13' 48" |- | style="text-align:center;"| 10 | {{flagathlete|[[Wilmo Francioni]]|ITA}} | {{ct|Magniflex|1977}} | align=right| + 16' 11" |} {{columns-start}} === Vijolična majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev po točkah (1-9)<ref name="BRI 77"/><ref name="LU FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- | 1 | {{flagathlete|[[Francesco Moser]]|ITA}} [[Image:Jersey violet.svg|20px|alt=Purple jersey]] | {{ct|Filotex|1977}} | align=right| 225 |- | 2 | {{flagathlete|[[Pierino Gavazzi]]|ITA}} | {{ct|Scic|1977}} | align=right rowspan="2"| 183 |- | 3 | {{flagathlete|[[Luciano Borgognoni]]|ITA}} | {{ct|Scic|1977}} |- | 4 | {{flagathlete|[[Michel Pollentier]]|BEL}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=Pink jersey]] | {{ct|FLA|1977}} | align=right| 153 |- | 5 | {{flagathlete|[[Wilmo Francioni]]|ITA}} | {{ct|Magniflex|1977}} | align=right| 143 |- | 6 | {{flagathlete|[[Marc Demeyer]]|BEL}} | {{ct|FLA|1977}} | align=right| 141 |- | 7 | {{flagathlete|[[Enrico Paolini]]|ITA}} | {{ct|Scic|1977}} | align=right| 133 |- | 8 | {{flagathlete|[[Gianbattista Baronchelli]]|ITA}} | {{ct|Scic|1977}} | align=right| 123 |- | rowspan="2"| 9 | {{flagathlete|[[Miguel María Lasa]]|ESP|1945}} | {{ct|Teka|1977}} | align=right rowspan="2"| 105 |- | {{flagathlete|[[Aldo Parecchini]]|ITA}} | {{ct|Brooklyn|1977}} |- |} {{column}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1-10)<ref name="BRI 77"/><ref name="LU FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- | 1 | {{flagathlete|[[Faustino Fernández Ovies]]|ESP|1945}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=Green jersey]] | {{ct|KAS|1977}} | align=right| 675 |- | 2 | {{flagathlete|[[Ueli Sutter]]|SUI}} | {{ct|Zonca|1977}} | align=right| 490 |- | 3 | {{flagathlete|[[Michel Pollentier]]|BEL}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=Pink jersey]] | {{ct|FLA|1977}} | align=right| 340 |- | 4 | {{flagathlete|[[Mario Beccia]]|ITA}} | {{ct|Filotex|1977}} | align=right| 220 |- | 5 | {{flagathlete|[[Renato Laghi]]|ITA}} | {{ct|Furzi|1977}} | align=right| 195 |- | 6 | {{flagathlete|[[Gianbattista Baronchelli]]|ITA}} | {{ct|Scic|1977}} | align=right| 175 |- | 7 | {{flagathlete|[[Alfio Vandi]]|ITA}} | {{ct|Magniflex|1977}} | align=right| 120 |- | rowspan="2"| 8 | {{flagathlete|[[Giuseppe Perletto]]|ITA}} | {{ct|Magniflex|1977}} | align=right rowspan="2"| 110 |- | {{flagathlete|[[José-Luis Viejo]]|ESP|1945}} | {{ct|KAS|1977}} |- | 10 | {{flagathlete|[[Wladimiro Panizza]]|ITA}} | {{ct|Scic|1977}} | align=right| 100 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1-5)<ref name="BRI 77"/><ref name="LU FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- | 1 | {{flagathlete|[[Mario Beccia]]|ITA}} | {{ct|Filotex|1977}} | align=right| {{nowrap|107h 41' 04"}} |- | 2 | {{flagathlete|[[Vittorio Algeri]]|ITA}} | {{ct|GBC|1977}} | align=right| + 7' 34" |- | 3 | {{flagathlete|[[Amilcare Sgalbazzi]]|ITA}} | {{ct|Jollj|1977}} | align=right| + 11' 27" |- | 4 | {{flagathlete|[[Bernt Johansson]]|SWE}} | {{ct|Fiorella|1977}} | align=right| + 14' 13" |- | 5 | {{flagathlete|[[Carmelo Barone]]|ITA}} | {{ct|Fiorella|1977}} | align=right| + 21' 28" |- |} {{column}} === Campionato delle Regioni === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v razvrstitvi Campionato delle Regioni (1-8)<ref name="LU FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- | 1 | {{flagathlete|[[Wilmo Francioni]]|ITA}} | {{ct|Magniflex|1977}} | align=right| 37 |- | 2 | {{flagathlete|[[Gianfranco Foresti]]|ITA}} | {{ct|Scic|1977}} | align=right| 12 |- | 3 | {{flagathlete|[[Giacinto Santambrogio]]|ITA}} | {{ct|BIA|1977}} | align=right rowspan="2"| 10 |- | 4 | {{flagathlete|[[Aldo Parecchini]]|ITA}} | {{ct|Brooklyn|1977}} |- | rowspan="3"|5 | {{flagathlete|[[Pietro Algeri]]|ITA}} | {{ct|GBC|1977}} | align=right rowspan="3"| 8 |- | {{flagathlete|[[Claudio Bortolotto]]|ITA}} | {{ct|Filotex|1977}} |- | {{flagathlete|[[Marcello Osler]]|ITA}} | {{ct|Brooklyn|1977}} |- | 8 | {{flagathlete|[[Bruno Zanoni]]|ITA}} | {{ct|GBC|1977}} | align=right| 6 |- |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Traguardi Fiat 127 === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v razvrstitvi Traguardi Fiat 127 (1-4)<ref name="LU FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- | 1 | {{flagathlete|[[Jesús Suárez Cueva]]|ESP|1945}} | {{ct|Teka|1977}} | align=right| 33 |- | 2 | {{flagathlete|[[Domingo Perurena]]|ESP|1945}} | {{ct|KAS|1977}} | align=right| 26 |- | 3 | {{flagathlete|[[Adriano Pella]]|ITA}} | {{ct|Selle Royal|1977}} | align=right| 18 |- | rowspan="6"| 4 | {{flagathlete|[[Gianbattista Baronchelli]]|ITA}} | {{ct|Scic|1977}} | align=right rowspan="6"| 3 |- | {{flagathlete|[[Aldo Donadello]]|ITA}} | {{ct|Filotex|1977}} |- | {{flagathlete|[[Miguel María Lasa]]|ESP|1945}} | {{ct|Teka|1977}} |- | {{flagathlete|[[Wladimiro Panizza]]|ITA}} | {{ct|Scic|1977}} |- | {{flagathlete|[[Aldo Parecchini]]|ITA}} | {{ct|Brooklyn|1977}} |- | {{flagathlete|[[Alfio Vandi]]|ITA}} | {{ct|Magniflex|1977}} |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1-3)<ref name="LU FC"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- | 1 | {{ct|FLA|1977}} | align=right| 11886 |- | 2 | {{ct|Filotex|1977}} | align=right| 11078 |- | 3 | {{ct|Scic|1977}} | align=right| 7154 |- | 4 | {{ct|FLA|1977}} | align=right| 5633 |- | 5 | {{ct|Jollj|1977}} | align=right| 4558? |- | 6 | {{ct|Furzi|1977}} | align=right| 3443 |- | 7 | {{ct|BIA|1977}} | align=right| 3362 |- | 8 | {{ct|Brooklyn|1977}} | align=right| 3209 |- | 9 | {{ct|Selle Royal|1977}} | align=right| 3184 |- | 10 | {{ct|KAS|1977}} | align=right| 3070 |- |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|1977]] [[Kategorija:1977 v športu]] c3kvosu63oqpmwtftv0lhk4um8bznjv 0 549847 6688652 6266043 2026-06-13T02:01:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688652 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 1975 | image = | image_size = | image_caption = | date = 17. maj–7. junij | stages = 21 | distance = 3963 | unit = km | time = 111h 31' 24" | speed = 35.535 | first = [[Fausto Bertoglio]] | first_nat = ITA | first_team = {{ct|Jollj|1975}} | first_color = pink | second = [[Francisco Galdós]] | second_nat = ESP | second_team = {{ct|KAS|1975}} | second_natvar = 1945 | third = [[Felice Gimondi]] | third_nat = ITA | third_team = {{ct|BIA|1975}} | points = [[Roger De Vlaeminck]] | points_nat = BEL | points_team = {{ct|Brooklyn|1975}} | points_color = violet | mountains = [[Francisco Galdós]]<br>in [[Andrés Oliva]] | mountains_nat = ESP | mountains_natvar = 1945 | mountains_team = {{ct|KAS|1975}} | mountains_color = green | combination = [[Roger De Vlaeminck]] | combination_nat = BEL | combination_team = {{ct|Brooklyn|1975}} | team = {{ct|Brooklyn|1975}} | previous = [[Dirka po Italiji 1974|1974]] | next = [[Dirka po Italiji 1976|1976]] }} '''Dirka po Italiji 1975''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1975}}) je 58. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[17. maj]]a v [[Milano|Milanu]] in končala [[7. junij]]a na [[Prelaz Stelvio|prelazu Stelviu]].<ref name="BRI 75">{{navedi splet|url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1975.html |title=1975 Giro d'Italia |work= Bike Race Info |publisher=Dog Ear Publishing |author=Bill and Carol McGann|access-date=6 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140306050857/http://www.bikeraceinfo.com/giro/giro1975.html|archive-date=6 March 2014|url-status=live}}</ref> Sodelovalo je 90 kolesarjev iz 9-ih ekip. [[Rožnata majica|Rožnato majico]] je prvič osvojil [[Fausto Bertoglio]] ({{ct|Jollj|1975}}), drugo mesto [[Francisco Galdós]] ({{ct|KAS|1975}}), tretje pa [[Felice Gimondi]] ({{ct|BIA|1975}}). Vijolično majico je osvojil [[Roger De Vlaeminck]] ({{ct|Brooklyn|1975}}), zeleno majico pa [[Francisco Galdós]] in [[Andrés Oliva]] (oba {{ct|KAS|1975}}).<ref name="ELM 21">{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1975/06/08/MD19750608-019.pdf |title= Bertoglio Se Adjudico El "Giro"|language=es|date=8 June 1975|page=19|publisher=El Mundo Deportivo|access-date=27 May 2012|trans-title=Bertoglio was awarded the "Tour"|archive-url=https://web.archive.org/web/20150309193230/http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1975/06/08/MD19750608-019.pdf|archive-date=9 March 2015|url-status=live}}</ref><ref name="LS 21">{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,19/articleid,1107_01_1975_0130_0019_21225454/|title=Bertoglio resiste, Il Giro è suo|author=Maurizio Caravella|language=it|date=8 June 1975|page=19|newspaper=La Stampa|publisher=Editrice La Stampa|access-date=27 May 2012|format=PDF|trans-title=Bertoglio resists, The Giro is his|archive-date=2023-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20230112002508/http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,19/articleid,1107_01_1975_0130_0019_21225454/|url-status=dead}}</ref><ref name="LU 21">{{navedi novice |url=http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=/archivio/uni_1975_06/19750608_0015.pdf |title=Emozionante duello tra una muraglia di neve di folla |author=Gino Sala |language=it |date=8 June 1975 |page=15 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=27 May 2012 |format=PDF |trans-title=Exciting duel between a wall of snow crowd |archive-url=https://web.archive.org/web/20150309193707/http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=%2Farchivio%2Funi_1975_06%2F19750608_0015.pdf |archive-date=9 March 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> == Ekipe == {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} *{{ct|BIA|1975}} *{{ct|Brooklyn|1975}} *{{ct|Furzi|1975}} *{{ct|Frisol|1975}} *{{ct|Jollj|1975}} *{{ct|KAS|1975}} *{{ct|Magniflex|1975}} *{{ct|Scic|1975}} *{{ct|Zonca|1975}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="BRI 75"/> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- !style="text-align:center"|1 | style="text-align:center;"|17. maj |[[Milano]] – [[Fiorano Modenese]] | style="text-align:center;"|177 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Knut Knudsen]]|NOR}} |- !style="text-align:center"|2 | style="text-align:center;"|18. maj |[[Modena]] – [[Ancona]] | style="text-align:center;"|249 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Patrick Sercu]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|3 | style="text-align:center;"|19. maj |[[Ancona]] – [[Prati di Tivo]] | style="text-align:center;"|175 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Giovanni Battaglin]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|4 | style="text-align:center;"|20. maj |[[Teramo]] – [[Campobasso]] | style="text-align:center;"|258 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Roger De Vlaeminck]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|5 | style="text-align:center;"|21. maj |[[Campobasso]] – [[Bari]] | style="text-align:center;"|224 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Rik Van Linden]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|6 | style="text-align:center;"|22. maj |[[Bari]] – [[Castrovillari]] | style="text-align:center;"|213 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Roger De Vlaeminck]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|7a | style="text-align:center;" rowspan="2"|23. maj |[[Castrovillari]] – [[Padula]] | style="text-align:center;"|123 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Domingo Perurena]]|ESP|1945}} |- !style="text-align:center"|7b |[[Padula]] – [[Potenza]] | style="text-align:center;"|80 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Roger De Vlaeminck]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|8 | style="text-align:center;"|24. maj |[[Potenza]] – [[Sorrento]] | style="text-align:center;"|220 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Marcello Osler]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|9 | style="text-align:center;"|25. maj |[[Sorrento]] – [[Frosinone]] | style="text-align:center;"|222 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Enrico Paolini]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|10 | style="text-align:center;"|26. maj |[[Frosinone]] – [[Tivoli, Lazio|Tivoli]] | style="text-align:center;"|176 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Roger De Vlaeminck]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|11 | style="text-align:center;"|27. maj |[[Rim]] – [[Orvieto]] | style="text-align:center;"|158 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Roger De Vlaeminck]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|12 | style="text-align:center;"|28. maj |[[Chianciano Terme]] – [[Forte dei Marmi]] | style="text-align:center;"|232 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Patrick Sercu]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|13 | style="text-align:center;"|29. maj |[[Forte dei Marmi]] – [[Forte dei Marmi]] | style="text-align:center;"|38 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Giovanni Battaglin]]|ITA}} |- ! |align="center"|30. maj |colspan="6" align=center| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|14 | style="text-align:center;"|31. maj |[[Castelvecchio Pascoli|Il Ciocco]] – [[Castelvecchio Pascoli|Il Ciocco]] | style="text-align:center;"|13 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Fausto Bertoglio]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|15 | style="text-align:center;"|1. junij |[[Castelvecchio Pascoli|Il Ciocco]] – [[Arenzano]] | style="text-align:center;"|203 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Franco Bitossi]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|16 | style="text-align:center;"|2. junij |[[Arenzano]] – [[Orta San Giulio]] | style="text-align:center;"|193 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Fabrizio Fabbri]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|17a | style="text-align:center;" rowspan="2"|3. junij |[[Omegna]] – [[Pontoglio]] | style="text-align:center;"|167 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Patrick Sercu]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|17b |[[Pontoglio]] – [[Monte Maddalena]] | style="text-align:center;"|46 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Wladimiro Panizza]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|18 | style="text-align:center;"|4. junij |[[Brescia]] – [[Baselga di Piné]] | style="text-align:center;"|223 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Roger De Vlaeminck]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|19 | style="text-align:center;"|5. junij |[[Baselga di Piné]] – [[Pordenone]] | style="text-align:center;"|175 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Martín Emilio Rodríguez]]|COL}} |- !style="text-align:center"|20 | style="text-align:center;"|6. junij |[[Pordenone]] – [[Alleghe]] | style="text-align:center;"|197 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Roger De Vlaeminck]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|21 | style="text-align:center;"|7. junij |[[Alleghe]] – [[Prelaz Stelvio]] | style="text-align:center;"|186 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Francisco Galdós]]|ESP|1945}} |- ! |colspan="2" align=center| Skupaj |colspan="5" align="center"| 3963 km |- |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Ekipno |- ! 1 | [[Knut Knudsen]] |style="background:pink;" rowspan="2"| [[Knut Knudsen]] |style="background:violet;" rowspan="1"| [[Knut Knudsen]] |style="background:#EFEFEF;" rowspan="2"| ''brez'' |style="background:#EFEFEF;" rowspan="1"| ''brez'' |- ! 2 | [[Patrick Sercu]] |style="background:violet;" rowspan="2"| [[Rik Van Linden]] |style="background:lightyellow;" rowspan="2"| {{ct|Jollj|1975}} |- ! 3 | [[Giovanni Battaglin]] |style="background:pink;" rowspan="1"| [[Giovanni Battaglin]] |style="background:lightgreen;" rowspan="1"| [[Giovanni Battaglin]] |- ! 4 | [[Roger De Vlaeminck]] |style="background:pink;" rowspan="10"| [[Francisco Galdós]] |style="background:violet;" rowspan="1"| [[Roger De Vlaeminck]] in [[Pierino Gavazzi]] |style="background:lightgreen;" rowspan="11"| [[Andrés Oliva]] |style="background:lightyellow;" rowspan="20"| {{ct|Brooklyn|1975}} |- ! 5 | [[Rik Van Linden]] |style="background:violet;" rowspan="1"| [[Rik Van Linden]] |- ! 6 | [[Roger De Vlaeminck]] |style="background:violet;" rowspan="18"| [[Roger De Vlaeminck]] |- ! 7a | [[Domingo Perurena]] |- ! 7b | [[Roger De Vlaeminck]] |- ! 8 | [[Marcello Osler]] |- ! 9 | [[Enrico Paolini]] |- ! 10 | [[Roger De Vlaeminck]] |- ! 11 | [[Roger De Vlaeminck]] |- ! 12 | [[Patrick Sercu]] |- ! 13 | [[Giovanni Battaglin]] |style="background:pink;" rowspan="1"| [[Giovanni Battaglin]] |- ! 14 | [[Fausto Bertoglio]] |style="background:pink;" rowspan="9"| [[Fausto Bertoglio]] |style="background:lightgreen;" rowspan="1"| [[Fausto Bertoglio]] in [[Andrés Oliva]] |- ! 15 | [[Franco Bitossi]] |style="background:lightgreen;" rowspan="3"| [[Andrés Oliva]] |- ! 16 | [[Fabrizio Fabbri]] |- ! 17a | [[Patrick Sercu]] |- ! 17b | [[Wladimiro Panizza]] |style="background:lightgreen;" rowspan="1"| [[Fausto Bertoglio]] |- ! 18 | [[Roger De Vlaeminck]] |style="background:lightgreen;" rowspan="2"| [[Fausto Bertoglio]] in [[Andrés Oliva]] |- ! 19 | [[Martín Emilio Rodríguez]] |- ! 20 | [[Roger De Vlaeminck]] |style="background:lightgreen;" rowspan="1"| [[Andrés Oliva]] |- ! 21 | [[Francisco Galdós]] |style="background:lightgreen;" rowspan="1"| [[Francisco Galdós]] in [[Andrés Oliva]] |- ! colspan=2| '''Skupaj''' ! style="background:#F660AB;"| '''[[Fausto Bertoglio]]''' ! style="background:#c0f;"| '''[[Roger De Vlaeminck]]''' ! style="background:#32CD32;"| '''[[Francisco Galdós]] in [[Andrés Oliva]]''' ! style="background:yellow;"| '''{{ct|Brooklyn|1975}} |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|pink}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku | {{cjersey|purple}} |Predstavlja vodilnega po točkah |- | {{cjersey|green}} |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |} === Rožnata majica === {| class="wikitable plainrowheaders" style="width:48em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="ELM FC">{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1975/06/08/MD19750608-019.pdf |title=Clasificaciones oficiales|language=es|date=8 June 1975|page=19|publisher=El Mundo Deportivo|access-date=27 May 2012|trans-title=Official classifications|archive-url=https://web.archive.org/web/20150309193230/http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1975/06/08/MD19750608-019.pdf|archive-date=9 March 2015|url-status=live}}</ref><ref name="LU FC">{{navedi novice |url=http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=/archivio/uni_1975_06/19750608_0015.pdf |title=La classifica finale |language=it |date=8 June 1975 |page=15 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=27 May 2012 |format=PDF |trans-title=The final classification |archive-url=https://web.archive.org/web/20150309193707/http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=%2Farchivio%2Funi_1975_06%2F19750608_0015.pdf |archive-date=9 March 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- | style="text-align:center;"| 1 | {{flagathlete|[[Fausto Bertoglio]]|ITA}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=Pink jersey]] | {{ct|Jollj|1975}} | align=right| {{nowrap|111h 31' 24"}} |- | style="text-align:center;"| 2 | {{flagathlete|[[Francisco Galdós]]|ESP|1945}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=Green jersey]] | {{ct|KAS|1975}} | align=right| + 41" |- | style="text-align:center;"| 3 | {{flagathlete|[[Felice Gimondi]]|ITA}} | {{ct|BIA|1975}} | align=right| + 6' 18" |- | style="text-align:center;"| 4 | {{flagathlete|[[Roger De Vlaeminck]]|BEL}} [[Image:Jersey violet.svg|20px|alt=Purple jersey]] | {{ct|Brooklyn|1975}} | align=right| + 7' 39" |- | style="text-align:center;"| 5 | {{flagathlete|[[Giuseppe Perletto]]|ITA}} | {{ct|Magniflex|1975}} | align=right| + 8' 00" |- | style="text-align:center;"| 6 | {{flagathlete|[[Wladimiro Panizza]]|ITA}} | {{ct|Brooklyn|1975}} | align=right| + 8' 13" |- | style="text-align:center;"| 7 | {{flagathlete|[[Walter Riccomi]]|ITA}} | {{ct|Scic|1975}} | align=right| + 10' 32" |- | style="text-align:center;"| 8 | {{flagathlete|[[Costantino Conti]]|ITA}} | {{ct|Furzi|1975}} | align=right| + 13' 40" |- | style="text-align:center;"| 9 | {{flagathlete|[[Miguel María Lasa]]|ESP|1945}} | {{ct|KAS|1975}} | align=right| + 14' 48" |- | style="text-align:center;"| 10 | {{flagathlete|[[Gianbattista Baronchelli]]|ITA}} | {{ct|Scic|1975}} | align=right| + 14' 48" |} {{columns-start}} === Vijolična majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev po točkah (1–5)<ref name="LU FC2">{{navedi splet |title=Cosi nel '75 sul traguardo dello Stelvio|trans-title= So in 1975 on the Stelvio finish line |url=http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=%2Farchivio%2Funi_1976_05%2F19760518_0019.pdf |language=it |date=18 May 1976 |page=19|newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=18 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402143616/http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=%2Farchivio%2Funi_1976_05%2F19760518_0019.pdf |archive-date=2 April 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- | 1 | {{flagathlete|[[Roger De Vlaeminck]]|BEL}} [[Image:Jersey violet.svg|20px|alt=Purple jersey]] | {{ct|Brooklyn|1975}} | align=right| 346 |- | 2 | {{flagathlete|[[Fausto Bertoglio]]|ITA}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=Pink jersey]] | {{ct|Jollj|1975}} | align=right| 159 |- | 3 | {{flagathlete|[[Felice Gimondi]]|ITA}} | {{ct|BIA|1975}} | align=right| 154 |- | 4 | {{flagathlete|[[Patrick Sercu]]|BEL}} | {{ct|Brooklyn|1975}} | align=right| 148 |- | 5 | {{flagathlete|[[Luciano Borgognoni]]|ITA}} | {{ct|Zonca|1975}} | align=right| 123 |- |} {{column}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="ELM FC"/><ref name="LU FC"/><ref name="LU FC2"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- | rowspan="2"| 1 | {{flagathlete|[[Francisco Galdós]]|ESP|1945}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=Green jersey]] | {{ct|KAS|1975}} | align=right rowspan="2"| 300 |- | {{flagathlete|[[Andrés Oliva]]|ESP|1945}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=Green jersey]] | {{ct|KAS|1975}} |- | 3 | {{flagathlete|[[Fausto Bertoglio]]|ITA}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=Pink jersey]] | {{ct|Jollj|1975}} | align=right| 240 |- | 4 | {{flagathlete|[[Giancarlo Polidori]]|ITA}} | {{ct|Furzi|1975}} | align=right| 150 |- | 5 | {{flagathlete|[[Roger De Vlaeminck]]|BEL}} [[Image:Jersey violet.svg|20px|alt=Purple jersey]] | {{ct|Brooklyn|1975}} | align=right| 130 |- | 6 | {{flagathlete|[[Giuseppe Perletto]]|ITA}} | {{ct|Magniflex|1975}} | align=right| 120 |- | rowspan="3"| 7 | {{flagathlete|[[Marcello Osler]]|ITA}} | {{ct|Brooklyn|1975}} | align=right rowspan="3"| 110 |- | {{flagathlete|[[Giacinto Santambrogio]]|ITA}} | {{ct|BIA|1975}} |- | {{flagathlete|[[Wladimiro Panizza]]|ITA}} | {{ct|Brooklyn|1975}} |- | 10 | {{flagathlete|[[Giovanni Battaglin]]|ITA}} | {{ct|Jollj|1975}} | align=right| 80 |- |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Campionato delle Regioni === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v razvrstitvi Campionato delle Regioni (1–5)<ref name="LU FC"/><ref name="LU FC2"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- | 1 | {{flagathlete|[[Marcello Osler]]|ITA}} | {{ct|Brooklyn|1975}} | align=right| 43 |- | 2 | {{flagathlete|[[Giacinto Santambrogio]]|ITA}} | {{ct|BIA|1975}} | align=right| 31 |- | 3 | {{flagathlete|[[Adriano Pella]]|ITA}} | {{ct|Zonca|1975}} | align=right| 25 |- | 4 | {{flagathlete|[[Giancarlo Polidori]]|ITA}} | {{ct|Furzi|1975}} | align=right| 23 |- | 5 | {{flagathlete|[[Patrick Sercu]]|BEL}} | {{ct|Brooklyn|1975}} | align=right| 10 |- |} {{column}} === Kombinacija === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v kombinaciji (1–5)<ref name="LU FC2"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- | 1 | {{flagathlete|[[Roger De Vlaeminck]]|BEL}} [[Image:Jersey violet.svg|20px|alt=Purple jersey]] | {{ct|Brooklyn|1975}} | align=right| ? |- | 2 | {{flagathlete|[[Fabrizio Fabbri]]|ITA}} | {{ct|BIA|1975}} | align=right| ? |- | 3 | {{flagathlete|[[Giacinto Santambrogio]]|ITA}} | {{ct|BIA|1975}} | align=right| ? |- | 4 | {{flagathlete|[[Marcello Osler]]|ITA}} | {{ct|Brooklyn|1975}} | align=right| ? |- | 5 | {{flagathlete|[[Andrés Oliva]]|ESP|1945}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=Green jersey]] | {{ct|KAS|1975}} | align=right| ? |- |} {{columns-end}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–5)<ref name="LU FC2"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- | 1 | {{ct|Brooklyn|1975}} | align=right| 11270 |- | 2 | {{ct|Jollj|1975}} | align=right| 6720 |- | 3 | {{ct|KAS|1975}} | align=right| 6200 |- | 4 | {{ct|BIA|1975}} | align=right| 5895 |- | 5 | {{ct|Scic|1975}} | align=right| 3485 |- |} == Sklici == {{sklici}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|1975]] [[Kategorija:1975 v športu]] bwows1bcm0u6chlrhjgzo4lbzyepjo7 0 550037 6688651 6266071 2026-06-13T01:55:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688651 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 1963 | image = | image_size = | image_caption = | date = 19. maj—9. junij | stages = 21 | distance = 4063 | unit = km | time = 116h 50' 16" | first = [[Franco Balmamion]] | first_nat = ITA | first_team = {{ct|Carpano|1963}} | first_color = pink | second = [[Vittorio Adorni]] | second_nat = ITA | second_team = {{ct|Cynar|1963}} | third = [[Giorgio Zancanaro (kolesar)|Giorgio Zancanaro]] | third_nat = ITA | third_team = {{ct|San Pellegrino|1963}} | mountains = [[Vito Taccone]] | mountains_nat = ITA | mountains_team = {{ct|Lygie|1963}} | team = {{ct|Carpano|1963}} | previous = [[Dirka po Italiji 1962|1962]] | next = [[Dirka po Italiji 1964|1964]] }} '''Dirka po Italiji 1963''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1963}}) je 46. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[19. maj]]a v [[Neapelj|Neaplju]] in končala [[9. junij]]a v [[Milano|Milanu]].<ref name="BRI 1963">{{navedi splet|url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1963.html |title=1963 Giro d'Italia |work=Bike Race Info|author= Bill and Carol McGann |publisher=Dog Ear Publishing|access-date=2012-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20141228004010/http://bikeraceinfo.com/giro/giro1963.html |archive-date=28 December 2014|url-status=live}}</ref> Sodelovalo je 120 kolesarjev iz 12-ih ekip. [[Rožnata majica|Rožnato majico]] je drugič zapored osvojil [[Franco Balmamion]] ({{ct|Carpano|1963}}), drugo mesto [[Vittorio Adorni]] ({{ct|Cynar|1963}}), tretje pa [[Giorgio Zancanaro (kolesar)|Giorgio Zancanaro]] ({{ct|San Pellegrino|1963}}). Zeleno majico je osvojil [[Vito Taccone]] ({{ct|Lygie|1963}}).<ref name="LU 21-1">{{navedi novice |url=http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=/archivio/uni_1963_06/19630610_0009.pdf |title=Il Giro a Balmamion il cacolatore |language=it |date=10 June 1963 |page=9 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=27 May 2012 |format=PDF |trans-title=The ride to the Balmamion cacolatore |archive-url=https://web.archive.org/web/20150311034739/http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=%2Farchivio%2Funi_1963_06%2F19630610_0009.pdf |archive-date=2015-03-11 |url-status=dead }}</ref><ref name="LU 21-2">{{navedi novice |url=http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=/archivio/uni_1963_06/19630610_0007.pdf |title=A Toni Bailetti l'ultima tappa |language=it |date=10 June 1963 |page=7 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=27 May 2012 |format=PDF |trans-title=A Toni Bailetti the last stage |archive-url=https://web.archive.org/web/20150311034531/http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=%2Farchivio%2Funi_1963_06%2F19630610_0007.pdf |archive-date=2015-03-11 |url-status=dead }}</ref> == Ekipe == {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} *{{ct|Carpano|1963}} *{{ct|Cite|1963}} *{{ct|Cynar|1963}} *{{ct|Gazzola|1963}} *{{ct|GBC|1963}} *{{ct|IBAC|1963}} *{{ct|Legnano|1963}} *{{ct|Lygie|1963}} *{{ct|Molteni|1963}} *{{ct|Salvarani|1963}} *{{ct|San Pellegrino|1963}} *{{ct|Filotex|1963}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="BRI 1963"/><ref name="LS R">{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,8/articleid,0092_01_1963_0116_0008_24544998/|title=Le ventun tappe|language=it|date=17 May 1963|page=8|newspaper=La Stampa|publisher=Editrice La Stampa|access-date=27 May 2012|format=PDF|trans-title=The twenty-one stages|archive-date=2023-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230928072644/http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,8/articleid,0092_01_1963_0116_0008_24544998/|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- !style="text-align:center"|1 | style="text-align:center;"|19. maj |[[Neapelj]] – [[Potenza]] | style="text-align:center;"| 182 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Vittorio Adorni]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|2 | style="text-align:center;"|20. maj |[[Potenza]] – [[Bari]] | style="text-align:center;"| 185 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Pierino Baffi]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|3 | style="text-align:center;"|21. maj |[[Bari]] – [[Campobasso]] | style="text-align:center;"| 252 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Jaime Alomar]]|ESP|1945}} |- !style="text-align:center"|4 | style="text-align:center;"|22. maj |[[Campobasso]] – [[Pescara]] | style="text-align:center;"| 213 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Guido Carlesi]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|5 | style="text-align:center;"|23. maj |[[Pescara]] – [[Viterbo]] | style="text-align:center;"| 263 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Vendramino Bariviera]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|6 | style="text-align:center;"|24. maj |[[Bolsena]] – [[Arezzo]] | style="text-align:center;"| 192 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Vendramino Bariviera]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|7 | style="text-align:center;"|25. maj |[[Arezzo]] – [[Riolo Terme]] | style="text-align:center;"| 173 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Nino Defilippis]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|8 | style="text-align:center;"|26. maj |[[Riolo Terme]] – [[Salsomaggiore Terme]] | style="text-align:center;"| 203 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Adriano Durante]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|9 | style="text-align:center;"|27. maj |[[Salsomaggiore Terme]] – [[La Spezia]] | style="text-align:center;"| 173 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Giorgio Zancanaro (kolesar)|Giorgio Zancanaro]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|10 | style="text-align:center;"|28. maj |[[La Spezia]] – [[Asti]] | style="text-align:center;"| 225 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Vito Taccone]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|11 | style="text-align:center;"|29. maj |[[Asti]] – [[Santuario di Oropa]] | style="text-align:center;"| 130 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Vito Taccone]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|12 | style="text-align:center;"|30. maj |[[Biella]] – [[Leukerbad]] (Švica) | style="text-align:center;"| 214 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Vito Taccone]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|13 | style="text-align:center;"|31. maj |[[Leukerbad]] (Švica) – [[Saint-Vincent, Dolina Aoste|Saint-Vincent]] | style="text-align:center;"| 152 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Vito Taccone]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|14 | style="text-align:center;"|1. junij |[[Saint-Vincent, Dolina Aoste|Saint-Vincent]] – [[Cremona]] | style="text-align:center;"| 260 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Marino Vigna]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|15 | style="text-align:center;"|2. junij |[[Mantova]] – [[Treviso]] | style="text-align:center;"| 155 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Franco Magnani]]|ITA}} |- ! |align="center"|3. junij |colspan="6" align=center| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|16 | style="text-align:center;"|4. junij |[[Treviso]] – [[Treviso]] | style="text-align:center;"| 56 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Vittorio Adorni]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|17 | style="text-align:center;"|5. junij |[[Treviso]] – [[Gorica]] | style="text-align:center;"| 213 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Vendramino Bariviera]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|18 | style="text-align:center;"|6. junij |[[Gorica]] – [[Belluno]] [[Nevegal]] | style="text-align:center;"| 248 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Arnaldo Pambianco]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|19 | style="text-align:center;"|7. junij |[[Belluno]] – [[Moena]] | style="text-align:center;"| 198 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Vito Taccone]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|20 | style="text-align:center;"|8. junij |[[Moena]] – [[Lumezzane]] | style="text-align:center;"| 240 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Guido Carlesi]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|21 | style="text-align:center;"|9. junij |[[Brescia]] – [[Milano]] | style="text-align:center;"| 136 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Antonio Bailetti]]|ITA}} |- ! |colspan="2" align=center| Skupaj |colspan="5" align="center"| 4063 km |- |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Ekipno |- ! 1 | [[Vittorio Adorni]] |style="background:pink;" rowspan="3"| [[Vittorio Adorni]] |style="background:#EFEFEF;" rowspan="3"| ''brez'' |style="background:lightyellow;" rowspan="21"| ? |- ! 2 | [[Pierino Baffi]] |- ! 3 | [[Jaime Alomar]] |- ! 4 | [[Guido Carlesi]] |style="background:pink;" rowspan="8"| [[Diego Ronchini]] |style="background:lightgreen;" rowspan="3"| [[Vito Taccone]] |- ! 5 | [[Vendramino Bariviera]] |- ! 6 | [[Vendramino Bariviera]] |- ! 7 | [[Nino Defilippis]] |style="background:lightgreen;" rowspan="5"| ? |- ! 8 | [[Adriano Durante]] |- ! 9 | [[Giorgio Zancanaro (kolesar)|Giorgio Zancanaro]] |- ! 10 | [[Vito Taccone]] |- ! 11 | [[Vito Taccone]] |- ! 12 | [[Vito Taccone]] |style="background:pink;" rowspan="4"| [[Franco Balmamion]] |style="background:lightgreen;" rowspan="10"| [[Vito Taccone]] |- ! 13 | [[Vito Taccone]] |- ! 14 | [[Marino Vigna]] |- ! 15 | [[Franco Magnani]] |- ! 16 | [[Vittorio Adorni]] |style="background:pink;" rowspan="2"| [[Diego Ronchini]] |- ! 17 | [[Vendramino Bariviera]] |- ! 18 | [[Arnaldo Pambianco]] |style="background:pink;" rowspan="1"| [[Vittorio Adorni]] |- ! 19 | [[Vito Taccone]] |style="background:pink;" rowspan="3"| [[Franco Balmamion]] |- ! 20 | [[Guido Carlesi]] |- ! 21 | [[Antonio Bailetti]] |- ! colspan=2| '''Skupaj''' ! style="background:#F660AB;"| '''[[Franco Balmamion]]''' ! style="background:#32CD32;"| '''[[Vito Taccone]]''' ! style="background:yellow;"| '''{{ct|Carpano|1963}}''' |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|pink}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku | {{cjersey|green}} |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |} === Rožnata majica === {| class="wikitable plainrowheaders" style="width:40em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="BRI 1963"/><ref name="LU FC">{{navedi novice |url=http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=/archivio/uni_1963_06/19630610_0007.pdf |title=Il <<Giro>> in cifre |language=it |date=10 June 1963 |page=7 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=27 May 2012 |format=PDF |trans-title=The <<Tour>> in numbers |archive-url=https://web.archive.org/web/20150311034531/http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=%2Farchivio%2Funi_1963_06%2F19630610_0007.pdf |archive-date=2015-03-11 |url-status=dead }}</ref><ref name="ELM 21">{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1963/06/10/MD19630610-008.pdf|title=Termino Bajo La Lluvia|language=es|date=10 June 1963|page=8|publisher=El Mundo Deportivo|access-date=27 May 2012|trans-title=End in the Rain|archive-url=https://web.archive.org/web/20150311033713/http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1963/06/10/MD19630610-008.pdf|archive-date=11 March 2015|url-status=live}}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- !style="text-align:center"| 1 | {{flagathlete|[[Franco Balmamion]]|ITA}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=Pink jersey]] | {{ct|Carpano|1963}} |align="right"| {{nowrap|116h 50' 16"}} |- !style="text-align:center"| 2 | {{flagathlete|[[Vittorio Adorni]]|ITA}} | {{ct|Cynar|1963}} |align="right"| + 2' 24" |- !style="text-align:center"| 3 | {{flagathlete|[[Giorgio Zancanaro (kolesar)|Giorgio Zancanaro]]|ITA}} | {{ct|San Pellegrino|1963}} |align="right"| + 3' 15" |- !style="text-align:center"| 4 | {{flagathlete|[[Guido De Rosso]]|ITA}} | {{ct|Molteni|1963}} |align="right"| + 6' 34" |- !style="text-align:center"| 5 | {{flagathlete|[[Diego Ronchini]]|ITA}} | {{ct|Salvarani|1963}} |align="right"| + 10' 11" |- !style="text-align:center"| 6 | {{flagathlete|[[Vito Taccone]]|ITA}} | {{ct|Lygie|1963}} |align="right"| + 11' 50" |- !style="text-align:center"| 7 | {{flagathlete|[[Imerio Massignan]]|ITA}} | {{ct|Legnano|1963}} |align="right"| + 16' 52" |- !style="text-align:center"| 8 | {{flagathlete|[[Guido Carlesi]]|ITA}} | {{ct|Molteni|1963}} |align="right"| + 17' 08" |- !style="text-align:center"| 9 | {{flagathlete|[[Graziano Battistini]]|ITA}} | {{ct|IBAC|1963}} |align="right"| + 23' 38" |- !style="text-align:center"| 10 | {{flagathlete|[[Carlo Brugnami]]|ITA}} | {{ct|Gazzola|1963}} |align="right"| + 25' 36" |- |} {{columns-start}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–9)<ref name="BRI 1963"/><ref name="LU FC"/><ref name="ELM 21"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- |style="text-align:center"| 1 | {{flagathlete|[[Vito Taccone]]|ITA}} | {{ct|Lygie|1963}} |style="text-align:center"| 420 |- |style="text-align:center"| 2 | {{flagathlete|[[Giorgio Zancanaro (kolesar)|Giorgio Zancanaro]]|ITA}} | {{ct|San Pellegrino|1963}} |style="text-align:center"| 120 |- |style="text-align:center"| 3 | {{flagathlete|[[Franco Bitossi]]|ITA}} | {{ct|Filotex|1963}} |style="text-align:center"| 100 |- |style="text-align:center"| 4 | {{flagathlete|[[Enzo Moser]]|ITA}} | {{ct|San Pellegrino|1963}} |style="text-align:center"| 80 |- |style="text-align:center"| 5 | {{flagathlete|[[Vittorio Adorni]]|ITA}} | {{ct|Cynar|1963}} |style="text-align:center"| 60 |- |style="text-align:center"| 6 | {{flagathlete|[[Franco Balmamion]]|ITA}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=Pink jersey]] | {{ct|Carpano|1963}} |style="text-align:center"| 50 |- |style="text-align:center" rowspan="2"| 7 | {{flagathlete|[[Giancarlo Ceppi]]|ITA}} | {{ct|Filotex|1963}} |style="text-align:center" rowspan="2"| 40 |- | {{flagathlete|[[Imerio Massignan]]|ITA}} | {{ct|Legnano|1963}} |- |style="text-align:center" rowspan="2"| 9 | {{flagathlete|[[Arnaldo Pambianco]]|ITA}} | {{ct|Salvarani|1963}} |style="text-align:center" rowspan="2"| 30 |- | {{flagathlete|[[Italo Zilioli]]|ITA}} | {{ct|Carpano|1963}} |- |} {{column}} === Traguardi tricolori === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v razvrstitvi Traguardi tricolori (1–10)<ref name="LU FC"/><ref name="ELM 21"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- |style="text-align:center"| 1 | {{flagathlete|[[Vito Taccone]]|ITA}} | {{ct|Lygie|1963}} |style="text-align:center"| 99 |- |style="text-align:center"| 2 | {{flagathlete|[[Franco Bitossi]]|ITA}} | {{ct|Filotex|1963}} |style="text-align:center"| 85 |- |style="text-align:center"| 3 | {{flagathlete|[[Raffaele Marcoli]]|ITA}} | {{ct|Legnano|1963}} |style="text-align:center"| 51 |- |style="text-align:center"| 4 | {{flagathlete|[[Marino Fontana]]|ITA}} | {{ct|San Pellegrino|1963}} |style="text-align:center"| 50 |- |style="text-align:center"| 5 | {{flagathlete|[[Vittorio Adorni]]|ITA}} | {{ct|Cynar|1963}} |style="text-align:center"| 42 |- |style="text-align:center"| 6 | {{flagathlete|[[Antonio Bailetti]]|ITA}} | {{ct|Carpano|1963}} |style="text-align:center"| 35 |- |style="text-align:center"| 7 | {{flagathlete|[[Giorgio Zancanaro (kolesar)|Giorgio Zancanaro]]|ITA}} | {{ct|San Pellegrino|1963}} |style="text-align:center"| 30 |- |style="text-align:center"| 8 | {{flagathlete|[[Antonio Franchi (kolesar)|Antonio Franchi]]|ITA}} | {{ct|Lygie|1963}} |style="text-align:center"| 29 |- |style="text-align:center"| 9 | {{flagathlete|[[Gilberto Vendemiati]]|ITA}} | {{ct|Gazzola|1963}} |style="text-align:center"| 27 |- |style="text-align:center"| 10 | {{flagathlete|[[Germano Barale]]|ITA}} | {{ct|Carpano|1963}} |style="text-align:center"| 25 |- |} {{columns-end}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="LU FC"/><ref name="ELM 21"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- |style="text-align:center"| 1 | {{ct|Carpano|1963}} |align="right"| 4098 |- |style="text-align:center"| 2 | {{ct|Lygie|1963}} |align="right"| 3167 |- |style="text-align:center"| 3 | {{ct|Cynar|1963}} |align="right"| 2827 |- |style="text-align:center"| 4 | {{ct|San Pellegrino|1963}} |align="right"| 2762 |- |style="text-align:center"| 5 | {{ct|Molteni|1963}} |align="right"| 2333 |- |style="text-align:center"| 6 | {{ct|Filotex|1963}} |align="right"| 2248 |- |style="text-align:center"| 7 | {{ct|Salvarani|1963}} |align="right"| 2134 |- |style="text-align:center"| 8 | {{ct|IBAC|1963}} |align="right"| 1878 |- |style="text-align:center"| 9 | {{ct|Gazzola|1963}} |align="right"| 1860 |- |style="text-align:center"| 10 | {{ct|Legnano|1963}} |align="right"| 1683 |- |} == Sklici == {{sklici}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|1963]] [[Kategorija:1963 v športu]] 97379upymp9ppge4xwa0eemepa3ftzc 0 550066 6688650 6266075 2026-06-13T01:52:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688650 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 1961 | image = Giro1961.png | image_size = 350 | image_caption = Trasa dirke | date = 20. maj—11. junij | stages = 21 | distance = 4001 | unit = km | time = 111h 25' 28" | first = [[Arnaldo Pambianco]] | first_nat = ITA | first_team = {{ct|Fides|1961}} | first_color = pink | second = [[Jacques Anquetil]] | second_nat = FRA | second_team = {{ct|Helyett|1961}} | third = [[Antonio Suárez]] | third_nat = ESP | third_natvar = 1945 | third_team = {{ct|Faema|1961b}} | mountains = [[Vito Taccone]] | mountains_nat = ITA | mountains_team = {{ct|Atala|1961}} | team = {{ct|Faema|1961a}} | previous = [[Dirka po Italiji 1960|1960]] | next = [[Dirka po Italiji 1962|1962]] }} '''Dirka po Italiji 1961''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1961}}) je 44. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[20. maj]]a v [[Torino|Torinu]] in končala [[11. junij]]a v [[Milano|Milanu]].<ref name="BRI 1961">{{navedi splet|url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1961.html |title=1961 Giro d'Italia |work=Bike Race Info|author= Bill and Carol McGann |publisher=Dog Ear Publishing|access-date=2012-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20140227173923/http://bikeraceinfo.com/giro/giro1961.html|archive-date=27 February 2014|url-status=live}}</ref> Sodelovalo je 170 kolesarjev iz 17-ih ekip. [[Rožnata majica|Rožnato majico]] je prvič osvojil [[Arnaldo Pambianco]] ({{ct|Fides|1961}}), drugo mesto [[Jacques Anquetil]] ({{ct|Helyett|1961}}), tretje pa [[Antonio Suárez]] ({{ct|Faema|1961b}}). Zeleno majico je osvojil [[Vito Taccone]] ({{ct|Atala|1961}}).<ref name="1961 elm final">{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD02/HEM/1961/06/12/MD19610612-009.pdf |title=Ayer terminó en Milan el 44 Giro, con la brillante victoria del italiano Pambianco |language=es |date=12 June 1961 |page=9 |publisher=El Mundo Deportivo |access-date=27 May 2012 |trans-title=The 44th Giro ended in Milan, with the Brilliant Victory of Italian Pambianco |archive-url= https://web.archive.org/web/20160406030515/http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD02/HEM/1961/06/12/MD19610612-009.pdf|archive-date=6 April 2016 |url-status=live }}</ref><ref name="LU PV">{{navedi novice |url=https://archivio.unita.news/assets/main/1961/05/18/page_007.pdf|title=Un grande poker il <<Giro>> del '61|language=it |date=18 May 1961 |page=7 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=22 June 2018|author=Attilio Camoriano|format=PDF |archive-url=https://web.archive.org/web/20190429044015/https://archivio.unita.news/assets/main/1961/05/18/page_007.pdf|archive-date=29 April 2019 |url-status=dead }}</ref> == Ekipe == {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} *{{ct|Atala|1961}} *Baratti *{{ct|Bianchi|1961}} *{{ct|Carpano|1961}} *{{ct|Faema|1961b}} *{{ct|Faema|1961a}} *{{ct|Fides|1961}} *{{ct|Helyett|1961}} *{{ct|Gazzola|1961}} *{{ct|Ghigi|1961}} *{{ct|Ignis|1961}} *{{ct|Legnano|1961}} *{{ct|Molteni|1961}} *{{ct|Philco|1961}} *{{ct|San Pellegrino|1961}} *{{ct|Torpado|1961}} *{{ct|EMI|1961}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="BRI 1961"/> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- !style="text-align:center"|1 | style="text-align:center;"|20. maj |[[Torino]] – [[Torino]] | style="text-align:center;"| 115 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}} |- !style="text-align:center"|2 | style="text-align:center;"|21. maj |[[Torino]] – [[Sanremo]] | style="text-align:center;"| 185 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}} |- !style="text-align:center"|3 | style="text-align:center;"|22. maj |[[Sanremo]] – [[Genova]] | style="text-align:center;"| 149 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Willy Schroeders]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|4 | style="text-align:center;"|23. maj |[[Cagliari]] – [[Cagliari]] | style="text-align:center;"| 118 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Oreste Magni]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|5 | style="text-align:center;"|24. maj |[[Marsala]] – [[Palermo]] | style="text-align:center;"| 144 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Louis Proost]]|BEL}} |- ! | style="text-align:center;"|25. maj | colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|6 | style="text-align:center;"|26. maj |[[Palermo]] – [[Milazzo]] | style="text-align:center;"| 224 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Nino Defilippis]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|7 | style="text-align:center;"|27. maj |[[Reggio Calabria]] – [[Cosenza]] | style="text-align:center;"| 221 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Antonio Suárez]]|ESP|1945}} |- !style="text-align:center"|8 | style="text-align:center;"|28. maj |[[Cosenza]] – [[Taranto]] | style="text-align:center;"| 237 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Piet van Est]]|NED}} |- !style="text-align:center"|9 | style="text-align:center;"|29. maj |[[Castellana Grotte]] – [[Bari]] | style="text-align:center;"| 53 km | style="text-align:center;"|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Jacques Anquetil]]|FRA}} |- !style="text-align:center"|10 | style="text-align:center;"|30. maj |[[Bari]] – [[Potenza]] | style="text-align:center;"| 140 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Vito Taccone]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|11 | style="text-align:center;"|31. maj |[[Potenza]] – [[Teano]] | style="text-align:center;"| 252 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Pietro Chiodini]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|12 | style="text-align:center;"|1. junij |[[Gaeta]] – [[Rim]] | style="text-align:center;"| 149 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Renato Giusti]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|13 | style="text-align:center;"|2. junij |[[Mentana]] – [[Castelfidardo]] | style="text-align:center;"| 279 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Rik Van Looy]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|14 | style="text-align:center;"|3. junij |[[Ancona]] – [[Firence]] | style="text-align:center;"| 250 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Silvano Ciampi]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|15 | style="text-align:center;"|4. junij |[[Firence]] – [[Modena]] | style="text-align:center;"| 178 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Rik Van Looy]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|16 | style="text-align:center;"|5. junij |[[Modena]] – [[Vicenza]] | style="text-align:center;"| 207 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Adriano Zamboni]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|17 | style="text-align:center;"|6. junij |[[Vicenza]] – [[Trst]] | style="text-align:center;"| 204 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Rik Van Looy]]|BEL}} |- ! | style="text-align:center;"|7. junij | colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|18 | style="text-align:center;"|8. junij |[[Trst]] – [[Vittorio Veneto]] | style="text-align:center;"| 161 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Renato Giusti]]|ITA}} |- !style="text-align:center"|19 | style="text-align:center;"|9. junij |[[Vittorio Veneto]] – [[Trento]] | style="text-align:center;"| 249 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Willy Schroeders]]|BEL}} |- !style="text-align:center"|20 | style="text-align:center;"|10. junij |[[Trento]] – [[Bormio]] | style="text-align:center;"| 275 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Charly Gaul]]|LUX}} |- !style="text-align:center"|21 | style="text-align:center;"|11. junij |[[Bormio]] – [[Milano]] | style="text-align:center;"| 214 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}} |- ! |colspan="2" align=center| Skupaj |colspan="5" align="center"| 4004 km |- |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Ekipno |- ! 1 | [[Miguel Poblet]] |style="background:pink;" rowspan=6| [[Miguel Poblet]] |style="background:#EFEFEF;"| ''brez'' |style="background:lightyellow;" rowspan=2| {{ct|Ignis|1961}} |- ! 2 | [[Miguel Poblet]] |style="background:lightgreen;" rowspan=5| [[Angelo Conterno]] |- ! 3 | [[Willy Schroeders]] |style="background:lightyellow;" rowspan=19| {{ct|Faema|1961a}} |- ! 4 | [[Oreste Magni]] |- ! 5 | [[Louis Proost]] |- ! 6 | [[Nino Defilippis]] |- ! 7 | [[Antonio Suárez]] |style="background:pink;"| [[Antonio Suárez]] |style="background:lightgreen;" rowspan=4| [[Angelo Conterno]] in [[Edouard Delberghe]] |- ! 8 | [[Piet van Est]] |style="background:pink;" rowspan=2| [[Guillaume Van Tongerloo]] |- ! 9 | [[Jacques Anquetil]] |- ! 10 | [[Vito Taccone]] |style="background:pink;" rowspan=4| [[Jacques Anquetil]] |- ! 11 | [[Pietro Chiodini]] |style="background:lightgreen;" rowspan=3| [[Vito Taccone]] in [[Federico Bahamontes]] |- ! 12 | [[Renato Giusti]] |- ! 13 | [[Rik Van Looy]] |- ! 14 | [[Silvano Ciampi]] |style="background:pink;" rowspan=8| [[Arnaldo Pambianco]] |style="background:lightgreen;" rowspan=8| [[Vito Taccone]] |- ! 15 | [[Rik Van Looy]] |- ! 16 | [[Adriano Zamboni]] |- ! 17 | [[Rik Van Looy]] |- ! 18 | [[Renato Giusti]] |- ! 19 | [[Willy Schroeders]] |- ! 20 | [[Charly Gaul]] |- ! 21 | [[Miguel Poblet]] |- ! colspan=2| '''Skupaj''' ! style="background:#F660AB;"| '''[[Arnaldo Pambianco]]''' ! style="background:#32CD32;"| '''[[Vito Taccone]]''' ! style="background:yellow;"| '''{{ct|Faema|1961a}}''' |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|pink}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku | {{cjersey|green}} |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |} === Rožnata majica === [[Slika:1961 Giro d'Italia Water Riders.jpg|thumb|right|250px|[[Armando di Maria]] in [[Gianni Ferlenghi]] v 16. etapi]] [[Slika:1961 Giro d'Italia Stage 10 crash.jpg|thumb|right|250px|Po padcu v 10. etapi]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="width:40em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="BRI 1961"/><ref name="CDS GC Fin">{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=9003&p=1#page/1/mode/1up|title=Con 3' 45" su Anquetil|work=Corriere dello Sport|date=12 June 1961|page=1|access-date=7 July 2013|language=it|trans-title=With 3' 45" about Anquetil|archive-url=https://web.archive.org/web/20141223154151/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=9003&p=1|archive-date=23 December 2014|url-status=live}}</ref><ref name="LU Final">{{navedi novice |url=https://archivio.unita.news/assets/main/1961/06/12/page_003.pdf |title=Laurea per Pambianco |language=it |date=12 June 1961 |page=3 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=27 May 2012 |format=PDF |trans-title=Degree for Pambianco |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502062407/https://archivio.unita.news/assets/main/1961/06/12/page_003.pdf |archive-date=2 May 2019 }}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- !style="text-align:center"| 1 | {{flagathlete|[[Arnaldo Pambianco]]|ITA}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=Pink jersey]] | {{ct|Fides|1961}} |align="right"| {{nowrap|111h 25' 28"}} |- !style="text-align:center"| 2 | {{flagathlete|[[Jacques Anquetil]]|FRA}} | {{ct|Helyett|1961}} |align="right"| + 3' 45" |- !style="text-align:center"| 3 | {{flagathlete|[[Antonio Suárez]]|ESP|1945}} | {{ct|Faema|1961b}} |align="right"| + 4' 17" |- !style="text-align:center"| 4 | {{flagathlete|[[Charly Gaul]]|LUX}} | {{ct|Gazzola|1961}} |align="right"| + 4' 22" |- !style="text-align:center"| 5 | {{flagathlete|[[Guido Carlesi]]|ITA}} | {{ct|Philco|1961}} |align="right"| + 8' 08" |- !style="text-align:center"| 6 | {{flagathlete|[[Hans Junkermann]]|GER}} | {{ct|Gazzola|1961}} |align="right"| + 12' 25" |- !style="text-align:center"| 7 | {{flagathlete|[[Rik Van Looy]]|BEL}} | {{ct|Faema|1961a}} |align="right"| + 12' 38" |- !style="text-align:center"| 8 | {{flagathlete|[[Guillaume Van Tongerloo]]|BEL}} | {{ct|Faema|1961a}} |align="right"| + 14' 18" |- !style="text-align:center"| 9 | {{flagathlete|[[Carlo Brugnami]]|ITA}} | {{ct|Torpado|1961}} |align="right"| + 16' 05" |- !style="text-align:center"| 10 | {{flagathlete|[[Nino Defilippis]]|ITA}} | {{ct|Carpano|1961}} |align="right"| + 16' 23" |- |} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="BRI 1961"/><ref name="LU Final"/><ref name="LS Fin">{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,5/articleid,0080_02_1961_0139_0005_17641287/|title=La media del Giro: km. 36,289 sul percorso totale di km. 3.908|language=it|date=12 June 1961|page=5|newspaper=La Stampa|publisher=Editrice La Stampa|access-date=22 June 2012|trans-title=The average of the Tour: 36.289 km the total distance of 3,908 km.|archive-date=2023-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230928141122/http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,5/articleid,0080_02_1961_0139_0005_17641287/|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- !style="text-align:center"| 1 | {{flagathlete|[[Vito Taccone]]|ITA}} | {{ct|Atala|1961}} |style="text-align:center"| 270 |- !style="text-align:center"| 2 | {{flagathlete|[[Gabriel Mas]]|ESP|1945}} | {{ct|Faema|1961b}} |style="text-align:center"| 130 |- !style="text-align:center"| 3 | {{flagathlete|[[Imerio Massignan]]|ITA}} | {{ct|Legnano|1961}} |style="text-align:center"| 120 |- !style="text-align:center" rowspan="3"| 4 | {{flagathlete|[[Hans Junkermann]]|GER}} | {{ct|Gazzola|1961}} |style="text-align:center" rowspan="3"| 70 |- | {{flagathlete|[[Jesús Galdeano]]|ESP|1945}} | {{ct|Faema|1961b}} |- | {{flagathlete|[[Angelo Conterno]]|ITA}} | Baratti |- !style="text-align:center" rowspan="3"| 7 | {{flagathlete|[[Guido Carlesi]]|ITA}} | {{ct|Philco|1961}} |style="text-align:center" rowspan="3"| 50 |- | {{flagathlete|[[Rik Van Looy]]|BEL}} | {{ct|Faema|1961a}} |- | {{flagathlete|[[Charly Gaul]]|LUX}} | {{ct|Gazzola|1961}} |- !style="text-align:center" rowspan="2"| 10 | {{flagathlete|[[Edouard Delberghe]]|FRA}} | {{ct|Helyett|1961}} |style="text-align:center" rowspan="2"| 40 |- | {{flagathlete|[[Arnaldo Pambianco]]|ITA}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=Pink jersey]] | {{ct|Fides|1961}} |- |} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="CDS T Fin">{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=9003&p=1#page/2/mode/1up|title=G.P. a squadre Pagella Ramazzotti|work=Corriere dello Sport|date=12 June 1961|page=2|access-date=7 July 2013|language=it|archive-url=https://web.archive.org/web/20141223154151/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=9003&p=1|archive-date=23 December 2014|url-status=live}}</ref><ref name="LU Final"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- !style="text-align:center"| 1 | {{ct|Faema|1961a}} |align="right"| 4959 |- !style="text-align:center"| 2 | {{ct|Torpado|1961}} |align="right"| 1964 |- !style="text-align:center"| 3 | {{ct|Ignis|1961}} |align="right"| 1787 |- !style="text-align:center"| 4 | {{ct|Faema|1961b}} |align="right"| 1591 |- !style="text-align:center"| 5 | {{ct|Molteni|1961}} |align="right"| 1326 |- !style="text-align:center"| 6 | {{ct|Bianchi|1961}} |align="right"| 1137 |- !style="text-align:center"| 7 | Baratti |align="right"| 1010 |- !style="text-align:center"| 8 | {{ct|Helyett|1961}} |align="right"| 950 |- !style="text-align:center"| 9 | {{ct|Fides|1961}} |align="right"| 849 |- !style="text-align:center"| 10 | {{ct|Atala|1961}} |align="right"| 838 |- |} == Sklici == {{sklici}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|1961]] [[Kategorija:1961 v športu]] efyfnvx6wcm6d7sey6w5e3s5rxmf2hq 0 550173 6688649 6281447 2026-06-13T01:37:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688649 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 1949 | image = Fausto Coppi Giro d'Italia 1949.jpg | image_size = 350 | image_caption = [[Fausto Coppi]] na dirki | date = 21. maj—12. junij | stages = 19 | distance = 4088 | unit = km | time = 125h 25' 50" | first = [[Fausto Coppi]] | first_nat = ITA | first_team = {{ct|Bianchi|1949}} | first_color = pink | second = [[Gino Bartali]] | second_nat = ITA | second_team = {{ct|Bartali|1949}} | third = [[Giordano Cottur]] | third_nat = ITA | third_team = {{ct|Wilier|1949}} | mountains = [[Fausto Coppi]] | mountains_nat = ITA | mountains_team = {{ct|Bianchi|1949}} | sprints = [[Oreste Conti]] | sprints_nat = ITA | sprints_team = {{ct|Bianchi|1949}} | team = {{ct|Wilier|1949}} | previous = [[Dirka po Italiji 1948|1948]] | next = [[Dirka po Italiji 1950|1950]] }} '''Dirka po Italiji 1949''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1949}}) je 32. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[21. maj]]a v [[Palermo|Palermu]] in končala [[12. junij]]a v [[Monza|Monzi]].<ref name="BRI 1949">{{navedi splet|url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1949.html |title=1949 Giro d'Italia |work=Bike Race Info|author= Bill and Carol McGann |publisher=Dog Ear Publishing|access-date=2012-07-10}}</ref> Sodelovalo je 105 kolesarjev iz 15-ih ekip. [[Rožnata majica|Rožnato majico]] je tretjič osvojil [[Fausto Coppi]] ({{ct|Bianchi|1949}}), drugo mesto [[Gino Bartali]] ({{ct|Bartali|1949}}), tretje pa [[Giordano Cottur]] ({{ct|Wilier|1949}}).<ref name="1949 elm final">{{navedi novice|url=http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1949/06/15/pagina-2/664719/pdf.html |title=Coppi gana la Vuelta a Italia |language=es |date=15 June 1949 |page=2 |publisher=El Mundo Deportivo |access-date=27 May 2012 |trans-title=Coppi Wins the Tour of Italy |location=Milano |archive-url=https://web.archive.org/web/20131219091323/http://hemeroteca.mundodeportivo.com/preview/1949/06/15/pagina-2/664719/pdf.html |archive-date=19 December 2013 |url-status=live }}</ref><ref name="SS 1949-81">{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,avanzata/action,viewer/Itemid,3/page,3/articleid,1431_02_1981_0128_0003_20283517/|language=it|date=13 May 1981|page=3|title=Dino Buzzati racconta la sfida Coppi-Bartali|newspaper=Stampa Sera|publisher=Editrice La Stampa|access-date=27 May 2012|format=PDF|trans-title=Dino Buzzati tells the Coppi-Bartali challenge|archive-date=2025-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250726145301/http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,avanzata/action,viewer/Itemid,3/page,3/articleid,1431_02_1981_0128_0003_20283517/|url-status=dead}}</ref><ref name="LU 1960rv">{{navedi novice |url=https://archivio.unita.news/assets/main/1960/01/04/page_006.pdf|title=Coppi come un fulmine passo sui baluardi alpini|language=it |date=4 January 1960 |page=6 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=27 May 2012 |trans-title=Coppi as a lightning step on the Alpine ramparts |archive-url=https://web.archive.org/web/20190928152919/https://archivio.unita.news/assets/main/1960/01/04/page_006.pdf|author=Attilio Camoriano |archive-date=28 September 2019 |url-status=live}}</ref><ref name="CDS 5DB4">{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=7551&p=1|title=Il 32 Giro d'Italia Entra Nell'Appassionante Vigilia|author=Ennio Mantella|work=Corriere dello Sport|date=17 May 1949|page=1|access-date=7 July 2019|language=it|trans-title=The 32 Giro d'Italia enters the thrilling Christmas Eve|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002074455/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=7551&p=1|archive-date=2 October 2019|url-status=live}}</ref><ref name="LU 6DB4">{{navedi novice |url=https://archivio.unita.news/assets/main/1949/05/15/page_003.pdf |title=Il "Giro" e pronto! |language=it |date=15 May 1949 |page=3 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=27 May 2012 |trans-title=The "Tour" is Ready!|archive-url=https://web.archive.org/web/20191007134854/https://archivio.unita.news/assets/main/1949/05/15/page_003.pdf |archive-date=7 October 2019 |url-status=live }}</ref> == Ekipe == {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} *{{ct|Arbos|1949}} *{{ct|Atala|1949}} *{{ct|Bartali|1949}} *{{ct|Benotto|1949}} *{{ct|Bianchi|1949}} *{{ct|Bottecchia|1949}} *{{ct|Cimatti|1949}} *Edelweiss *{{ct|Fiorelli|1949}} *{{ct|Frejus|1949}} *{{ct|Ganna|1949}} *{{ct|Legnano|1949}} *{{ct|Stucchi|1949}} *{{ct|Viscontea|1949}} *{{ct|Wilier|1949}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="BRI 1949"/> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope=“row” |1 | style="text-align:center;"|21. maj |[[Palermo]] – [[Catania]] | style="text-align:center;"|261km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Mario Fazio]]|ITA}} |- ! scope=“row” |2 | style="text-align:center;"|22. maj |[[Catania]] – [[Messina]] | style="text-align:center;"|163 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Sergio Maggini]]|ITA}} |- ! scope=“row” |3 | style="text-align:center;"|23. maj |[[Villa San Giovanni]] – [[Cosenza]] | style="text-align:center;"|214 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Guido De Santi]]|ITA}} |- ! scope=“row” |4 | style="text-align:center;"|24. maj |[[Cosenza]] – [[Salerno]] | style="text-align:center;"|292 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Fausto Coppi]]|ITA}} |- ! scope=“row” |5 | style="text-align:center;"|26. maj |[[Salerno]] – [[Neapelj]] | style="text-align:center;"|161 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Serafino Biagioni]]|ITA}} |- ! scope=“row” |6 | style="text-align:center;"|27. maj |[[Neapelj]] – [[Rim]] | style="text-align:center;"|233 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Mario Ricci]]|ITA}} |- ! scope=“row” |7 | style="text-align:center;"|28. maj |[[Rim]] – [[Pesaro]] | style="text-align:center;"|298 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Adolfo Leoni]]|ITA}} |- ! scope=“row” |8 | style="text-align:center;"|29. maj |[[Pesaro]] – [[Benetke]] | style="text-align:center;"|273 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Luigi Casola]]|ITA}} |- ! scope=“row” |9 | style="text-align:center;"|31. maj |[[Benetke]] – [[Videm, Italija|Videm]] | style="text-align:center;"|249 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Adolfo Leoni]]|ITA}} |- ! scope=“row” |10 | style="text-align:center;"|1. junij |[[Videm, Italija|Videm]] – [[Bassano del Grappa]] | style="text-align:center;"|154 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Giovanni Corrieri]]|ITA}} |- ! scope=“row” |11 | style="text-align:center;"|2. junij |[[Bassano del Grappa]] – [[Bolzano]] | style="text-align:center;"|237 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Fausto Coppi]]|ITA}} |- ! scope=“row” |12 | style="text-align:center;"|4. junij |[[Bolzano]] – [[Modena]] | style="text-align:center;"|253 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Oreste Conte]]|ITA}} |- ! scope=“row” |13 | style="text-align:center;"|5. junij |[[Modena]] – [[Montecatini Terme]] | style="text-align:center;"|160 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Adolfo Leoni]]|ITA}} |- ! scope=“row” |14 | style="text-align:center;"|6. junij |[[Montecatini Terme]] – [[Genova]] | style="text-align:center;"|228 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Vincenzo Rossello]]|ITA}} |- ! scope=“row” |15 | style="text-align:center;"|7. junij |[[Genova]] – [[Sanremo]] | style="text-align:center;"|136 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Luciano Maggini]]|ITA}} |- ! scope=“row” |16 | style="text-align:center;"|9. junij |[[Sanremo]] – [[Cuneo]] | style="text-align:center;"|190 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Oreste Conte]]|ITA}} |- ! scope=“row” |17 | style="text-align:center;"|10. junij |[[Cuneo]] – [[Pinerolo]] | style="text-align:center;"|254 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Fausto Coppi]]|ITA}} |- ! scope=“row” |18 | style="text-align:center;"|11. junij |[[Pinerolo]] – [[Torino]] | style="text-align:center;"|65 km | style="text-align:center;"| [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Antonio Bevilacqua]]|ITA}} |- ! scope=“row” |19 | style="text-align:center;"|12. junij |[[Torino]] – [[Monza]] | style="text-align:center;"|267 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Giovanni Corrieri]]|ITA}} |- ! scope="row" | |colspan="2" align=center| Skupaj |colspan="5" align="center"| 4088 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Najboljši neodvisni kolesar<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Gorski seštevek ! scope="col" style="width:14%;" | Črna majica (zadnji)<br />{{cjersey|black|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Ekipno |- ! scope=“row” | 1 | [[Mario Fazio]] | style="background:pink;" rowspan="1"| [[Mario Fazio]] |style="background:white;" rowspan="1"| [[Mario Fazio]] |style="background:lightgreen;" rowspan="2"| [[Mario Fazio]] |style="background:lightgray;" rowspan="1"| ? |style="background:lightyellow;" rowspan="3"| ? |- ! scope=“row” | 2 | [[Sergio Maggini]] | style="background:pink;" rowspan="5"| [[Giordano Cottur]] |style="background:white;" rowspan="2"| [[Andrea Carrea]] |style="background:lightgray;" rowspan="2"| [[Sante Carollo]] |- ! scope=“row” | 3 | [[Guido De Santi]] |style="background:lightgreen;" rowspan="8"| [[Mario Fazio]] & [[Léon Jomaux]] |- ! scope=“row” | 4 | [[Fausto Coppi]] |style="background:white;" rowspan="7"| [[Mario Fazio]] |style="background:lightgray;" rowspan="4"| [[Vitaliano Lazzerini]] |style="background:lightyellow;" rowspan="2"| {{ct|Wilier|1949}} |- ! scope=“row” | 5 | [[Serafino Biagioni]] |- ! scope=“row” | 6 | [[Mario Ricci]] |- ! scope=“row” | 7 | [[Adolfo Leoni]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Mario Fazio]] |- ! scope=“row” | 8 | [[Luigi Casola]] |style="background:lightgray;" rowspan="1"| [[Marcel Buysse]] |- ! scope=“row” | 9 | [[Adolfo Leoni]] | style="background:pink;" rowspan="8"| [[Adolfo Leoni]] |style="background:lightgray;" rowspan="1"| [[Sante Carollo]] |- ! scope=“row” | 10 | [[Giovanni Corrieri]] |style="background:lightgray;" rowspan="1"| [[Marcel Buysse]] |- ! scope=“row” | 11 | [[Fausto Coppi]] |style="background:white;" rowspan="9"| [[Giancarlo Astrua]] |style="background:lightgreen;" rowspan="9"| [[Fausto Coppi]] |style="background:lightgray;" rowspan="9"| [[Sante Carollo]] |- ! scope=“row” | 12 | [[Oreste Conte]] |- ! scope=“row” | 13 | [[Adolfo Leoni]] |- ! scope=“row” | 14 | [[Vincenzo Rossello]] |- ! scope=“row” | 15 | [[Luciano Maggini]] |- ! scope=“row” | 16 | [[Oreste Conte]] |- ! scope=“row” | 17 | [[Fausto Coppi]] | style="background:pink;" rowspan="3"| [[Fausto Coppi]] |- ! scope=“row” | 18 | [[Antonio Bevilacqua]] |- ! scope=“row” | 19 | [[Giovanni Corrieri]] |- ! colspan=2| Skupaj ! style="background:#F660AB;" rowspan="1"| '''[[Fausto Coppi]]''' ! style="background:lightgray;"| [[Giancarlo Astrua]] ! style="background:#32CD32;"| '''[[Fausto Coppi]]''' ! style="background:black;"| '''[[Sante Carollo]]''' ! style="background:yellow;"| '''{{ct|Wilier|1949}}''' |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|pink}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku | {{cjersey|white}} |Predstavlja vodilnega v razvrstitvi neodvisnih kolesarjev |} === Rožnata majica === {| class="wikitable plainrowheaders" style="width:40em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="BRI 1949"/><ref name="SS Finals 1">{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,4/articleid,1603_02_1949_0140_0004_22350978/|language=it|date=13 June 1949|page=4|title=A Corrieri, in volata l'ultimo traguardo|newspaper=Stampa Sera|publisher=Editrice La Stampa|access-date=27 May 2012|format=PDF|trans-title=A Couriers, in the final sprint finish|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003144237/http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,4/articleid,1603_02_1949_0140_0004_22350978/|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope=“row” | 1 | {{flagathlete|[[Fausto Coppi]]|ITA}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=Pink jersey]] | {{ct|Bianchi|1949}} |align="right"| {{nowrap|125h 25' 50"}} |- ! scope=“row” | 2 | {{flagathlete|[[Gino Bartali]]|ITA}} | {{ct|Bartali|1949}} |align="right"| + 23' 47" |- ! scope=“row” | 3 | {{flagathlete|[[Giordano Cottur]]|ITA}} | {{ct|Wilier|1949}} |align="right"| + 38' 27" |- ! scope=“row” | 4 | {{flagathlete|[[Adolfo Leoni]]|ITA}} | {{ct|Legnano|1949}} |align="right"| + 39' 01" |- ! scope=“row” | 5 | {{flagathlete|[[Giancarlo Astrua]]|ITA}} [[Image:Jersey white.svg|20px|alt=A white jersey]] | {{ct|Benotto|1949}} |align="right"| + 39' 50" |- ! scope=“row” | 6 | {{flagathlete|[[Alfredo Martini]]|ITA}} | {{ct|Wilier|1949}} |align="right"| + 48' 48" |- ! scope=“row” | 7 | {{flagathlete|[[Giulio Bresci]]|ITA}} | {{ct|Wilier|1949}} |align="right"| + 49' 14" |- ! scope=“row” | 8 | {{flagathlete|[[Serafino Biagioni]]|ITA}} | {{ct|Viscontea|1949}} |align="right"| + 53' 14" |- ! scope=“row” | 9 | {{flagathlete|[[Nedo Logli]]|ITA}} | {{ct|Arbos|1949}} |align="right"| + 56' 59" |- ! scope=“row” | 10 | {{flagathlete|[[Silvio Pedroni]]|ITA}} | {{ct|Frejus|1949}} |align="right"| + 1h 02' 10" |- |} {{columns-start}} === Neodvisni kolesarji === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših neodvisnih kolesarjev (1–5)<ref>{{navedi knjigo | last=Buzzati | first=Dino | author-link=Dino Buzzati | title=The Giro D'Italia: Coppi Versus Bartali at the 1949 Tour of Italy | url=https://books.google.com/books?id=pw_sPQAACAAJ | access-date=3 November 2013 | year=1998 | publisher=VeloPress | location=Boulder, Colorado | isbn=978-1-884737-51-0 |page=183}}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope=“row” | 1 | {{flagathlete|[[Giancarlo Astrua]]|ITA}} [[Image:Jersey white.svg|20px|alt=A white jersey]] | {{ct|Benotto|1949}} |align="right"| {{nowrap|126h 05' 40"}} |- ! scope=“row” | 2 | {{flagathlete|[[Serafino Biagioni]]|ITA}} | {{ct|Viscontea|1949}} |align="right"| + 13' 24" |- ! scope=“row” | 3 | {{flagathlete|[[Silvio Pedroni]]|ITA}} | {{ct|Frejus|1949}} |align="right"| + 22' 20" |- ! scope=“row” | 4 | {{flagathlete|[[Mario Fazio]]|ITA}} | {{ct|Bottecchia|1949}} |align="right"| + 26' 20" |- ! scope=“row” | 5 | {{flagathlete|[[Settimo Simonini]]|ITA}} | {{ct|Frejus|1949}} |align="right"| + 34' 23" |} {{column}} === Gorski seštevek === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–5)<ref name="SS Finals 1"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope=“row” | 1 | {{flagathlete|[[Fausto Coppi]]|ITA}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=Pink jersey]] | {{ct|Bianchi|1949}} |align="right"| 46 |- ! scope=“row” | 2 | {{flagathlete|[[Gino Bartali]]|ITA}} | {{ct|Bartali|1949}} |align="right"| 41 |- ! scope=“row” | 3 | {{flagathlete|[[Alfredo Pasotti]]|ITA}} | {{ct|Benotto|1949}} |align="right"| 23 |- ! scope=“row” | 4 | {{flagathlete|[[Giancarlo Astrua]]|ITA}} [[Image:Jersey white.svg|20px|alt=A white jersey]] | {{ct|Benotto|1949}} |align="right"| 14 |- ! scope=“row” | 5 | {{flagathlete|[[Léon Jomaux]]|FRA}} | {{ct|Bartali|1949}} |align="right"| 12 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1)<ref name="BRI 1949"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope=“row” | 1 | {{ct|Wilier|1949}} |align="right"| {{nowrap|?}} |- |} {{column}} === Vmesni šprinti === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na vmesnih šprintih (1–3)<ref name="SS Finals 1"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope=“row” | 1 | {{flagathlete|[[Oreste Conte]]|ITA}} | {{ct|Bianchi|1949}} |align="right"| 21 |- ! scope=“row” | 2 | {{flagathlete|[[Antonio Bevilacqua]]|ITA}} | {{ct|Atala|1949}} |align="right"| 19 |- ! scope=“row” | 3 | {{flagathlete|[[Adolfo Leoni]]|ITA}} | {{ct|Legnano|1949}} |align="right"| 13 |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Dirka po Italiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|1949]] [[Kategorija:1949 v športu]] cip7ibovxeulcsc5lanw38wb2mg5hlz 0 550175 6688648 6266090 2026-06-13T01:31:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688648 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 1948 | image = | image_size = | image_caption = | date = 15. maj—6. junij | stages = 19 | distance = 4164 | unit = km | time = 124h 51' 52" | first = [[Fiorenzo Magni]] | first_nat = ITA | first_team = {{ct|Wilier|1948}} | first_color = pink | second = [[Ezio Cecchi]] | second_nat = ITA | second_team = {{ct|Cimatti|1948}} | third = [[Giordano Cottur]] | third_nat = ITA | third_team = {{ct|Wilier|1948}} | mountains = [[Fausto Coppi]] | mountains_nat = ITA | mountains_team = {{ct|BIA|1948}} | team = {{ct|Wilier|1948}} | previous = [[Dirka po Italiji 1947|1947]] | next = [[Dirka po Italiji 1949|1949]] }} '''Dirka po Italiji 1948''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1948}}) je 31. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[15. maj]]a v [[Milano|Milanu]] in končala [[6. junij]]a v Milanu.<ref name="BRI 1948">{{navedi splet|url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1948.html |title=1948 Giro d'Italia |work=Bike Race Info |author=Bill and Carol McGann |publisher=Dog Ear Publishing |access-date=2012-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130516033619/http://bikeraceinfo.com/giro/giro1948.html |archive-date=2013-05-16 |url-status=live }}</ref> Sodelovalo je 77 kolesarjev iz 11-ih ekip. [[Rožnata majica|Rožnato majico]] je prvič osvojil [[Fiorenzo Magni]] ({{ct|Wilier|1948}}), drugo mesto [[Ezio Cecchi]] ({{ct|Cimatti|1948}}), tretje pa [[Giordano Cottur]] ({{ct|Wilier|1948}}).<ref name="LS Fin">{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/action,viewer/Itemid,3/page,0003/articleid,1605_02_1948_0127_0003_22331929/|title=Melanconico epilogo di un Giro sbagliato|language=it|date=7 June 1948|page=3|newspaper=La Stampa|publisher=Editrice La Stampa|access-date=22 June 2012|author=Giuseppe Ambrosini|trans-title=Melancholic epilogue of a wrong Giro}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="LS Fin2">{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/action,viewer/Itemid,3/page,0004/articleid,1605_02_1948_0127_0004_22331944/|title=Ultima tappa senza storia|language=it|date=7 June 1948|page=4|newspaper=La Stampa|publisher=Editrice La Stampa|access-date=22 June 2012|trans-title=Last stop no history}}</ref><ref name="LU Final">{{navedi novice |url=http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=/archivio/uni_1948_06/19480608_0004.pdf&query= |title=Coppi ha fatto bene |language=it |date=8 June 1948 |page=4 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=27 May 2012 |format=PDF |trans-title=Coppi did well |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303232530/http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&file=/archivio/uni_1948_06/19480608_0004.pdf&query= |archive-date=2016-03-03 |url-status=dead }}</ref><ref name="elm fin">{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD02/HEM/1948/06/07/MD19480607-004.pdf|title=La Vuelta a Italia Magni, vencedor|language=es|date=7 June 1948|page=4|newspaper=El Mundo Deportivo|publisher=El Mundo Deportivo S.A.|access-date=27 May 2012|trans-title=The Tour of Italy Magni, Winner|archive-url=https://web.archive.org/web/20141223200936/http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD02/HEM/1948/06/07/MD19480607-004.pdf|archive-date=23 December 2014|url-status=live}}</ref> == Ekipe == {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} *{{ct|Atala|1948}} *{{ct|Arbos|1948}} *{{ct|Benotto|1948}} *{{ct|BIA|1948}} *{{ct|Cimatti|1948}} *{{ct|Legnano|1948}} *{{ct|Lygie|1948}} *{{ct|Peugeot|1948}} *Viani-C.R.A.L. Imperia *{{ct|Viscontea|1948}} *{{ct|Wilier|1948}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="BRI 1948"/> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- !style="text-align:center"| 1 | 15. maj | [[Milano]] – [[Torino]] |align="center"| 190 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Giordano Cottur]]|ITA}} |- !style="text-align:center"| 2 | 16. maj | [[Torino]] – [[Genova]] |align="center"| 226 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Mario Ricci]]|ITA}} |- !style="text-align:center"| 3 | 17. maj | [[Genova]] – [[Parma]] |align="center"| 243 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Luciano Maggini]]|ITA}} |- !style="text-align:center"| 4 | 18. maj | [[Parma]] – [[Viareggio]] |align="center"| 266 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Luigi Casola]]|ITA}} |- ! |align="center"|19. maj |colspan="6" align=center| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 5 | 20. maj | [[Viareggio]] – [[Siena]] |align="center"| 165 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Adolfo Leoni]]|ITA}} |- !style="text-align:center"| 6 | 21. maj | [[Siena]] – [[Rim]] |align="center"| 256 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Luigi Casola]]|ITA}} |- !style="text-align:center"| 7 | 22. maj | [[Rim]] – [[Pescara]] |align="center"| 230 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Antonio Bevilacqua]]|ITA}} |- !style="text-align:center"| 8 | 23. maj | [[Pescara]] – [[Bari]] |align="center"| 347 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Adolfo Leoni]]|ITA}} |- ! |align="center"| 24. maj |colspan="6" align=center| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 9 | 25. maj | [[Bari]] – [[Neapelj]] |align="center"| 306 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Nedo Logli]]|ITA}} |- !style="text-align:center"| 10 | 26. maj | [[Neapelj]] – [[Fiuggi]] |align="center"| 184 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Italo De Zan]]|ITA}} |- !style="text-align:center"| 11 | 27. maj | [[Fiuggi]] – [[Perugia]] |align="center"| 265 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Désiré Keteleer]]|BEL}} |- ! |align="center"| 28. maj |colspan="6" align=center| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 12 | 29. maj | [[Perugia]] – [[Firence]] |align="center"| 169 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Oreste Conte]]|ITA}} |- !style="text-align:center"| 13 | 30. maj | [[Firence]] – [[Bologna]] |align="center"| 194 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Bruno Pasquini]]|ITA}} |- !style="text-align:center"| 14 | 31. maj | [[Bologna]] – [[Videm, Italija|Videm]] |align="center"| 278 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Oreste Conte]]|ITA}} |- !style="text-align:center"| 15 | 1. junij | [[Videm, Italija|Videm]] – [[Auronzo di Cadore]] |align="center"| 125 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Vincenzo Rossello]]|ITA}} |- ! |align="center"| 2. junij |colspan="6" align=center| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 16 | 3. junij | [[Auronzo di Cadore]] – [[Cortina d'Ampezzo]] |align="center"| 90 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Fausto Coppi]]|ITA}} |- !style="text-align:center"| 17 | 4. junij | [[Cortina d'Ampezzo]] – [[Trento]] |align="center"| 160 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Fausto Coppi]]|ITA}} |- !style="text-align:center"| 18 | 5. junij | [[Trento]] – [[Brescia]] |align="center"| 239 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Elio Bertocchi]]|ITA}} |- !style="text-align:center"| 19 | 6. junij | [[Brescia]] – [[Milano]] |align="center"| 231 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Fiorenzo Magni]]|ITA}} |- ! |colspan="2" align=center| Skupaj |colspan="5" align="center"| 4164 km |- |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Gorski seštevek ! scope="col" style="width:14%;" | Črna majica (zadnji)<br />{{cjersey|black|size=25px}} ! scope="col" style="width:14%;" | Ekipno |- ! 1 | [[Giordano Cottur]] |style="background:pink;" rowspan="8"| [[Giordano Cottur]] |style="background:#EFEFEF;" rowspan="2"| ''brez'' |style="background:lightgray;" rowspan="1"| ? |style="background:lightyellow;" rowspan="2"| ? |- ! 2 | [[Mario Ricci]] |style="background:lightgray;" rowspan="1"| [[Antonio Covolo]] |- ! 3 | [[Luciano Maggini]] |style="background:lightgreen;" rowspan="4"| [[Ezio Cecchi]] |style="background:lightgray;" rowspan="1"| [[Enzo Bellini]] |style="background:lightyellow;" rowspan="7"| {{ct|Wilier|1948}} |- ! 4 | [[Luigi Casola]] |style="background:lightgray;" rowspan="3"| [[Antonio Covolo]] |- ! 5 | [[Adolfo Leoni]] |- ! 6 | [[Luigi Casola]] |- ! 7 | [[Antonio Bevilacqua]] |style="background:lightgreen;" rowspan="2"| [[Fausto Coppi]] |style="background:lightgray;" rowspan="2"| ? |- ! 8 | [[Adolfo Leoni]] |- ! 9 | [[Nedo Logli]] |style="background:pink;" rowspan="5"| [[Vito Ortelli]] |style="background:lightgreen;" rowspan="4"| [[Ezio Cecchi]] |style="background:lightgray;" rowspan="2"| [[Aldo Bini]] |- ! 10 | [[Italo De Zan]] |style="background:lightyellow;" rowspan="5"| {{ct|Arbos|1948}} |- ! 11 | [[Désiré Keteleer]] |style="background:lightgray;" rowspan="2"| [[Valeriano Zanazzi]] |- ! 12 | [[Oreste Conte]] |- ! 13 | [[Bruno Pasquini]] |style="background:lightgreen;" rowspan="2"| [[Ezio Cecchi]] in [[Fausto Coppi]] |style="background:lightgray;" rowspan="1"| [[Prosper Depredomme]] |- ! 14 | [[Oreste Conte]] |style="background:pink;" rowspan="1"| [[Fiorenzo Magni]] |style="background:lightgray;" rowspan="3"| ? |- ! 15 | [[Vincenzo Rossello]] |style="background:pink;" rowspan="2"| [[Ezio Cecchi]] |- ! 16 | [[Fausto Coppi]] |- ! 17 | [[Fausto Coppi]] |style="background:pink;" rowspan="3"| [[Fiorenzo Magni]] |style="background:lightgreen;" rowspan="3"| [[Fausto Coppi]] |style="background:lightgray;" rowspan="3"| [[Aldo Bini]] |style="background:lightyellow;" rowspan="3"| {{ct|Wilier|1948}} |- ! 18 | [[Elio Bertocchi]] |- ! 19 | [[Fiorenzo Magni]] |- ! colspan=2| '''Skupaj''' ! style="background:#F660AB;"| '''[[Fiorenzo Magni]]''' ! style="background:#32CD32;"| '''[[Fausto Coppi]]''' ! style="background:black;"| '''[[Aldo Bini]]''' ! style="background:yellow;"| '''{{ct|Wilier|1948}}''' |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|pink}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku |} === Rožnata majica === {| class="wikitable plainrowheaders" style="width:40em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="BRI 1948"/> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- | style="text-align:center;"| 1 || {{flagathlete|[[Fiorenzo Magni]]|ITA}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=Pink jersey]] || {{ct|Wilier|1948}} || align=right| {{nowrap|125h 51' 52"}} |- | style="text-align:center;"| 2 || {{flagathlete|[[Ezio Cecchi]]|ITA}} || {{ct|Cimatti|1948}} || align=right| + 11" |- | style="text-align:center;"| 3 || {{flagathlete|[[Giordano Cottur]]|ITA}} || {{ct|Wilier|1948}} || align=right| + 2' 37" |- | style="text-align:center;"| 4 || {{flagathlete|[[Vito Ortelli]]|ITA}} || {{ct|Atala|1948}} || align=right| s.t. |- | style="text-align:center;"| 5 || {{flagathlete|[[Primo Volpi]]|ITA}} || {{ct|Arbos|1948}} || align=right| + 8' 24" |- | style="text-align:center;"| 6 || {{flagathlete|[[Angelo Brignole]]|ITA}} || {{ct|Arbos|1948}} || align=right| + 9' 14" |- | style="text-align:center;"| 7 || {{flagathlete|[[Giulio Bresci]]|ITA}}|| {{ct|Wilier|1948}} || align=right| + 9' 17" |- | style="text-align:center;"| 8 || {{flagathlete|[[Gino Bartali]]|ITA}} || {{ct|Legnano|1948}} || align=right| + 11' 52" |- | style="text-align:center;"| 9 || {{flagathlete|[[Serafino Biagioni]]|ITA}} || Viani-C.R.A.L. Imperia || align=right| + 15' 05" |- | style="text-align:center;"| 10 || {{flagathlete|[[Alfredo Martini]]|ITA}} || {{ct|Wilier|1948}} || align=right| + 18' 22" |} {{columns-start}} === Gorski seštevek === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–9)<ref name="CDS St 17 GPM Fin">{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=6055&p=1#page/4/mode/1up|title=Fausto Coppi vince il Gr. Pr. della Montagna|work=Corriere dello Sport|date=5 June 1948|page=4|access-date=7 July 2013|language=it|trans-title=Fausto Coppi wins the Mountains Classification|archive-url=https://web.archive.org/web/20141222194727/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=6055&p=1#page/1/mode/1up|archive-date=22 December 2014|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://archivio.unita.news/assets/main/1948/06/05/page_004.pdf |page=4|date=5 June 1948|title=La XVIII Tappa del Giro d'Italia|trans-title=The XVIII stage of the Giro d'Italia|language=it|newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200505133531/https://archivio.unita.news/assets/main/1948/06/05/page_004.pdf |archive-date=5 May 2020 }}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- |style="text-align:center"| 1 | {{flagathlete|[[Fausto Coppi]]|ITA}} | {{ct|BIA|1948}} |align="right"| 25 |- |style="text-align:center"| 2 | {{flagathlete|[[Ezio Cecchi]]|ITA}} | {{ct|Cimatti|1948}} |align="right"| 16 |- |style="text-align:center"| 3 | {{flagathlete|[[Gino Bartali]]|ITA}} | {{ct|Legnano|1948}} |align="right"| 14 |- |style="text-align:center"| 4 | {{flagathlete|[[Vito Ortelli]]|ITA}} | {{ct|Atala|1948}} |align="right"| 12 |- |style="text-align:center"| 5 | {{flagathlete|[[Giordano Cottur]]|ITA}} | {{ct|Wilier|1948}} |align="right"| 9 |- |style="text-align:center"| 6 | {{flagathlete|[[Serafino Biagioni]]|ITA}} | Viani-C.R.A.L. Imperia |align="right"| 8 |- |style="text-align:center"| 7 | {{flagathlete|[[Primo Volpi]]|ITA}} | {{ct|Arbos|1948}} |align="right"| 6 |- |style="text-align:center"| 8 | {{flagathlete|[[Vincenzo Rossello]]|ITA}} | {{ct|Legnano|1948}} |align="right"| 5 |- |style="text-align:center" rowspan="3"| 9 | {{flagathlete|[[Aldo Baito]]|ITA}} | {{ct|Viscontea|1948}} |align="right" rowspan="3"| 4 |- | {{flagathlete|[[Luigi Casola]]|ITA}} | {{ct|Cimatti|1948}} |- | {{flagathlete|[[Alfredo Martini]]|ITA}} | {{ct|Wilier|1948}} |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1-8)<ref name="CDS Fin, Team">{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=6056&p=2#page/2/mode/1up|title=Classifica a squadre|work=Corriere dello Sport|date=7 June 1948|page=3|access-date=7 July 2013|language=it|trans-title=Team classification|archive-url=https://web.archive.org/web/20141222200519/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&c=1&f=6056&p=2|archive-date=22 December 2014|url-status=live}}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- |style="text-align:center"| 1 | {{ct|Wilier|1948}} |align="right"| {{nowrap|374h 47' 30"}} |- |style="text-align:center"| 2 | {{ct|Arbos|1948}} | align=right| + 28' 30" |- |style="text-align:center"| 3 | {{ct|Legnano|1948}} | align=right| + 1h 40' 07" |- |style="text-align:center"| 4 | Viani-C.R.A.L. Imperia | align=right| + 2h 04' 25" |- |style="text-align:center"| 5 | {{ct|Benotto|1948}} | align=right| + 2h 56' 36" |- |style="text-align:center"| 6 | {{ct|Atala|1948}} | align=right| + 3h 02' 43" |- |style="text-align:center"| 7 | {{ct|Viscontea|1948}} | align=right| + 4h 40' 14" |- |style="text-align:center"| 8 | {{ct|Cimatti|1948}} | align=right| + 5h 40' 45" |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|1948]] [[Kategorija:1948 v športu]] o5cx8caymdpua4a89rr7tyisj70ggol 0 550294 6688647 6266111 2026-06-13T01:20:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688647 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 1928 | image = Giro Italia 1928-map.png | image_size = 350 | image_caption = Trasa dirke | date = 12. maj–3. junij | stages = 12 | distance = 3044,6 | unit = km | time = 114h 15' 19" | first = [[Alfredo Binda]] | first_nat = ITA | first_natvar = 1861 | first_team = {{ct|Legnano|1928}} | second = [[Giuseppe Pancera]] | second_nat = ITA | second_natvar = 1861 | second_team = Touring-Pirelli | third = [[Bartolomeo Aymo]] | third_nat = ITA | third_natvar = 1861 | third_team = {{ct|Alcyon|1928}} | team = {{ct|Legnano|1928}} | previous = [[Dirka po Italiji 1927|1927]] | next = [[Dirka po Italiji 1929|1929]] }} '''Dirka po Italiji 1928''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1928}}) je 16. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[12. maj]]a v [[Milano|Milanu]] in končala [[3. junij]]a v Milanu.<ref name="BRI 1928">{{navedi splet|url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1928.html |title=1928 Giro d'Italia |work=Bike Race Info |author=Bill and Carol McGann |publisher=Dog Ear Publishing |access-date=2012-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140227200927/http://bikeraceinfo.com/giro/giro1928.html |archive-date=2014-02-27 |url-status=live }}</ref> Sodelovalo je 298 kolesarjev iz šestih ekip in privatnih kolesarjev, kar je naveč v zgodovini dirke.<ref name="BRI 1928"/> Skupno zmago je tretjič osvojil [[Alfredo Binda]] ({{ct|Legnano|1928}}), drugo mesto [[Giuseppe Pancera]] (Touring-Pirelli), tretje pa [[Bartolomeo Aymo]] ({{ct|Alcyon|1928}}).<ref name="BRI 1928"/> == Ekipe == {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|Alcyon|1928}} * {{ct|BIA|1928}} * Diamant * {{ct|Legnano|1928}} * Touring * {{ct|Wolsit|1928}} {{Div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="BRI 1928"/> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec ! scope="col" |Vodilni |- !style="text-align:center"| 1 | 12. maj | [[Milano]] – [[Trento]] | 233,1 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Domenico Piemontesi]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Domenico Piemontesi]]|ITA|1861}} |- ! | 13. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 2 | 14. maj | [[Trento]] – [[Forlì]] | 312,6 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Domenico Piemontesi]]|ITA|1861}} |- ! | 15. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 3 | 16. maj | [[Predappio]] – [[Arezzo]] | 148 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Domenico Piemontesi]]|ITA|1861}} |- ! | 17. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 4 | 18. maj | [[Arezzo]] – [[Sulmona]] | 327,9 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} |- ! | 19. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 5 | 20. maj | [[Sulmona]] – [[Foggia]] | 254,6 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} |- ! | 21. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 6 | 22. maj | [[Foggia]] – [[Neapelj]] | 248,3 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Domenico Piemontesi]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} |- ! | 23. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 7 | 24. maj | [[Neapelj]] – [[Rim]] | 275 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Domenico Piemontesi]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} |- ! | 25. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 8 | 26. maj | [[Rim]] – [[Pistoia]] | 323 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Albino Binda]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} |- ! | 27. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 9 | 28. maj | [[Pistoia]] – [[Modena]] | 206 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Domenico Piemontesi]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} |- ! | 29. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 10 | 30. maj | [[Modena]] – [[Genova]] | 270 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} |- ! | 31. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 11 | 1. junij | [[Genova]] – [[Torino]] | 195,1 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} |- ! | 2. junij |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 12 | 3. junij | [[Torino]] – [[Milano]] | 251 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Domenico Piemontesi]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} |- ! | colspan="2" style="text-align:center;"| Skupaj | colspan="5" style="text-align:center;"| 3044,6 km |} == Končna razvrstitev == === Skupni seštevek === {| class="wikitable plainrowheaders" style="width:40em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="BRI 1928"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,2/articleid,0027_01_1928_0132A_0002_24879631/|title=La Stampa - Consultazione Archivio|accessdate=2023-10-03|archive-date=2023-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231210064137/http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,2/articleid,0027_01_1928_0132A_0002_24879631/|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- !style="text-align:center"| 1 | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} | {{ct|Legnano|1928}} |align="right"| {{nowrap|114h 15' 19"}} |- !style="text-align:center"| 2 | {{flagathlete|[[Giuseppe Pancera]]|ITA|1861}} | Touring |align="right"| + 18' 13" |- !style="text-align:center"| 3 | {{flagathlete|[[Bartolomeo Aymo]]|ITA|1861}} | {{ct|Alcyon|1928}} |align="right"| + 27' 25" |- !style="text-align:center"| 4 | {{flagathlete|[[Victor Fontan]]|FRA}} | {{ct|Wolsit|1928}} |align="right"| + 31' 30" |- !style="text-align:center"| 5 | {{flagathlete|[[Egidio Picchiottino]]|ITA|1861}} | {{ct|Alcyon|1928}} |align="right"| + 36' 23" |- !style="text-align:center"| 6 | {{flagathlete|[[Aristide Cavallini]]|ITA|1861}} | {{ct|BIA|1928}} |align="right"| + 40' 34" |- !style="text-align:center"| 7 | {{flagathlete|[[Amulio Viarengo]]|ITA|1861}} | — |align="right"| + 52' 19" |- !style="text-align:center"| 8 | {{flagathlete|[[Albino Binda]]|ITA|1861}} | {{ct|Wolsit|1928}} |align="right"| + 54' 53" |- !style="text-align:center"| 9 | {{flagathlete|[[Giovanni Brunero]]|ITA|1861}} | {{ct|Wolsit|1928}} |align="right"| + 1h 13' 00" |- !style="text-align:center"| 10 | {{flagathlete|[[Pietro Chesi]]|ITA|1861}} | {{ct|BIA|1928}} |align="right"| + 1h 14' 07" |- |} == Sklici == {{sklici}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|1928]] [[Kategorija:1928 v športu]] 1bu273oad4oxn2t9pwvel649pxi54w3 0 557103 6688635 6682450 2026-06-13T00:20:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688635 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Den Burg | native_name = | settlement_type = Vas | image_skyline = Denburgaerial.JPG | image_alt = | image_caption = Fotografija Den Burga iz zraka | image_flag = Texel_flag.svg | flag_size = 100x67px | image_shield = | shield_size = | motto = | anthem = | image_map = Map NL - Texel - Den Burg.svg | map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije | map_caption = Lokacija na otoku Texel | mapsize = 290px | image_map2 = | map_caption2 = | mapsize2 = | subdivision_type = [[Suverena država]] | subdivision_name = {{NLD}} | subdivision_type1 = [[Province na Nizozemskem|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]] | subdivision_type2 = [[Občina]] | subdivision_name2 = [[Texel]] | established_title = | demographics_type1 = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | demographics1_info2 = | established_date = | government_footnotes = | government_type = | governing_body = | leader_party = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | legislature = | seat_type = | seat = | seat1_type = | seat1 = | coordinates = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}} | foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]] | ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat | image = Denburgaerial.JPG | caption = Fotografija Den Burga iz zraka | area_footnotes = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_footnotes = | population_total = 7,555 | population_as_of = 1. januar 2021 | population_density_km2 = | population_demonym = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | area_code_type = | area_code = | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | blank2_name = | blank2_info = | blank_name_sec2 = | blank_info_sec2 = | iso_code = | website = | official_name = | image_map1 = }} '''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')<ref>Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}</ref> je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]]. Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]]. == Zgodovina == Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu. ; Druga svetovna vojna V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950. Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]]. == Staro vaško jedro == [[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]] ''Zemljevid starega središča Den Burga.'' == Religija == Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]]. == Rojeni v Den Burgu == * [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike * [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav * [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik == Glej tudi == * Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu * Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu == Izobraževanje == V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ). == Slike == <gallery> Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju </gallery> == Zunanje povezave == * [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi) == Sklici == {{Sklici|30em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Severna Holandija]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 4sgcu4eakiyjd6lqql86epcq5cdolua 0 557720 6688695 6298507 2026-06-13T07:53:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688695 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Estonski prirodoslovni muzej | image = Näitus "Müstiline ürgmeri".jpg | caption = Razstava ''Skrivnosti starodavnega morja'' v Estonskem muzeju naravne zgodovine |pushpin_map = | former_name = Narodni prirodoslovni muzej | established = 1941 | location = [[Talin]], [[Estonija]] | type = [[muzej]] | visitors = | website = https://www.loodusmuuseum.ee/ }} '''Estonski prirodoslovni muzej''' (skrajšano EMNH; estonsko ''Eesti Loodusmuuseum'') je estonski narodni prieodoslovni muzej. Je v starem mestnem jedru [[Talin]]a. Muzej se osredotoča na naravoslovje in naravoslovje,<ref>{{navedi splet|url=http://www.loodusmuuseum.ee/muuseumist/ |title=Muuseumist - Eesti Loodusmuuseum |language=et|website=Loodusmuuseum.ee |access-date=2016-12-12}}</ref> obiskovalcem pa ponuja izlet v divjino Estonije. == Zgodovina == Začetki muzeja segajo v muzej Estonske literarne družbe, ki je bil ustanovljen leta 1842 in se je leta 1864 preimenoval v Pokrajinski muzej. Ta muzej je bil aktiven pri raziskovanju naravoslovnih znanosti, področja, ki je v muzeju leta 1872 pridobilo pomen, ko je Alexander von der Pahlen (1820–1895) začel prispevati k zbirki. Pahlen je bil kasneje izvoljen za predsednika in pod njegovim vodstvom je zbirka še naprej rasla. Ko je zbirka rasla, je bila leta 1911 kupljena nova stavba na ulici Kohtu za njeno namestitev.<ref name=":0">{{navedi splet|title=History – Estonian Museum of Natural History|url=http://www.loodusmuuseum.ee/en/history|access-date=2017-10-11|website=www.loodusmuuseum.ee|language=en|archive-date=2019-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20191225115627/https://www.loodusmuuseum.ee/en/history|url-status=dead}}</ref> Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] zaradi pasivnega odpora muzejske zbirke niso preselili v Rusijo. Pokrajinski muzej je še naprej deloval v okviru oddelka za umetnost in dediščino ministra za izobraževanje in raziskave, vendar se je leta 1926 preimenoval v Muzej estonske literarne družbe. Po [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Molotov-Ribbentrop]] so baltsko-nemške ustanove, vključno z Estonsko literarno družbo, zaprli. Leta 1940 so sovjetske oblasti z uredbo Sveta ljudskih komisarjev Estonske SSR nacionalizirale vse muzeje, kar je omogočilo ustanovitev Narodnega prirodoslovnega muzeja v Talinu 1. januarja 1941.<ref name="loodusmuuseum1">{{navedi splet |url=http://www.loodusmuuseum.ee/muuseumist/history/ |title=Estonian Museum of Natural History - History |access-date=2014-12-22 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150314220847/http://www.loodusmuuseum.ee/muuseumist/history/ |archive-date=2015-03-14 }}</ref> Leta 1942 je bomba uničila del muzejskih primerkov. == Zbirka == [[File:Estonian Museum of Natural History, 2018.jpg|thumb|Estonski prirodoslovni muzej]] Zbirke Estonskega prirodoslovnega muzeja vsebujejo skoraj 300.000 muzejskih primerkov. V zbirkah je predstavljenih približno 90 % vrst rastlin, hroščev, metuljev in moljev, ptic in sesalcev, ki jih najdemo v Estoniji. Zelo dragocen del zbirk sestavljajo tipski primerki – primerki, uporabljeni za prvi opis novega taksona in služijo kot dokončni primer tega taksona.<ref>{{navedi splet|title=Collections - Estonian Museum of Natural History|url=https://www.loodusmuuseum.ee/en/collections|access-date=2022-02-13|website=www.loodusmuuseum.ee|archive-date=2023-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20230513005825/https://www.loodusmuuseum.ee/en/collections|url-status=dead}}</ref> === Botanična zbirka === Glavna botanična zbirka obsega približno 122.000 rastlinskih primerkov. [[Herbarij]] [[Višje rastline|višjih rastlin]] obsega 90.000 primerkov, od tega je 88.700 listov, ostalo pa plodovi, semena in strobili. Večino gradiva je bilo zbranega v Estoniji, zbirka pa vsebuje primerke pretežnega dela domače flore - 1600 taksonov. Najstarejši primerki v zbirki segajo v 30. leta 19. stoletja.<ref>{{navedi splet|title=Botanical collections - Estonian Museum of Natural History|url=https://www.loodusmuuseum.ee/en/botanical-collections|access-date=2022-02-13|website=www.loodusmuuseum.ee|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213013956/https://www.loodusmuuseum.ee/en/botanical-collections|url-status=dead}}</ref> === Mikološke zbirke === Mikološki herbarij obsega približno 2450 rastlinskih primerkov. Zbirka neliheniziranih gliv vsebuje 250 vzorcev. Od več kot 2200 primerkov, ki so vključeni v zbirko lišajev, tj. zbirka liheniziranih gliv, jih je bilo približno 1600 zbranih v Estoniji in 600 iz tujine (predvsem [[Skandinavija]] in drugi deli Evrope).<ref>{{navedi splet|title=Mycological collections - Estonian Museum of Natural History|url=https://www.loodusmuuseum.ee/en/mycological-collections|access-date=2022-02-13|website=www.loodusmuuseum.ee|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213013923/https://www.loodusmuuseum.ee/en/mycological-collections|url-status=dead}}</ref> === Zoološka zbirka === Zoološke zbirke obsegajo približno 130.000 primerkov. Zbirke se ponašajo s širokim izborom vrst vretenčarjev in nevretenčarjev iz Estonije in drugih delov sveta. Zoološke zbirke vključujejo: *Ornitološke zbirke *Zbirka sesalcev *Z vrstami bogata zbirka školjk mehkužcev, koral in iglokožcev *Zbirka mokrih vzorcev *Entomološke zbirke<ref>{{navedi splet|title=Zoological collections - Estonian Museum of Natural History|url=https://www.loodusmuuseum.ee/en/zoological-collections|access-date=2022-02-13|website=www.loodusmuuseum.ee|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213013934/https://www.loodusmuuseum.ee/en/zoological-collections|url-status=dead}}</ref> === Geološka zbirka === Geološka zbirka muzeja obsega približno 3500 vzorcev. Skoraj tri četrtine primerkov predstavlja paleontološki material, katerega najstarejši primerki so bili zbrani v sredini 19. stoletja. Pretežni del paleontološke zbirke tvorijo paleozojski fosili, najdeni v estonski kamnini. Najštevilčnejši vzorci med ohranjenim materialom so fosili morskih nevretenčarjev iz obdobja ordovicija in silurja. Paleontološke zbirke poleg tega vsebujejo frakcije kosti in fragmente skeleta sesalcev iz kvartarnega obdobja, ki večinoma izvirajo iz severnih ozemelj Rusije. Litološke zbirke hranijo tipične sedimentne kamnine estonske kamninske podlage: apnenec, lapor, peščenjak in muljevec. Petrološke zbirke so majhne, glavni primerki pa so estonski ledeniški eratični vzorci ter vzorci metamorfnih kamnin in magmatskih kamnin, zbrani z ozemlja nekdanje Sovjetske zveze. Število muzejskih mineraloških eksponatov se je v zadnjem desetletju močno povečalo zaradi domačih in tujih donacij. Medtem ko minerali, vneseni v zbirke v prejšnjih letih, večinoma prihajajo iz Rusije, vzhodne Evrope in Nemčije, sodobna zbirka vključuje minerale iz Avstralije, Južne Amerike in Afrike. Nekateri najbolj opazni mineraloški vzorci vključujejo velike kremenčeve, ametistne in fluoridne druze.<ref>{{navedi splet|title=Geological collections - Estonian Museum of Natural History|url=https://www.loodusmuuseum.ee/en/geological-collections|access-date=2022-02-13|website=www.loodusmuuseum.ee|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213013901/https://www.loodusmuuseum.ee/en/geological-collections|url-status=dead}}</ref> === Zgodovina znanstvene zbirke === Zgodovina znanstvene zbirke obsega približno 1050 arhivskega gradiva in zgodovinskih predmetov, povezanih s preučevanjem in posredovanjem narave.<ref>{{navedi splet|title=History of science collection - Estonian Museum of Natural History|url=https://www.loodusmuuseum.ee/en/history-science-collection|access-date=2022-02-13|website=www.loodusmuuseum.ee|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213013912/https://www.loodusmuuseum.ee/en/history-science-collection|url-status=dead}}</ref> === Zbirka fotografij === Zbirka fotografij vsebuje fotografije, negative in barvne diapozitive, skupaj 28.000 enot, ki odražajo vsakdanje življenje, razstave, terensko delo in dogajanje muzeja skozi čas. Foto zbirka muzeja je digitalizirana v biodiverzitetnem informacijskem sistemu ''PlutoF'' pod akronimom ''TAMF''.<ref>{{navedi splet|title=Photo collection - Estonian Museum of Natural History|url=https://www.loodusmuuseum.ee/en/photo-collection|access-date=2022-02-13|website=www.loodusmuuseum.ee|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213013945/https://www.loodusmuuseum.ee/en/photo-collection|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.loodusmuuseum.ee/ Uradna spletna stran] [[Kategorija:Muzeji v Estoniji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1941]] [[Kategorija:Prirodoslovni muzeji]] [[Kategorija:Ustanove v Talinu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Talinu]] eydzpye75sei9jqdhmjln725qyy9nwr 118 584108 6688485 6686512 2026-06-12T12:32:48Z Raprep 220594 6688485 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalnih moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /> Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "Kardeljeve ustave"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. 4. 1990. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14" /><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze (nekatere med njimi v neskladju z Ustavo SFRJ (1974)) pred in po plebiscitu.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških vlad oziroma proračunov.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> S prisvajanjem carin je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, z zasedbo mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s približno 3000 pripadniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO) in slovenske milice ob razglasitvi samostojnosti RS pa je začelo oborožen spopad in kasneje tudi prelivanje krvi. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|pages=142,146}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "Kardeljevo ustavo"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]] in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen politične odločevalce zavezuje, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na razširjeni seji Predsedstva RS 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Pekrski preludij === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nimata pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}}{{efn|Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje "ločevanja" ZK od carinske unije in enotnega trga. "Ločevanje" se je končalo na začetku leta 2021. ZK je zapustilo EU več let po referendumu, večino tega časa se je pogajalo. Vse do zaključka pogajanj je izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni prilastila carin že na 5. dan po referendumu), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^Repe:81 V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir dohodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni dohodek posameznih držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je streljanje pri Pogancih začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^Repe:286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A [[:hr:Veljko_Kadijević|Kadijević]] je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta.{{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[:sl:Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.^{Nikolić,Petrović:61}}} V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;}^Utenkar}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^Repe:372}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ okih8iqe6ykajcg870efb9wv1kande8 0 587188 6688671 6618201 2026-06-13T05:59:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688671 wikitext text/x-wiki {{Short description|Spletna podatkovna baza za opazovanje ptic}} {{Mala začetnica}} {{Infopolje Spletišče | name = eBird | logo = Ebird-logo.svg | logo_size = 200px | type = Wildlife database | language = 14 jezikov | author = [[Cornell Lab of Ornithology]] | url = {{URL|https://ebird.org/}} | launch_date = {{Start date and age|2002|df=y|p=y}} | current_status = Aktivno }} '''eBird''' je spletna [[Podatkovna zbirka|podatkovna baza]] o opazovanjih [[Ptiči|ptic]], ki [[Znanstvenik|znanstvenikom]], [[Raziskovanje|raziskovalcem]] in ljubiteljskim naravoslovcem omogoča dostop do podatkov o razširjenosti in številčnosti ptic v realnem času. Na začetku je eBird zbiral podatke le iz področja [[Zahodna polobla|zahodne poloble]], leta 2008 pa se je razširil na [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]]<ref>{{Navedi splet|last=eBird New Zealand|title=About eBird|url=http://ebird.org/content/newzealand/about|publisher=[[Cornell Lab of Ornithology]]|accessdate=5 June 2010|year=2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100922005815/http://ebird.org/content/newzealand/about|archivedate=22 September 2010}}</ref>, junija 2010 pa na ves svet.<ref name="Rangan">{{Navedi novice|last=Datta|first=Rangan|title=Counting the winged guests at Rabindra Sarobar|url=https://www.telegraphindia.com/my-kolkata/places/counting-the-winged-guests-at-rabindra-sarobar-in-south-kolkata-on-february-17-morning/cid/2002214|accessdate=26 February 2024|agency=My Kolkata|publisher=The Telegraph|date=22 February 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=eBird|title=Global eBird almost there! -- 3 June update|url=http://ebird.org/content/ebird/news/global-ebird-underway-27-may-update|publisher=Cornell Lab of Ornithology|accessdate=5 June 2010|year=2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100603231152/http://ebird.org/content/ebird/news/global-ebird-underway-27-may-update|archivedate=3 June 2010}}</ref> eBird velja za ambiciozen primer vključevanja ljubiteljskih opazovalcev pri zbiranju podatkov o [[Biotska raznovrstnost|biotski raznovrstnosti]] v znanstvene namene.<ref>[http://www.asis.org/Bulletin/Oct-03/levincragin.html "The Role of Information Science in Gathering Biodiversity and Neuroscience Data"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090303164747/http://www.asis.org/Bulletin/Oct-03/levincragin.html|date=2009-03-03}}, Geoffrey A. Levin and Melissa H. Cragin, ''[[American Society for Information Science and Technology|ASIST]] Bulletin'', Vol. 30, No. 1, Oct. 2003</ref> eBird je primer [[Množično zunanje izvajanje|množičnega zunanjega izvajanja]] zbiranja podatkov (''crowdsourcing'')<ref>{{Navedi novice|last=Robbins|first=Jim|date=2013-08-19|title=Crowdsourcing, for the Birds|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2013/08/20/science/earth/crowdsourcing-for-the-birds.html|accessdate=2022-01-18|issn=0362-4331}}</ref>. Pogosto ga omenjajo kot dober primer vključevanja javnosti v znanost, saj obravnava [[Občanska znanost|državljane kot znanstvenike]], kar javnosti omogoča dostop do lastnih podatkov ter uporabo podatkov, ki so jih zbrali drugi.<ref>{{Navedi časopis|last=Cooper|first=Caren|last2=Dickinson|first2=Janis|last3=Phillips|first3=Tina|last4=Bonney|first4=Rick|date=2008-11-20|title=Science Explicitly for Nonscientists|url=https://www.ecologyandsociety.org/vol13/iss2/resp1/|journal=Ecology and Society|language=en|volume=13|issue=2|doi=10.5751/ES-02602-1302r01|issn=1708-3087|doi-access=free}}</ref> == Zgodovina in namen == eBird je bil leta 2002 vzpostavljen v sodelovanju med [[Cornell Lab of Ornithology|Ornitološkim laboratorijem]] [[Univerza Cornell|Univerze Cornell]] in [[National Audubon Society]].<ref>{{Navedi splet|last=Sullivan|first=Brian|last2=Wood|first2=Christopher|last3=Iliff|first3=Marshall|last4=Bonney|first4=Rick|title=eBird: A citizen-based bird observation network in the biological sciences|url=https://www.researchgate.net/publication/248200195|website=Research Gate|accessdate=18 July 2020|quote=One such effort is eBird, a program launched by the Cornell Lab of Ornithology (CLO) and the National Audubon Society in 2002, which engages a vast network of human observers (citizen-scientists) to report bird observations using standardized protocols.}}</ref> Zbira osnovne podatke o številčnosti in razširjenosti ptic na različnih prostorskih in časovnih ravneh. Navdih za projekt je bila {{Medjezikovna povezava|ÉPOQ|lt=podatkovna zbirja ÉPOQ|fr}}, ki jo je leta 1975 ustvaril Jacques Larivée.<ref>{{Navedi splet|title=Étude des populations d'oiseaux du Québec|url=https://www.oiseauxqc.org/epoq.jsp|accessdate=2022-01-18|website=www.oiseauxqc.org|archive-date=2023-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20230811180506/https://oiseauxqc.org/epoq.jsp|url-status=dead}}</ref> Do 12. maja 2021 je bilo v tej svetovni podatkovni zbirki zabeleženih več kot milijardo opazovanj ptic.<ref>{{Navedi splet|last=eBird|first=Team|title=eBird passes 1 billion bird observations - eBird|url=https://ebird.org/ebird/news/ebird-passes-1-billion-bird-observations|accessdate=2022-02-28|website=ebird.org|language=en}}</ref> V zadnjih letih je vsako leto zabeleženih več kot 100 milijonov novih opazovanj.<ref>{{Navedi splet|title=About eBird|url=https://ebird.org/about|website=eBird|accessdate=18 July 2020}}</ref> Cilj eBirda je najbolje izkoristiti in omogočiti dostop do velikega števila opazovanj ptic, ki jih vsako leto opravijo ljubiteljski in poklicni [[Opazovanje ptic|opazovalci ptic]]. Opazovanja vsakega posameznika se združijo z opazovanji drugih v mednarodno mrežo.<ref name="AI">{{Navedi splet|date=25 June 2018|title=Saving the Earth with Artificial Intelligence (AI)|url=https://www.smdp.com/saving-the-earth-with-artificial-intelligence-ai/167047|accessdate=18 July 2020|website=Santa Monica Daily Press|archive-date=2020-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200718140403/https://www.smdp.com/saving-the-earth-with-artificial-intelligence-ai/167047|url-status=dead}}</ref> Podatki so nato dostopni prek spletnih poizvedb v različnih oblikah. === Uporaba podatkovne zbirke === Znanstveniki so na primer podatkovno zbirko eBird uporabili za ugotavljanje povezave med migracijami ptic in [[Monsun|monsunskim]] deževjem v [[Indija|Indiji,]] s čimer so potrdili tradicionalno znanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.indiatimes.com/technology/news/how-pied-cuckoos-signal-monsoon-rains-in-india-tech-that-demystifies-its-ancient-folklore-347733.html|title=Meet the Cuckoo That Brings Monsoon Rain Across India, and How Tech Confirmed Its Magical Power|date=20 June 2018}}</ref> Uporabili so jo tudi za opazovanje sprememb v razširjenosti ptic zaradi [[Podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] in za pomoč pri določanju [[Selitev ptic|selitvenih]] poti.<ref>{{Navedi splet|title=España encabeza la lista europea en registros de observaciones de aves|date=19 July 2018|url=https://www.cope.es/actualidad/vivir/biodiversidad/noticias/espana-encabeza-lista-europea-registros-observaciones-aves-20180719_240778|accessdate=18 July 2020|language=es}}</ref> Raziskava je pokazala, da so podatki iz eBird dovolj zanesljivi za ugotavljanje populacijskih trendov in razširjenosti vrst, če je bilo za določeno območje zbranih vsaj 10.000 podatkov.<ref>{{Navedi splet|title=Citizen science birding data passes scientific muster|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2018/03/180312085117.htm|website=Science Daily|accessdate=18 July 2020}}</ref> == Kritika podatkov == Sodelovanje v eBirdu je v mestnih območjih prostorsko pristransko, saj so podatki večinoma zbrani iz premožnejših sosesk. To pomeni, da podatkov eBird ne bi smeli obravnavati kot zanesljive za namene načrtovanja ali za razumevanje mestne ekologije ptic.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2023/11/21/science/birds-cities-redlining.html|title=Why Warblers Flock to Wealthier Neighborhoods|work=The New York Times|date=21 November 2023|last=Rosner|first=Hillary}}</ref> Takšna pristranskost se lahko še poveča ob dogodkih, kot je bila [[pandemija covida-19]], ko so vladni ukrepi v številnih državah omejili gibanje ljudi. Posledično so bila opazovanja še bolj osredotočena na urbana območja, medtem ko so druga življenjska okolja ostala premalo zastopana.<ref>{{Navedi časopis|last=Hochachka, W. M.|last2=Alonso, H.|last3=Gutiérrez-Expósito, C.|last4=Miller, E.|last5=Johnston, A.|year=2021|title=Regional variation in the impacts of the COVID-19 pandemic on the quantity and quality of data collected by the project eBird.|journal=Biol. Cons.|volume=254|pages=108974|bibcode=2021BCons.25408974H|doi=10.1016/j.biocon.2021.108974|pmc=8486489|pmid=34629475}}</ref> V drugi raziskavi so podatki iz eBirda dali drugačno oceno primernih habitatov za [[Anthus nilghiriensis|nilgirsko cipo]] (''Anthus nilghiriensis)'' v primerjavi s podatki, ki so jih zbrali znanstveniki z neposrednim terenskim opazovanjem in pregledom literature.<ref>{{Navedi časopis|last=Lele, A.|last2=Arasumani, M.|last3=Vishnudas, C. K.|last4=Koparde, Pankaj|last5=Joshi, Viral|last6=Robin, V. V.|year=2023|title=Ecological niche modelling reveals an elevated threat status for the Nilgiri Pipit (''Anthus nilghiriensis'').|url=https://link.springer.com/article/10.1007/s10336-023-02133-0|journal=J. Ornith.|volume=165|issue=2|pages=415–427|bibcode=2023JOrni.165..415L|doi=10.1007/s10336-023-02133-0|url-access=subscription}}</ref> Avtorji zato opozarjajo, da je treba prostorske modele razširjenosti, ki temeljijo izključno na podatkih iz eBirda, obravnavati previdno. Izkazalo se je, da podatki eBirda niso pristranski le prostorsko, temveč tudi časovno. Večina podatkov prihaja z območij z boljšo prometno infrastrukturo in gostejšo človeško poseljenostjo, poleg tega pa se število naloženih opazovanj skozi leto močno spreminja — največ jih je ob koncih tedna.<ref>{{Navedi časopis|last=Zhang, G.|year=2020|title=Spatial and Temporal Patterns in Volunteer Data Contribution Activities: A Case Study of eBird.|journal=ISPRS International Journal of Geo-Information|volume=9|issue=10|pages=597|bibcode=2020IJGI....9..597Z|doi=10.3390/ijgi9100597|doi-access=free}}</ref> Če pri analizah teh podatkov ne upoštevamo teh dolgoročnih in obsežnih pristranskosti, lahko sklepi bolj odražajo vedenjske vzorce uporabnikov eBirda kot dejansko vedenje ptic. Ena izmed študij je pokazala, da imajo [[Občanska znanost|občanski znanstveniki]] različne ravni znanja in izkušenj. Avtorji so predlagali, da bi morale analize upoštevati tudi pristranskost opazovalcev. Kot primer so v raziskavi navedli eBird.<ref>{{Navedi časopis|last=Kelling, S.|last2=Johnston, S.|last3=Hochachka, W. M.|last4=Iliff, M.|last5=Fink, D.|last6=Gerbracht, J.|last7=Lagoze, C.|last8=LaSorte, F. A.|last9=Moore, T.|last10=Wiggnins, A.|last11=Wong, Weng-Keen|year=2015|title=Can Observation Skills of Citizen Scientists Be Estimated Using Species Accumulation Curves?.|journal=PLOS ONE|volume=10|issue=10|pages=e0139600|bibcode=2015PLoSO..1039600K|doi=10.1371/journal.pone.0139600|pmc=4599805|pmid=26451728|doi-access=free}}</ref> == Značilnosti == eBird beleži prisotnost ali odsotnost posameznih vrst ptic ter njihovo številčnost na podlagi seznamov opazovanj. Uporabnikom je na voljo spletni vmesnik, prek katerega lahko vnesejo svoja opazovanja ali pa si ogledajo rezultate prek interaktivnih poizvedb. Spletna orodja omogočajo vodenje osebnih evidenc o opazovanih vrstah ter vizualizacijo podatkov z interaktivnimi zemljevidi in grafi. Od leta 2022 je spletna stran eBird v celoti na voljo v 14 jezikih (z različnimi narečnimi možnostmi za tri od njih), sistem pa podpira [[Domače ime|domača imena]] ptic v v 55 jezikih z 39 regionalnimi različicami.<ref>{{Navedi splet|title=Bird Names in eBird|url=https://support.ebird.org/en/support/solutions/articles/48000804865-bird-names-in-ebird|accessdate=2022-10-26|website=Help Center|language=en}}</ref> eBird je brezplačna storitev. Podatki so shranjeni v varovanem podatkovnem centru in se vsak dan arhivirajo. Dostopni so vsem uporabnikom prek spletne strani eBird in drugih aplikacij, ki jih je razvila mednarodna skupnost za informacije o biotski raznovrstnosti. Podatki eBird so na primer vključeni v [[Cornell Lab of Ornithology|Avian Knowledge Network]] (AKN), ki združuje podatke o populacijah ptic zahodne poloble in je vir podatkov za digitalno ornitološko referenco [[Birds of North America]]. AKN nato te podatke posreduje mednarodnim sistemom, kot je [[Global Biodiversity Information Facility]]. eBird je del sistema Starlink v modelu [[Subaru]] Ascent letnik 2019. Omogoča integracijo sistema eBird v zaslon na dotik avtomobila.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/dougnewcomb/2018/07/30/four-stand-out-tech-features-of-the-2019-subaru-ascent-limited/#224299e67225|title=Four Stand-Out Tech Features of the 2019 Subaru Ascent Limited|website=[[Forbes]]}}</ref> === Regionalna spletišča === eBird vključuje več regionalnih spletišč, ki pokrivajo različne dele sveta. Upravljajo jih lokalni partnerji, ki prilagajajo vsebine in podporo glede na posamezno območje.<ref>{{Navedi splet|title=Regional portals & collaborators - eBird|url=https://ebird.org/ebird/about/portals|accessdate=2022-09-25|website=ebird.org|language=en}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikidata property|P3444}} * [https://ebird.org/home Spletna stran eBird] * [https://ebird.org/science/publications Seznam publikacij, ki uporabljajo podatke eBird] [[Kategorija:Univerza Cornell]] [[Kategorija:Biološke podatkovne zbirke]] [[Kategorija:Ornitologija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]] 1a8b18sgzm3f2i193vwxdynawztuxei 0 596807 6688606 6614926 2026-06-12T17:37:51Z ~2026-34778-97 261548 Glavna prozna dela 6688606 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{infopolje oseba|image=Patrik Ouředník.jpg|caption=Patrik Ouředník}} '''Patrik Ouředník''', [[Čehi|češko]]-[[Francozi|francoski]] [[pisatelj]], * [[1957]], [[Praga]] Patrik Ouředník je mladost preživel na Češkoslovaškem v sedemdesetih letih 20. stoletja, v obdobju tako imenovane »normalizacije«, ki je zatrla upe [[praška pomlad|praške pomladi]]. Kot podpisnik ''Peticije za osvoboditev političnih zapornikov'' in urednik samoizdanih del je bil zaradi »ideološke neustreznosti« izključen iz univerzitetnega študija. Leta 1984 je emigriral v Francijo, kjer živi še danes. Je avtor približno dvajsetih knjig in prevajalec v češčino del [[François Rabelais|Rabelaisa]], [[Alfred Jarry|Jarryja]], [[Raymond Queneau|Queneauja]], [[Samuel Beckett|Becketta]], [[Henri Michaux|Michauxa]], [[Claude Simon|Simona]] in [[Boris Vian|Viana]]. == Glavna prozna dela == '''Leto štiriindvajset''' (''Rok čtyřiadvacet,'' 1995) se navezuje na »igre spomina« Joeja Brainarda (1970) in Georgesa Pereca (1978). Temelj teh »spustov« v avtorjev spomin sestavljajo fragmentarni spomini, uvedeni s formulo »spominjam se«. S temi drobci spomina, ki zadevajo leta 1965–1989, avtor prikliče trenutne posnetke bodisi iz lastnega življenja bodisi iz tega, kar se običajno imenuje »velika« družbena dejstva. Prikazujejo se klišeji, značilni za določen položaj, večni detajli, fragmenti govorice, samoumevnosti in govorne navade, vse skozi prizmo subjekta in avtorjevega »doživetega«. Ouředníkov pogled ostaja individualiziran in prepoznaven, vendar brez kakršnegakoli vrednostnega sodbe o dogodkih. Obdobje se razkriva samo po sebi, prek svojega jezika, ki se nenadoma, pod avtorjevim mikroskopom, iztrga iz svojega časovno umeščenega komunikacijskega konteksta.<ref>{{Navedi revijo|date=2026-02-09|title=Patrik Ouředník|url=https://fr.wikipedia.org/w/index.php?title=Patrik_Ou%C5%99edn%C3%ADk&oldid=233163139|language=fr}}</ref> '''Europeana''' (2001) ponuja, kot pove že podnaslov, »kratko zgodovino dvajsetega stoletja«, pripovedovano ne z objektivnega vidika, temveč »od spodaj«. Pripoved ne spoštuje kronološke linearnosti, ne vzpostavlja hierarhije med dogodki obdobja, ne išče vzročno-posledičnih povezav in zgodovine ne personificira. V neposredni navezavi na ''Bouvarda in Pécucheta'' je v središču ''Europeane'' prav »jezik 20. stoletja«: razpršeni in nediferencirani diskurzi, zgoščeni in sistematizirani, ki v absurden inventar brez razlikovanja prikličejo vse od prve svetovne vojne do milenijskega hrošča, smrt Boga in televizijo, Buchenwald in pozitivizem, emancipacijo žensk in izum tekočih stopnic.<ref>{{Navedi revijo|date=2026-02-09|title=Patrik Ouředník|url=https://fr.wikipedia.org/w/index.php?title=Patrik_Ou%C5%99edn%C3%ADk&oldid=233163139|language=fr}}</ref> '''Ugodni trenutek, 1855''' (''Příhodná chvíle, 1855'', 2006). Isti pisateljski projekt – restitucija »resnice nekega obdobja« z prevzemom njegovega specifičnega »jezika«, ki ga edini naredi slišnega – se nadaljuje v ''Instant propice, 1855'', svobodno navdihnjenem z anarhističnim poskusom iz leta 1890 v Braziliji. Gre za polimorfno pripoved o libertarni utopiji, ki se izčrpa v neskončnem besedičenju. Tako kot ''Europeana'' tudi ''Instant propice'' premeri pojavne oblike človeške neumnosti, tako da se postavi v njihovo središče: miselne bližnjice in že pripravljene formule, ideološke manifestacije časa, univerzalne samoumevnosti.<ref>{{Navedi revijo|date=2026-02-09|title=Patrik Ouředník|url=https://fr.wikipedia.org/w/index.php?title=Patrik_Ou%C5%99edn%C3%ADk&oldid=233163139|language=fr}}</ref> V '''Odloženo brez nadaljevanja''' (''Ad acta'', 2006), ki ga avtorjev pisec spremne besede označi za »lažni kriminalni roman, a pravi metafizični triler«, se Ouředník vrača v Prago, prestolnico »nove države brez imena«. Roman, ki se začne po vzoru Queneaujevega besedila, se postopoma izkaže za past za bralca: z frustriranjem pričakovanj, ki jih odpira »roman«, ''Classé sans suite'' razgali romanesknemu konformizmu. Po besedah pisca spremne besede je »Ouředníku uspelo uresničiti (…) povsem flaubertovski projekt pisanja knjige o ničemer«. Sam Ouředník je v intervjuju leta 2007 za revijo ''Labyrint'' ponudil nekaj usmeritev: »Kako pisati o ničemer? Kaj je nič? Vakuum, napolnjen z jezikom v dobesednem in prenesenem pomenu. Iluzija obstoja, vrednega izraza, iluzija zgodbe, vredne pripovedovanja, iluzija koherence, vredne dokazovanja. Človeško življenje v treh oblikah: obstajam (eksistenca), napredujem od ene točke do druge (zgodba), iz tega se izlušči smisel (koherenca). Ta knjiga bi se prav tako lahko imenovala ''Če le''.«<ref>{{Navedi revijo|date=2026-02-09|title=Patrik Ouředník|url=https://fr.wikipedia.org/w/index.php?title=Patrik_Ou%C5%99edn%C3%ADk&oldid=233163139|language=fr}}</ref> '''Do konca sveta ne bi prišlo''' (''La fin du monde n’aurait pas eu lieu'', 2017) je druga Ouředníkova knjiga, napisana v francoščini. Roman se odvija v bližnji prihodnosti, »po koncu sveta«. Junak Gaspard Boisvert, prevajalec ameriške književnosti, po nesporazumu postane svetovalec »najbolj neumnega ameriškega predsednika v zgodovini države«. Gaspardova usoda, po materini strani judovsko-ukrajinskega izvora, po očetovi strani pa morda celo vnuka Adolfa Hitlerja, Ouředníku omogoča razmisleke o sodobnem svetu in »poravnavo računov z določenim načinom pripovedovanja zgodovine in ubesedovanja sedanjosti« (kot v spremni besedi zapiše Jean Montenot), hkrati pa »subvertira pisateljske kode, množi igre distanciranja, ponavljajoče se fraze, klišeje in ustaljene povedi, meša resnice s polresnicami, celo z odkrito absurdnostjo, mestoma pretirava – vse v službi ironije, ki je hkrati nadvse razvedrilna in silovito razdiralna«. Na koncu romana Gasparda zadene amnezija; ta izguba spomina je po analogiji verjetno veljavna tudi za zahodni svet kot celoto.<ref>{{Navedi revijo|date=2026-02-09|title=Patrik Ouředník|url=https://fr.wikipedia.org/w/index.php?title=Patrik_Ou%C5%99edn%C3%ADk&oldid=233163139|language=fr}}</ref> == Bibliografija == === Romani in pripovedi === *''Rok čtyřiadvacet'' {{ikona cs}}, Praga, 1995. *''O princi Čekankovi, jak putoval …'' {{ikona cs}}, Praga, 1995. *''Europeana. Stručné dějiny dvacátého věku'' {{ikona cs}}, Praga, 2001. *''Příhodná chvíle, 1855'' {{ikona cs}}, Praga, 2006. *''Ad acta'' {{ikona cs}}, Praga, 2006. *Zgodovina Francije. Naši dragi pokojni {{ikona fr}}, Pariz, 2014. *Do konca sveta ne bi prišlo {{ikona fr}}, Pariz, 2017. === Poezija === *''Anebo'' {{ikona cs}}, Praga, 1992. *''Neřkuli'' {{ikona cs}}, Praga, 1996. *''Dům bosého'' {{ikona cs}}, Praga, 2004. === Drama === *''Dnes a pozítří'' {{ikona cs}}, Praga, 2012. === Eseji === *''Hledání ztraceného jazyka'' {{ikona cs}}, Praga, 1997. *''Utopus to byl, kdo učinil mě ostrovem'' {{ikona cs}}, Praga, 2010. *''Svobodný prostor jazyka'' {{ikona cs}}, Praga, 2013. *''Antialkorán aneb nejasný svět T. H.'' {{ikona cs}}, Praga, 2017. === Slovarji === *''Šmírbuch jazyka českého. Slovník nekonvenční češtiny'' {{ikona cs}}, Pariz, 1988; Praga, 1992. *''Aniž jest co nového pod sluncem. Slova, rčení a úsloví biblického původu'' {{ikona cs}}, Praga, 1994. *''Klíč je ve výčepu'' {{ikona cs}}, Praga, 2000. *''Slova v zapomenutí daná'' {{ikona cs}}, Praga, 2021. === Drugo === *''Korespondence {{*}} Correspondencias {{*}} Korrespondentziak'' (korespondenca z Ángelom Errom, trijezična izdaja), San Sebastián, 2016. ==Sklici== {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Ourednik, Patrik}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Češki pisatelji]] [[Kategorija:Francoski pisatelji]] [[Kategorija:Češki jezikoslovci]] [[Kategorija:Francoski jezikoslovci]] [[Kategorija:Češki pesniki]] [[Kategorija:Francoski pesniki]] [[Kategorija:Češki prevajalci]] [[Kategorija:Francoski prevajalci]] [[Kategorija:Češki univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Francoski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Češki novinarji]] [[Kategorija:Francoski novinarji]] [[Kategorija:Češki publicisti]] [[Kategorija:Francoski publicisti]] 17vpb3rc8x1xts1pudjg6lzue2o5v42 6688716 6688606 2026-06-13T09:04:22Z A09 188929 Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/~2026-34778-97|~2026-34778-97]] ([[User talk:~2026-34778-97|talk]]): Rv wiki ni vir, LTA (TwinkleGlobal) 6688716 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{infopolje oseba|image=Patrik Ouředník.jpg|caption=Patrik Ouředník}} '''Patrik Ouředník''', [[Čehi|češko]]-[[Francozi|francoski]] [[pisatelj]], * [[1957]], [[Praga]] Patrik Ouředník je mladost preživel na Češkoslovaškem v sedemdesetih letih 20. stoletja, v obdobju tako imenovane »normalizacije«, ki je zatrla upe [[praška pomlad|praške pomladi]]. Kot podpisnik ''Peticije za osvoboditev političnih zapornikov'' in urednik samoizdanih del je bil zaradi »ideološke neustreznosti« izključen iz univerzitetnega študija. Leta 1984 je emigriral v Francijo, kjer živi še danes. Je avtor približno dvajsetih knjig in prevajalec v češčino del [[François Rabelais|Rabelaisa]], [[Alfred Jarry|Jarryja]], [[Raymond Queneau|Queneauja]], [[Samuel Beckett|Becketta]], [[Henri Michaux|Michauxa]], [[Claude Simon|Simona]] in [[Boris Vian|Viana]]. == Bibliografija == === Romani in pripovedi === *''Rok čtyřiadvacet'' {{ikona cs}}, Praga, 1995. *''O princi Čekankovi, jak putoval …'' {{ikona cs}}, Praga, 1995. *''Europeana. Stručné dějiny dvacátého věku'' {{ikona cs}}, Praga, 2001. *''Příhodná chvíle, 1855'' {{ikona cs}}, Praga, 2006. *''Ad acta'' {{ikona cs}}, Praga, 2006. *Zgodovina Francije. Naši dragi pokojni {{ikona fr}}, Pariz, 2014. *Do konca sveta ne bi prišlo {{ikona fr}}, Pariz, 2017. === Poezija === *''Anebo'' {{ikona cs}}, Praga, 1992. *''Neřkuli'' {{ikona cs}}, Praga, 1996. *''Dům bosého'' {{ikona cs}}, Praga, 2004. === Drama === *''Dnes a pozítří'' {{ikona cs}}, Praga, 2012. === Eseji === *''Hledání ztraceného jazyka'' {{ikona cs}}, Praga, 1997. *''Utopus to byl, kdo učinil mě ostrovem'' {{ikona cs}}, Praga, 2010. *''Svobodný prostor jazyka'' {{ikona cs}}, Praga, 2013. *''Antialkorán aneb nejasný svět T. H.'' {{ikona cs}}, Praga, 2017. === Slovarji === *''Šmírbuch jazyka českého. Slovník nekonvenční češtiny'' {{ikona cs}}, Pariz, 1988; Praga, 1992. *''Aniž jest co nového pod sluncem. Slova, rčení a úsloví biblického původu'' {{ikona cs}}, Praga, 1994. *''Klíč je ve výčepu'' {{ikona cs}}, Praga, 2000. *''Slova v zapomenutí daná'' {{ikona cs}}, Praga, 2021. === Drugo === *''Korespondence {{*}} Correspondencias {{*}} Korrespondentziak'' (korespondenca z Ángelom Errom, trijezična izdaja), San Sebastián, 2016. ==Sklici== {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Ourednik, Patrik}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Češki pisatelji]] [[Kategorija:Francoski pisatelji]] [[Kategorija:Češki jezikoslovci]] [[Kategorija:Francoski jezikoslovci]] [[Kategorija:Češki pesniki]] [[Kategorija:Francoski pesniki]] [[Kategorija:Češki prevajalci]] [[Kategorija:Francoski prevajalci]] [[Kategorija:Češki univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Francoski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Češki novinarji]] [[Kategorija:Francoski novinarji]] [[Kategorija:Češki publicisti]] [[Kategorija:Francoski publicisti]] pr9sbs3rgo5n32qperxzzw5o6142cmw 0 597597 6688600 6675782 2026-06-12T16:35:13Z Pv21 142817 ministrica 6688600 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Monika Kirbiš Rojs |office1=[[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]] |president1= |termstart1=4. junij 2026 |termend1= |predecessor1=[[Aleksander Jevšek]] |successor1= |office2=[[Sekretar Državnega sveta Republike Slovenije|Generalna sekretarka<br>Državnega sveta Republike Slovenije]] |termstart2=december 2022 |termend2=4. junij 2026 |minister2= |predecessor2= |successor2= |image=Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |party=[[Slovenska ljudska stranka|SLS]] (2014–2024)<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (2024)<br>[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]] (2025– ) |president2=[[Marko Lotrič]]|premier1=[[Janez Janša]]}} '''Monika Kirbiš Rojs''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]] in [[Seznam slovenskih ekonomistov|ekonomistka]], * [[4. avgust]] [[1978]], [[Maribor]]. Je slovenska ekonomistka in političarka. Delovala je tako na ravni lokalne kot državne politike. Med drugim je bila generalna sekretarka [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]] ter politične stranke [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]. Od leta 2026 je ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Na tem ministrstvu je bile prej tudi državna sekretarka. == Mladost in izobrazba == Monika Kirbiš se je rodila v [[Maribor]]u, očetu Andreju Kirbišu, mehaniku, in mami Ljubomiri Kirbiš, vodji finančne službe v [[Metalna Maribor|Metalni Maribor]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kirbiš Rojs Monika – biografski-sb.si|url=https://biografski-sb.si/?page_id=19525|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Osnovno šolo je obiskovala na [[Spodnja Polskava|Spodnji Polskavi]], šolanje nadaljevala na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]] in se nato po opravljeni maturi vpisala na [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|mariborsko ekonomsko-poslovno fakulteto]].<ref name=":0" /> Na slednji je leta 2002 diplomirala z nalogo ''Instrumenti za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v sektorju energetike: Evropska unija in Slovenija.''<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/6410780|title=Instrumenti za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v sektorju energetike: Evropska unija in Slovenija : diplomsko delo - Kirbiš, Monika|accessdate=2026-01-28|website=Cobiss}}</ref> Izobraževanje je nadaljevala in leta 2005 na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] diplomirala z nalogo ''Javnofinančni denarni tokovi v Evropski uniji in likvidnost državnega proračuna.''<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/15264742|title=Javnofinančni denarni tokovi v Evropski uniji in likvidnost državnega proračuna : magistrsko delo - Kirbiš Rojs, Monika|accessdate=2026-01-28|website=Cobiss}}</ref> Kasneje je na [[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteti za državne in evropske študije]] [[Nova univerza|Nove univerze]] vpisala še doktorski študij in leta 2024 uspešno zagovarjala disertacijo ''Optimalni model regionalnega razvoja v Sloveniji z vidika strateškega načrtovanja in učinkovitosti sistema upravljanja'', s čimer je postala doktorica znanosti s področja [[Kohezijska politika|kohezijske politike]].<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/188809731|title=Optimalni model regionalnega razvoja v Sloveniji z vidika strateškega načrtovanja in učinkovitosti sistema upravljanja : doktorska disertacija - Kirbiš Rojs, Monika|accessdate=2026-01-28|website=Cobiss}}</ref> == Politična kariera == Leta 2002 se je zaposlila na Ministrstvu za finance, kjer je bila svetovalka na področju zakladništva.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kandidatka Monika Kirbiš Rojs (SLS)|url=https://net-tv.si/kandidatka-monika-kirbis-rojs/|website=Net TV online|date=2022-03-15|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI|archive-date=2022-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220427135431/https://net-tv.si/kandidatka-monika-kirbis-rojs/|url-status=dead}}</ref> Zaposlena je bila tudi v [[NLB Skupina|Novi ljubljanski banki]].<ref name=":0" /> === Delovanje znotraj SLS === V času županskega mandata [[Franc Kangler|Franca Kanglerja]] je bila med leti 2009 in 2012 vodja projektne pisarne Mestne občine Maribor.<ref>{{Navedi splet|title="V zadevi Kangler se policija in tožilstvo izkoriščata za politične obračune"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-zadevi-kangler-se-policija-in-tozilstvo-izkoriscata-za-politicne-obracune/512250|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref name=":1" /> Nato je v letih 2012 in 2013, v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]], službovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.<ref>{{Navedi splet|title=Žerjav: Slovenija bo verjetno prisiljena vrniti evropski denar za Stožice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zerjav-slovenija-bo-verjetno-prisiljena-vrniti-evropski-denar-za-stozice/283104|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=A.|last=Ko}}</ref><ref name=":0" /> Leta 2014 je v času mandata župana [[Ivan Žagar (politik)|Ivana Žagarja]] prevzela vodenje Oddelka za gospodarstvo [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]].<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Bo službo za kohezijo v Janševi vladi prevzela SLS? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/bo-sluzbo-za-kohezijo-v-jansevi-vladi-prevzela-sls.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Istega leta je na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|majskih evropskih volitvah]] kandidirala za poslanko Evropskega parlamenta, in sicer na tretjem mestu skupne liste [[Slovenska ljudska stranka|Slovenske ljudske stranke]] in [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Znan vrstni red list kandidatov na evropskih volitvah|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2014/znan-vrstni-red-list-kandidatov-na-evropskih-volitvah/335742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> Lista je osvojila dva mandata, Kirbiš Rojs sama za evroposlanko ni bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|title="Rezultat kaže na boljšo organiziranost desnice in totalno neorganizacijo levice"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2014/rezultat-kaze-na-boljso-organiziranost-desnice-in-totalno-neorganizacijo-levice/337752|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=B. T. , B. V. , Ana Svenšek, Saša B. Lubej, Lan Dečman, Gregor Cerar, Tina Hacler; Foto: BoBo in Sandi|last=Fišer}}</ref> [[Slika:Vlada na obisku v Osrednjeslovenski statistični regiji – južni del 02.jpg|sličica|Državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs na javni tribuni z župani in predstavniki gospodarstva (Vrhnika, 1. april 2022)]] 13. marca 2020, takrat še kot članica [[Slovenska ljudska stranka|SLS]],<ref name=":2" /> je bila z nastopom [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]] imenovana na mesto državne sekretarke v [[Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko]], ki jo je vodil minister brez listnice [[Zvone Černač]].<ref>{{Navedi splet|title=1. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-03-13-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|date=2020-03-13|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Zvonko Černač prevzel posle v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-03-14-minister-zvonko-cernac-prevzel-posle-v-sluzbi-vlade-rs-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/|website=Portal GOV.SI|date=2020-03-14|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je na listi gibanja [[Povežimo Slovenijo]], v katerega je bilo združenih pet zunajparlamentarnih strank, kandidirala za poslanko v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=POVEŽIMO SLOVENIJO: kandidati za poslance in poslanke (seznam)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/povezimo-slovenijo-kandidati-za-poslance-in-poslanke-seznam/|website=N1|date=2022-03-29|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Za funkcijo se je potegovala v okraju Maribor 1 in prejela 864 oziroma 5,21 % glasov, s čimer se je uvrstila na četrto mesto med kandidati okraja, medtem ko gibanju preboj v parlament ni uspel.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-01-28|website=dvk-rs.si}}</ref> SLS je kasneje zapustila, saj je v letu 2024 delovala znotraj [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=Politična troživka: Monika Kirbiš Rojs v državnem svetu, Fokusu in SDS, še prej pa v SLS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/monika-kirbis-rojs-politicna-trozivka-sds-1821556|website=Reporter|date=2025-05-28|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> === Državni svet === Decembra 2022 je bila z nastopom novega sklica [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]] ter mandata njegovega predsednika [[Marko Lotrič|Marka Lotriča]] imenovana na mesto [[Sekretar Državnega sveta Republike Slovenije|generalne sekretarke sveta]], ki pokriva strokovne službe organa.<ref>{{Navedi splet|title=Ko predsednik državnega sveta Lotrič ustanovi stranko, državni svet najame Mediano|url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/marko-lotric-mediana-drzavni-svet-janja-bozic-marolt-monika-kirbis-rojs-1791002|website=Necenzurirano.si|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Strokovna služba {{!}} Državni svet Republike Slovenije|url=https://www.ds-rs.si/o-drzavnem-svetu/strokovna-sluzba|website=www.ds-rs.si|accessdate=2026-01-28}}</ref> === FOKUS === 18. januarja 2025 je bila na ustanovnem kongresu izvoljena za generalno sekretarko stranke [[FOKUS Marka Lotriča]], ki jo je ustanovil predsednik Državnega sveta RS.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je stranka nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z NSi in SLS]], pri čemer tako Kirbiš Rojs kot Lotrič nista bila kandidatni listi, saj sta - kot sta dejala - želela dokončati mandat v državnem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Skupna lista NSI, SLS in Fokus sestavljena, Marka Lotriča ne bo na njej|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/skupna-lista-nsi-sls-fokus-sestavljena-marko-lotric-1873764|website=Reporter|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2016452169231225322|title=Jutri ob 17. uri se vidimo v Makolah! Pridite na pogovorni večer, kjer bomo brez olepševanja govorili o tem, kje smo kot država, kaj je treba spremeniti in kako do boljšega življenja za vse.|date=2026-01-28|accessdate=2026-01-28|website=X.com|publisher=|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali dogovor: okraji (skoraj) dodeljeni, na listi tudi presenečenje iz estrade|url=https://www.zanima.me/nsi-sls-in-fokus-podpisali-dogovor-okraji-skoraj-razdeljeni-na-listi-tudi-presenecenje-iz-estrade/|website=Zanima.me|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Monika Kirbiš Rojs je nato 4. junija 2026 postala ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. == Zasebno == Poročena je z ekonomistom Matejem Rojsom.<ref name=":0" /> V prostem času se ukvarja z jadranjem in kolesarstvom, bere knjige in obiskuje kulturne dogodke.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kirbiš Rojs, Monika}} [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani FOKUSA Marka Lotriča]] s1lrelvzy2o9zug1kuigvhp0f18g0r5 0 600491 6688567 6656897 2026-06-12T14:57:10Z Marko3 1829 /* Gospodarstvo */ 6688567 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Kopaonik | other_name = Копаоник, Kopaoniku<br>Kopalnik, Kopanik<ref>{{Cite web |date=2018-07-08 |title=O imenu i istoriji Kopaonika - Kopaonik ,“Kopanik” ili “Kopalnik”? |url=https://kopaonikonline.com/o-imenu-i-istoriji-kopaonika-kopaonik-kopanik-ili-kopalnik/ |access-date=2024-12-18 |website=Kopaonik ONLINE |language=sr-RS |archive-date=2024-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241219212128/https://kopaonikonline.com/o-imenu-i-istoriji-kopaonika-kopaonik-kopanik-ili-kopalnik/ |url-status=live }}</ref> | image = Pančićev vrh during winter.jpg | image_caption = Pančićev vrh pozimi | highest = [[Pančićev vrh]] | elevation_m = 2017 | elevation_ref = | coordinates = {{coord|43|16|09|N|20|49|21|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = | map = Kosovo#Serbia#Europe | map_width = 250 | region_type = | region = | geology = | period = | orogeny = | type = | module = {{Infobox protected area | child = yes | name = | iucn_category = II | image = Kopaonik 0691.jpg | image_caption = Narodni park Kopaonik | image_size = | area_km2 =121.06 | established = 1981 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} | country = {{hlist|[[Kosovo]]|[[Srbija]]}} }} '''Kopaonik''' ({{lang-sr-Cyrl|Копаоник}}; {{langx|sq|Kopaoniku}}) je [[gorovje]] na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Srbija|Srbiji]]. Najvišja točka tega gorovja je [[Pančićev vrh]] z nadmorsko višino 2017 m. Osrednji del planote Kopaonik je bil leta 1981 razglašen za [[narodni park]], ki danes pokriva površino 121,06 km². Na pobočjih gorovja je smučišče Kopaonik, ki je eno največjih v jugovzhodni Evropi. Na voljo je 25 žičnic z zmogljivostjo 32.000 smučarjev na uro.<ref>{{cite web|title=Turistički centar Kopaonik |publisher=Tckopaonik.com |url=http://www.tckopaonik.com/index.php?option=com_content&view=article&id=62&Itemid=95|archive-url=https://web.archive.org/web/20101114214636/http://www.tckopaonik.com/index.php?option=com_content&view=article&id=62&Itemid=95|url-status=usurped|archive-date=November 14, 2010|access-date=2013-09-16}}</ref> == Geografija == Kopaonik se razteza približno 75 km v smeri sever–jug. Južna meja gore je na Kosovu, med rekama Llapi in Sitnica, severna pa je z reko Jošanica v Srbiji.<ref name="Politika1">{{Citation | author = Dimitrije Bukvić | title = Blago srebrne planine | newspaper = Politika | pages = 01 & 08 | language = sr | date = 10 July 2017 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/384607/Blago-srebrne-planine | access-date = 13 July 2017 | archive-date = 1 February 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210201203303/http://www.politika.rs/sr/clanak/384607/Blago-srebrne-planine | url-status = live }}</ref> Pripada regiji Raška v Srbiji.<ref>{{cite book|author=Milija K. Maliković|title=Raška i okolina: Geografsko-istorijski pregled|url=https://books.google.com/books?id=xUwBAAAAMAAJ|year=1971|publisher=Istorijski arhiv Kraljevo}}</ref>{{sfn|Ristanović|2005|p=269}} Kopaonički gorski masiv (Kopaoničke planine) vključuje gore Kopaonik, Željin, Goč in Stolovi.{{sfn|Ristanović|2005|p=367}} Pančićev vrh z 2017 m je najvišja točka gorovja. === Podnebje === Kopaonik ima subalpsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Dfc'') s svežimi poletji in dolgimi, hladnimi zimami z obilnimi snežnimi padavinami. Snežna sezona traja od novembra do aprila, sončnih dni pa je okoli 200.{{sfn|Ristanović|2005|p=368}} === Potresi === Kopaonik je med letoma 1978 in 1985 prizadelo per [[potres]]ov z intenzivnostjo Mercalli VII do VIII.<ref>{{Cite book|title=Les Albanais en Yougoslavie: Minorité nationale, territoire et développement|last=Roux|first=Michel|publisher=Les Editions de la MSH|year=1992|isbn=9782735104543|url=https://books.google.com/books?id=puEqM_y40EQC&q=Kopaonik+1985|pages=93|language=fr}}</ref> Potres leta 1983 je imel intenzivnost VIII (hudo) in je prizadel 7 vasi, 200 ljudi je ostalo brez domov, 1200 stavb in stanovanj pa je bilo poškodovanih.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1983/09/13/world/earthquake-in-serbia.html|title=Earthquake in Serbia|agency=Associated Press|date=13 September 1983|work=The New York Times|archive-date=6 February 2018|access-date=5 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180206073516/http://www.nytimes.com/1983/09/13/world/earthquake-in-serbia.html|url-status=live}}</ref> == Ime == Zaradi bogatih rudnikov se je Kopaonik prvotno imenoval ''Srebrna planina'' ({{langx|sr|Сребрна планина|}}), to ime pa so uporabljali tudi [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], [[Beneška republika|Benečani]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmani]]. Njegovo sedanje ime, prvotno ''Kopalnik'', je prav tako povezano z rudarjenjem, saj izvira iz besede kopati.<ref name="Politika1"/> == Zgodovina == Kopaonik ima bogato zgodovinsko dediščino.<ref name="npkopaonik1">[http://www.npkopaonik.com/Turizam/Turizam-na-Kopaoniku.html Turizam na Kopaoniku 27 July 2009 npkopaonik.com]{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111106041357/http://www.npkopaonik.com/Turizam/Turizam-na-Kopaoniku.html |date=November 6, 2011 }}</ref> Najstarejše najdbe izvirajo iz [[paleolitik]]a in že kažejo, da so domačini uporabljali kovine. Med najdišča spadajo Bela Stena, Veliki Krš in Jasova Bačija. Neolitski ostanki so bili odkriti na najdiščih Gornji Kaznovići (Rosulja in Lug), Greblje, Tomovićko Brdo in neolitsko gorovje Beglučka.<ref name="Politika1"/> [[File:Nebeske Stolice lokalitet bazilika.jpg|thumb|[[bazilika (zgradba)|Bazilika]] iz 3. do 4. stoletja, del arheološkega najdišča Nebeške stolice]] Rudarstvo se je v celoti razvilo v času klasične antike. Rimljani so začeli kopati prve prave rudnike in graditi okoliška naselja. Ostanki iz tega obdobja vključujejo arheometalurški kompleks Zajačak in najdišče Dobrinac v Rvatih. Dobrinac izvira iz 3. ali 4. stoletja našega štetja in je bil upravno središče rudarskih in metalurških dejavnosti na zahodnem pobočju gore.<ref name="Politika1"/> Območje je ostalo pomembno rudarsko središče tudi v [[srednji vek|srednjem veku]], do 14. stoletja pa je postalo glavno rudarsko območje Srbije. Cesar [[Štefan Dušan]] je avgusta 1336 obiskal Srebrno goro. Leta 1412 je despot [[Stefan Lazarević]] podelil zakon o rudnikih, ki omenja rudnike zlata, srebra, železa, bakra, svinca in cinka na tem območju. Takrat je gora že gostila kolonije Sasov, Kotorčanov in Dubrovčanov. Poleg starih cerkva in samostanov, kot so Đurđevi stupovi, [[samostan Studenica]], [[Samostan Sopoćani]] in samostan Gradac,<ref name="npkopaonik1"/> je v bližini tudi več zgodnjih in srednjeveških trdnjav, ki so jih zgradile srbske dinastije. Najbližji srbski srednjeveški grad je [[Maglič]]. V osmanskem obdobju, od 15. stoletja, se je rudarjenje postopoma prenehalo, vendar so ob termalnih vrelcih zgradili [[hamam|turške kopeli]]. Ostanki ene so v sodobnem zdravilišču Jošanička Banja. Prve znanstvene raziskave gorske flore so se zgodile v letih 1836–38, ko je goro obiskal geolog Ami Boué. Zbral je zbirko kopaoniških rastlin, ki jo danes hrani Cesarski naravoslovni muzej na Dunaju. Botanik [[Josip Pančić]] je dal največji znanstveni prispevek k rastlinstvu na Kopaoniku. Leta 1851 je prvič raziskal goro, nato pa je opravil še 18 odprav. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bili v regiji aktivni tako [[jugoslovanski partizani]] kot [[četniki]].<ref>{{cite book|author=Branko N. Bošković|title=Narodnoosvobodilačka borba u Ibarskom bazenu: (kosovsko-mitrovački i studenički srez)|url=https://books.google.com/books?id=D5fRAAAAMAAJ|year=1968|publisher=Zajednica naučnih ustanova Kosova i Metohije}}</ref><ref>{{harv|Oktorino|2015|p=53}}: "Sasaran mereka adalah menghancurkan sebuah kelompok Cetnik yang dipimpin oleh Mayor Dragutin KeseroviE di pegunungan Kopaonik di wilayah Kriva Reka. "</ref> Četniški vojvoda Dragutin Keserović, poveljnik Rasinskega korpusa in verjetno najaktivnejši četniški voditelj, je izvajal različne dejavnosti na Kopaoniku in okolici, kar je privedlo do tega, da je ''[[Waffen-SS]]'' začel ''operacijo Kopaonik'', da bi uničil Keserovića in njegovo enoto, ki pa je na koncu propadla in je namesto tega privedla do umora 690 civilistov,[15] vključno z aretacijo in pokolom več deset civilistov v cerkvi v [[Kriva Reka, Brus|Krivi Reki]]. S teritorialno reorganizacijo sredi 1950-ih naj bi južni deli Kopaonika prešli iz [[Socialistična republika Srbija|NR Srbije]] v njeno avtonomno pokrajino Kosovo in Metohija.<ref>{{cite book|author=Jovan Đ. Marković|title=Geografske oblasti Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije|url=https://books.google.com/books?id=QlwMAQAAIAAJ|year=1967|publisher=Zavod za izdavanje udžbenika Socijalističke Republike Srbije|pages=408–412}}</ref> Leta 1959 je bil Leposavić vključen v pokrajino.<ref>{{cite book|author=Miloš Macura|title=Problemi politike obnavljanja stanovništva u Srbiji|url=https://books.google.com/books?id=kUEvAAAAMAAJ|year=1989|publisher=Srpska akademija nauka i umetnosti|page=74|isbn=9788670250666|archive-date=2022-12-28|access-date=2017-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228102840/https://books.google.com/books?id=kUEvAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> V Pančićevo čast, ob 100. obletnici njegove prve odprave, so najvišjo točko leta 1951 preimenovali iz Milanovega vrha v Pančićev vrh. Na vrhu so zgradili [[mavzolej]], v katerem so ponovno pokopali posmrtne ostanke Pančića in njegove žene. Pokopana sta bila v krstah iz [[omorika|omorike]], ki jih je odkril Pančić.<ref name="Politika1"/> === Kulturni in zgodovinski spomeniki na območju Kopaonika === Na območju Kopaonika so številni kulturni in zgodovinski spomeniki. Nekateri med njimi so: *Ostanki srednjeveškega samostana Crkvine v bližini Nebeških stolic ob vznožju Pančićevega vrha *Ostanki srednjeveške ceste – Kukavica (približno 4 km) *Ostanki srednjeveškega rudnika – Gvozdac, vas Zaplanina, Smokovska reka, Kadijevac, Suvo Rudište, Brzećka reka, Bela reka *Sakralne arhitekturne stavbe – svetišče Metođe, cerkev sv. Petra in Pavla v Krivi Reki *Stavba iz turškega obdobja – turška kopel v Jošaniški Banji *Spomeniki iz osvobodilnih vojn: spomenik na Mramorju, spomeniki Đački grob, Rasksnica, spomenik žrtvam fašizma v Krivi Reki *Pančićev mavzolej (ki je v kompleksu s posebnim namenom) *Pomembni zgodovinski objekti – Mijatovića Jaz, vaške hiše: vas Lisina, vas Đorđevići, vas Crna Glava, vas Kriva Reka, vas Brzeće, vodni mlini in žage: Brzeće, Kriva Reka, Gobeljska Reka, Jošanička Banja. === Samostani === *Petrova cerkev (8.–9. stoletje) pri Novem Pazarju *[[Samostan Studenica]] (11.–12. st.) pri Ušću *[[Samostan Žiča]] (13. stoletje) pri Kraljevu *[[Samostan Sopoćani]] (13. stoletje) pri Novem Pazarju *Đurđevi stupovi (12. stoletje) pri Novem Pazarju *Samostan Gradac (13. stoletje) pri Raški *Samostan Stara Pavlica (14. stoletje) pri Raški == Narodni park Kopaonik == {{glavni|Narodni park Kopaonik}} [[File:Копаоник 0486.jpg|thumb|right|Pokrajina dela Kopaonika]] Leta 1981 je bilo zaradi svoje lege, podnebja, bogatih gozdov, raznolikosti zelišč in prostora za počitnice in rekreacijo 121,06 km² območja razglašeno za narodni park.{{sfn|Ristanović|2005|p=368}}<ref name="Politika">{{Citation | author = Aleksandra Mijalković | title = O očuvanju naše prirodne baštine: najbolja zaštita u naconalnim parkovima | newspaper = Politika-Magazin | pages = 3–6 | language = sr | date =18 June 2017 }}</ref> Narodni park leži na relativno ravnem območju, na nadmorski višini približno 1700 m. Ta osrednja planota Kopaonik se imenuje Suvo Rudište. Obdajajo jo gorski vrhovi. Severno in severozahodno od te planote se razprostira Banjski Kopaonik, kjer so toplice Jošanička Banja, katerih močne izvirske vode dosežejo temperaturo 88 °C. Neposredno pod planoto Suvo Rudište se začenja dolina Samokovske reke s strmim tokom, številnimi brzicami, slapovi in ​​soteskami. Kopaonik ima več kot 200 sončnih dni letno in več kot 160 dni pokritih s snegom.<ref>{{cite web|url=http://www.tckopaonik.com/skijaliste.php?str=15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111118084841/http://www.tckopaonik.com/skijaliste.php?str=15 |url-status=usurped |archive-date=November 18, 2011 |title=Turistički centar Kopaonik |publisher=Tckopaonik.com |access-date=2013-09-16}}</ref> Tu je tudi slap Jelovarnik, tretji najvišji slap v Srbiji. Na Kopaoniku je več odličnih naravnih razgledišč: Suvo Rudište, Gobelja, Karaman, Kukavica, Vučak in Treska. Na jasen dan je mogoče opazovati oddaljene gore v Črni gori, Bolgariji in Albaniji. V parku je 13 krajev, ki so razglašeni za stroge naravne rezervate: Barska reka, Bele stene, Vučak, Gobelja, Duboka,<ref>{{cite web|url=https://hopnakop.rs/ski-info/ski-staze/duboka-i |title=HopNaKop |publisher=HopNaKop.rs |access-date=2020-02-10}}</ref> Jankove bare, Jelak, Jelovarnik, Kozje stene, Mrkonje, Metođe, Samokovska reka in Suvo Rudište. Rezervat Jankove bare je v predelu Ravni Kopaonik, na nadmorski višini 1420 metrov, v dolini potoka Rečica. Pod 1. stopnjo zaščite je rezervat barjanskega ekosistema, zlasti redkih, ogroženih in endemičnih rastlin, dvoživk in ptic ([[sokol selec]], [[kanja]], pogorelček (''Phoenicurus phoenicurus'')).<ref>{{cite news | script-title=sr: "Јанкове баре" на Копаонику доступније посетиоцима | trans-title = Kopaonik's "Jankove Bare" more accessible to visitors | newspaper = Politika | page = 7 | language = sr | date = 3 August 2021}}</ref> Erozija tal je grožnja, saj je v parku veliko sečnje in krčenja gozdov. == Rastlinstvo == [[File:Kadijevac_0025.jpg|thumb|Gora je bogata z floro, vključno s številnimi avtohtonimi rastlinskimi vrstami]] Rastlinstvo Kopaonika ima veliko število avtohtonih rastlinskih vrst (balkanska bukev (''Fagus × taurica''), jelka, [[smreka]], [[tisa]], več vrst javorjev, bor in hrast). Listopadni gozdovi in ​​avtohtoni iglasti gozdovi predstavljajo večino gozdnatih površin v parku. Obstajajo tudi gozdovi vrb, topolov, navadnega gabra, hrasta in cera. V parku je skupno 1600 rastlinskih vrst, od katerih jih 200 raste samo na Kopaoniku. Vključuje tudi več kot 200 vrst gliv. Posebna vrednost Kopaonika z vidika [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] je, da na gori živi 11,9 % visokogorskih endemičnih vrst na Balkanu. Med endemične vrste, ki rastejo samo na Kopaoniku, spadajo kopaonički netresk, kopaonička vijolica in Pančićeva penuša. Drugi endemiti so [[obmorski pečnik]], ''Rumex balcanicus'', ''Pancicia serbica'', orlica ''Aquilegia blecicii'', bosansko močvirsko orhidejo, ''Achillea bulgarica'', ''alyssum'', ''aconitum'' in ''Edrianthus jugoslavicus''. V parku je več 'botaničnih spomenikov' z drevesi, ki so zelo stara, velika in še vedno živahna. Med njimi so jelka ''sto komolcev'' v Samokovski Reki, smreka v Gobeljski Reki in tri gorske platane v Krivi Reki. Bukov gozd Kozje Stene na Kopaoniku je bil maja 2020 skupaj z več drugimi nahajališči bukve v narodnih parkih Fruška Gora in Tara predložen za vključitev na seznam svetovne dediščine UNESCO ''[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]]''. Nominacija je bila zavrnjena zaradi srbskih zakonov, ki dovoljujejo sečnjo zavetnega lesa na površini 5 hektarjev, medtem ko UNESCO sprejema sečnjo, ki ni večja od 1 hektarja in to ne le na območjih z najvišjo stopnjo zaščite, temveč tudi v okoliških območjih.<ref>{{cite news | author = Višnja Aranđelović | script-title=sr: До Унескове листе изменом прописа за фрушкогорске шуме | trans-title = To UNESCO list through regulations change for Fruška Gora forests | newspaper = Politika | page = 8 | language = sr | date = 10 May 2022}}</ref> == Živalstvo == Tudi favna je raznolika, vendar se njena koncentracija razlikuje glede na kakovost [[habitat]]a. Na gori živi endemični metulj ''Colias caucasica balcanica''. Na Kopaoniku živi 175 vrst ptic, vključno z zaščitenimi, kot sta žolna in drozg. Med drugimi vrstami so še [[kotorna]], [[otus]], [[rjavi srakoper]] in hribski škrjanec (''Lullula arborea''). Glavna predstavnika sesalcev sta [[divja svinja]] in divja mačka. Potem ko so leta 1856 izumrli na gori, je bilo leta 2021 v Kukavici ponovno naseljenih 30 jelenov. To je del širšega projekta ponovne naselitve jelenov v osrednje dele Srbije.<ref>{{cite news | author = Srna | title = Evropski jelen se vratio na Kopaonik posle 160 godina | trans-title = Red deer returned to Kopaonik after 160 years | publisher = N1 | language = sr | date = 24 April 2021 | url = https://rs.n1info.com/lifestyle/evropski-jelen-se-vratio-na-kopaonik-posle-160-godina/ | archive-date = 15 December 2022 | access-date = 8 August 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20221215231640/https://rs.n1info.com/lifestyle/evropski-jelen-se-vratio-na-kopaonik-posle-160-godina/ | url-status = dead }}</ref> V delu gora znotraj Kosova so opazili šakala, planinskega orla, sivega volka, srnjad in divjo mačko.<ref name=":0">{{Cite book |title=Libri i kuq i faunës së Republikës së Kosovës |publisher=Instituti i Kosovës për Mbrojtjen e Natyrës (Ministria e Mjedisit dhe Planifikimit Hapësinor) |year=2019 |publication-place=Prishtinë |language=sq |trans-title=Red fauna book of the Republic of Kosovo}}</ref> {{Multiple images | image1 = Balkan Clouded Yellow (Colias balcanica).jpg | caption1 = ''Colias caucasica'' je endemična za Kopaonik | image2 = Endemski ljiljan 1711.jpg | caption2 = ''Lilium'' je endemična za Kopaonik | image3 = Goud jakhals (cropped).jpg | caption3 = [[Evrazijski šakal]] | direction = horizontal | align = center | total_width = 500 | caption_align = left | perrow = }} == Gospodarstvo == Zimsko letovišče Kopaonik je največje smučišče v Srbiji. Leta 2019 so v letovišču odprli najdaljšo umetno smučarsko progo v Evropi.<ref name="Telegraph">{{navedi novice |last=Aspden-Kean |first=Lucy |title= Europe’s largest artificial ski slope opens in Serbia |website=The Telegraph |url=https://www.telegraph.co.uk/travel/ski/news/europes-largest-artificial-ski-slope-opens-in-serbia/ |access-date=2026-04-06 |date=2019-04-18}}</ref> V kosovskem delu Kopaonika, natančneje v regiji Shala e Bajgorës, je največja vetrna elektrarna na Kosovu. Vetrna elektrarna Bajgora stoji v južnem vznožju Kopaonika na nadmorski višini 1800 m. Z zmogljivostjo 105,6 MW predstavlja vetrna elektrarna Bajgora približno 10 % celotne nameščene domače zmogljivosti Kosova.<ref>{{Cite web |last=Todorović |first=Igor |date=2021-09-03 |title=First part of Bajgora wind power plant starts trial operation |url=https://balkangreenenergynews.com/first-part-of-bajgora-wind-power-plant-starts-trial-operation/ |access-date=2024-08-17 |website=Balkan Green Energy News |language=en-US |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814205451/https://balkangreenenergynews.com/first-part-of-bajgora-wind-power-plant-starts-trial-operation/ |url-status=live }}</ref>{{Multiple images | image1 = Kop trougao1.jpg | caption1 = Hoteli na Kopaoniku | image2 = Wind Farm Bajgora Kosova.jpg | caption2 = Vetrna elektrarna Bajgora | direction = horizontal | align = center | total_width = 400 | caption_align = left | perrow = }} == Promet == Kopaonik je dobro povezan z glavnimi prometnimi potmi v Srbiji. Osrednji del Kopaonika s turističnim središčem in smučišči je povezan z Ibarsko cesto, najbližje mednarodno letališče pa je v [[Niš]]u. Javni heliport je v vojaški bazi slab kilometer severno od letovišča. == Sklici == {{sklici|2}} === Viri === * {{cite book|last=Avramov|first=Smilja|title=Genocide in Yugoslavia|url=https://books.google.com/books?id=5nhpAAAAMAAJ|year=1995|publisher=BIGZ|isbn=9788613007982}} * {{cite book|last=Oktorino|first=Nino|title=Konflik Bersejarah : Vorwarts Jager!|url=https://books.google.com/books?id=6k5JDwAAQBAJ&pg=PA53|date=22 June 2015|publisher=Elex Media Komputindo|isbn=978-602-02-6765-4}} *{{cite book|last=Ristanović|first=Slobodan|title=Kroz Srbiju i Crnu Goru|url=https://books.google.com/books?id=HnQMAQAAMAAJ|year=2005|publisher=КСЕ-НА|pages=367–}} *{{cite book|author=Jovan Milićević|title=Srbija: Znamenitosti i lepote|chapter=Kopaonik|url=https://books.google.com/books?id=KYI6AQAAIAAJ|year=1965|publisher=Književne novine}} *{{cite book|author=Jосип Панчић|title=Из природе|chapter=Копаоник и његово подгорје|url=https://books.google.com/books?id=-3X45TS-D8EC|year=1893|publisher=Srpska književna zadruga}} *{{cite book|author=Stevan Nikolić|title=Priroda i turizam Srbije: ekološka pitanja zaštite i razvoja|url=https://books.google.com/books?id=BiYzAAAAMAAJ|year=1998|publisher=Eko centar|isbn=9788681529096 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kopaonik}} * [https://www.youtube.com/watch?v=ylOe2b2FAz0 Kopaonik Live Stream] * [https://www.infokop.net Kopaonik Ski Resort - news, photos, ski info, web cams, weather, accommodation, forum, impressions] * [https://www.npkopaonik.com National Park Kopaonik] * [http://www.hopnakop.rs Kopaonik HopNaKop - Tourist Center] * [https://web.archive.org/web/20131007225220/http://serbski.com/ British site promotion of Kopaonik] * [http://www.birdlife.org/print.html?url=%2Fdatazone%2Fsites%2Findex.html%3Faction%3DSitHTMDetails.asp%26sid%3D3092%26m%3D0 BirdLife Kopaonik factsheet] [[Kategorija:Gore v Srbiji]] [[Kategorija:Gore na Kosovu]] [[Kategorija:Narodni parki Srbije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1971]] 0a167e1e53wq8rvrvftditgykunlbjm 6688568 6688567 2026-06-12T14:57:30Z Marko3 1829 /* Rastlinstvo */ 6688568 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Kopaonik | other_name = Копаоник, Kopaoniku<br>Kopalnik, Kopanik<ref>{{Cite web |date=2018-07-08 |title=O imenu i istoriji Kopaonika - Kopaonik ,“Kopanik” ili “Kopalnik”? |url=https://kopaonikonline.com/o-imenu-i-istoriji-kopaonika-kopaonik-kopanik-ili-kopalnik/ |access-date=2024-12-18 |website=Kopaonik ONLINE |language=sr-RS |archive-date=2024-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241219212128/https://kopaonikonline.com/o-imenu-i-istoriji-kopaonika-kopaonik-kopanik-ili-kopalnik/ |url-status=live }}</ref> | image = Pančićev vrh during winter.jpg | image_caption = Pančićev vrh pozimi | highest = [[Pančićev vrh]] | elevation_m = 2017 | elevation_ref = | coordinates = {{coord|43|16|09|N|20|49|21|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = | map = Kosovo#Serbia#Europe | map_width = 250 | region_type = | region = | geology = | period = | orogeny = | type = | module = {{Infobox protected area | child = yes | name = | iucn_category = II | image = Kopaonik 0691.jpg | image_caption = Narodni park Kopaonik | image_size = | area_km2 =121.06 | established = 1981 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} | country = {{hlist|[[Kosovo]]|[[Srbija]]}} }} '''Kopaonik''' ({{lang-sr-Cyrl|Копаоник}}; {{langx|sq|Kopaoniku}}) je [[gorovje]] na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Srbija|Srbiji]]. Najvišja točka tega gorovja je [[Pančićev vrh]] z nadmorsko višino 2017 m. Osrednji del planote Kopaonik je bil leta 1981 razglašen za [[narodni park]], ki danes pokriva površino 121,06 km². Na pobočjih gorovja je smučišče Kopaonik, ki je eno največjih v jugovzhodni Evropi. Na voljo je 25 žičnic z zmogljivostjo 32.000 smučarjev na uro.<ref>{{cite web|title=Turistički centar Kopaonik |publisher=Tckopaonik.com |url=http://www.tckopaonik.com/index.php?option=com_content&view=article&id=62&Itemid=95|archive-url=https://web.archive.org/web/20101114214636/http://www.tckopaonik.com/index.php?option=com_content&view=article&id=62&Itemid=95|url-status=usurped|archive-date=November 14, 2010|access-date=2013-09-16}}</ref> == Geografija == Kopaonik se razteza približno 75 km v smeri sever–jug. Južna meja gore je na Kosovu, med rekama Llapi in Sitnica, severna pa je z reko Jošanica v Srbiji.<ref name="Politika1">{{Citation | author = Dimitrije Bukvić | title = Blago srebrne planine | newspaper = Politika | pages = 01 & 08 | language = sr | date = 10 July 2017 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/384607/Blago-srebrne-planine | access-date = 13 July 2017 | archive-date = 1 February 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210201203303/http://www.politika.rs/sr/clanak/384607/Blago-srebrne-planine | url-status = live }}</ref> Pripada regiji Raška v Srbiji.<ref>{{cite book|author=Milija K. Maliković|title=Raška i okolina: Geografsko-istorijski pregled|url=https://books.google.com/books?id=xUwBAAAAMAAJ|year=1971|publisher=Istorijski arhiv Kraljevo}}</ref>{{sfn|Ristanović|2005|p=269}} Kopaonički gorski masiv (Kopaoničke planine) vključuje gore Kopaonik, Željin, Goč in Stolovi.{{sfn|Ristanović|2005|p=367}} Pančićev vrh z 2017 m je najvišja točka gorovja. === Podnebje === Kopaonik ima subalpsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Dfc'') s svežimi poletji in dolgimi, hladnimi zimami z obilnimi snežnimi padavinami. Snežna sezona traja od novembra do aprila, sončnih dni pa je okoli 200.{{sfn|Ristanović|2005|p=368}} === Potresi === Kopaonik je med letoma 1978 in 1985 prizadelo per [[potres]]ov z intenzivnostjo Mercalli VII do VIII.<ref>{{Cite book|title=Les Albanais en Yougoslavie: Minorité nationale, territoire et développement|last=Roux|first=Michel|publisher=Les Editions de la MSH|year=1992|isbn=9782735104543|url=https://books.google.com/books?id=puEqM_y40EQC&q=Kopaonik+1985|pages=93|language=fr}}</ref> Potres leta 1983 je imel intenzivnost VIII (hudo) in je prizadel 7 vasi, 200 ljudi je ostalo brez domov, 1200 stavb in stanovanj pa je bilo poškodovanih.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1983/09/13/world/earthquake-in-serbia.html|title=Earthquake in Serbia|agency=Associated Press|date=13 September 1983|work=The New York Times|archive-date=6 February 2018|access-date=5 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180206073516/http://www.nytimes.com/1983/09/13/world/earthquake-in-serbia.html|url-status=live}}</ref> == Ime == Zaradi bogatih rudnikov se je Kopaonik prvotno imenoval ''Srebrna planina'' ({{langx|sr|Сребрна планина|}}), to ime pa so uporabljali tudi [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], [[Beneška republika|Benečani]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmani]]. Njegovo sedanje ime, prvotno ''Kopalnik'', je prav tako povezano z rudarjenjem, saj izvira iz besede kopati.<ref name="Politika1"/> == Zgodovina == Kopaonik ima bogato zgodovinsko dediščino.<ref name="npkopaonik1">[http://www.npkopaonik.com/Turizam/Turizam-na-Kopaoniku.html Turizam na Kopaoniku 27 July 2009 npkopaonik.com]{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111106041357/http://www.npkopaonik.com/Turizam/Turizam-na-Kopaoniku.html |date=November 6, 2011 }}</ref> Najstarejše najdbe izvirajo iz [[paleolitik]]a in že kažejo, da so domačini uporabljali kovine. Med najdišča spadajo Bela Stena, Veliki Krš in Jasova Bačija. Neolitski ostanki so bili odkriti na najdiščih Gornji Kaznovići (Rosulja in Lug), Greblje, Tomovićko Brdo in neolitsko gorovje Beglučka.<ref name="Politika1"/> [[File:Nebeske Stolice lokalitet bazilika.jpg|thumb|[[bazilika (zgradba)|Bazilika]] iz 3. do 4. stoletja, del arheološkega najdišča Nebeške stolice]] Rudarstvo se je v celoti razvilo v času klasične antike. Rimljani so začeli kopati prve prave rudnike in graditi okoliška naselja. Ostanki iz tega obdobja vključujejo arheometalurški kompleks Zajačak in najdišče Dobrinac v Rvatih. Dobrinac izvira iz 3. ali 4. stoletja našega štetja in je bil upravno središče rudarskih in metalurških dejavnosti na zahodnem pobočju gore.<ref name="Politika1"/> Območje je ostalo pomembno rudarsko središče tudi v [[srednji vek|srednjem veku]], do 14. stoletja pa je postalo glavno rudarsko območje Srbije. Cesar [[Štefan Dušan]] je avgusta 1336 obiskal Srebrno goro. Leta 1412 je despot [[Stefan Lazarević]] podelil zakon o rudnikih, ki omenja rudnike zlata, srebra, železa, bakra, svinca in cinka na tem območju. Takrat je gora že gostila kolonije Sasov, Kotorčanov in Dubrovčanov. Poleg starih cerkva in samostanov, kot so Đurđevi stupovi, [[samostan Studenica]], [[Samostan Sopoćani]] in samostan Gradac,<ref name="npkopaonik1"/> je v bližini tudi več zgodnjih in srednjeveških trdnjav, ki so jih zgradile srbske dinastije. Najbližji srbski srednjeveški grad je [[Maglič]]. V osmanskem obdobju, od 15. stoletja, se je rudarjenje postopoma prenehalo, vendar so ob termalnih vrelcih zgradili [[hamam|turške kopeli]]. Ostanki ene so v sodobnem zdravilišču Jošanička Banja. Prve znanstvene raziskave gorske flore so se zgodile v letih 1836–38, ko je goro obiskal geolog Ami Boué. Zbral je zbirko kopaoniških rastlin, ki jo danes hrani Cesarski naravoslovni muzej na Dunaju. Botanik [[Josip Pančić]] je dal največji znanstveni prispevek k rastlinstvu na Kopaoniku. Leta 1851 je prvič raziskal goro, nato pa je opravil še 18 odprav. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bili v regiji aktivni tako [[jugoslovanski partizani]] kot [[četniki]].<ref>{{cite book|author=Branko N. Bošković|title=Narodnoosvobodilačka borba u Ibarskom bazenu: (kosovsko-mitrovački i studenički srez)|url=https://books.google.com/books?id=D5fRAAAAMAAJ|year=1968|publisher=Zajednica naučnih ustanova Kosova i Metohije}}</ref><ref>{{harv|Oktorino|2015|p=53}}: "Sasaran mereka adalah menghancurkan sebuah kelompok Cetnik yang dipimpin oleh Mayor Dragutin KeseroviE di pegunungan Kopaonik di wilayah Kriva Reka. "</ref> Četniški vojvoda Dragutin Keserović, poveljnik Rasinskega korpusa in verjetno najaktivnejši četniški voditelj, je izvajal različne dejavnosti na Kopaoniku in okolici, kar je privedlo do tega, da je ''[[Waffen-SS]]'' začel ''operacijo Kopaonik'', da bi uničil Keserovića in njegovo enoto, ki pa je na koncu propadla in je namesto tega privedla do umora 690 civilistov,[15] vključno z aretacijo in pokolom več deset civilistov v cerkvi v [[Kriva Reka, Brus|Krivi Reki]]. S teritorialno reorganizacijo sredi 1950-ih naj bi južni deli Kopaonika prešli iz [[Socialistična republika Srbija|NR Srbije]] v njeno avtonomno pokrajino Kosovo in Metohija.<ref>{{cite book|author=Jovan Đ. Marković|title=Geografske oblasti Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije|url=https://books.google.com/books?id=QlwMAQAAIAAJ|year=1967|publisher=Zavod za izdavanje udžbenika Socijalističke Republike Srbije|pages=408–412}}</ref> Leta 1959 je bil Leposavić vključen v pokrajino.<ref>{{cite book|author=Miloš Macura|title=Problemi politike obnavljanja stanovništva u Srbiji|url=https://books.google.com/books?id=kUEvAAAAMAAJ|year=1989|publisher=Srpska akademija nauka i umetnosti|page=74|isbn=9788670250666|archive-date=2022-12-28|access-date=2017-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228102840/https://books.google.com/books?id=kUEvAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> V Pančićevo čast, ob 100. obletnici njegove prve odprave, so najvišjo točko leta 1951 preimenovali iz Milanovega vrha v Pančićev vrh. Na vrhu so zgradili [[mavzolej]], v katerem so ponovno pokopali posmrtne ostanke Pančića in njegove žene. Pokopana sta bila v krstah iz [[omorika|omorike]], ki jih je odkril Pančić.<ref name="Politika1"/> === Kulturni in zgodovinski spomeniki na območju Kopaonika === Na območju Kopaonika so številni kulturni in zgodovinski spomeniki. Nekateri med njimi so: *Ostanki srednjeveškega samostana Crkvine v bližini Nebeških stolic ob vznožju Pančićevega vrha *Ostanki srednjeveške ceste – Kukavica (približno 4 km) *Ostanki srednjeveškega rudnika – Gvozdac, vas Zaplanina, Smokovska reka, Kadijevac, Suvo Rudište, Brzećka reka, Bela reka *Sakralne arhitekturne stavbe – svetišče Metođe, cerkev sv. Petra in Pavla v Krivi Reki *Stavba iz turškega obdobja – turška kopel v Jošaniški Banji *Spomeniki iz osvobodilnih vojn: spomenik na Mramorju, spomeniki Đački grob, Rasksnica, spomenik žrtvam fašizma v Krivi Reki *Pančićev mavzolej (ki je v kompleksu s posebnim namenom) *Pomembni zgodovinski objekti – Mijatovića Jaz, vaške hiše: vas Lisina, vas Đorđevići, vas Crna Glava, vas Kriva Reka, vas Brzeće, vodni mlini in žage: Brzeće, Kriva Reka, Gobeljska Reka, Jošanička Banja. === Samostani === *Petrova cerkev (8.–9. stoletje) pri Novem Pazarju *[[Samostan Studenica]] (11.–12. st.) pri Ušću *[[Samostan Žiča]] (13. stoletje) pri Kraljevu *[[Samostan Sopoćani]] (13. stoletje) pri Novem Pazarju *Đurđevi stupovi (12. stoletje) pri Novem Pazarju *Samostan Gradac (13. stoletje) pri Raški *Samostan Stara Pavlica (14. stoletje) pri Raški == Narodni park Kopaonik == {{glavni|Narodni park Kopaonik}} [[File:Копаоник 0486.jpg|thumb|right|Pokrajina dela Kopaonika]] Leta 1981 je bilo zaradi svoje lege, podnebja, bogatih gozdov, raznolikosti zelišč in prostora za počitnice in rekreacijo 121,06 km² območja razglašeno za narodni park.{{sfn|Ristanović|2005|p=368}}<ref name="Politika">{{Citation | author = Aleksandra Mijalković | title = O očuvanju naše prirodne baštine: najbolja zaštita u naconalnim parkovima | newspaper = Politika-Magazin | pages = 3–6 | language = sr | date =18 June 2017 }}</ref> Narodni park leži na relativno ravnem območju, na nadmorski višini približno 1700 m. Ta osrednja planota Kopaonik se imenuje Suvo Rudište. Obdajajo jo gorski vrhovi. Severno in severozahodno od te planote se razprostira Banjski Kopaonik, kjer so toplice Jošanička Banja, katerih močne izvirske vode dosežejo temperaturo 88 °C. Neposredno pod planoto Suvo Rudište se začenja dolina Samokovske reke s strmim tokom, številnimi brzicami, slapovi in ​​soteskami. Kopaonik ima več kot 200 sončnih dni letno in več kot 160 dni pokritih s snegom.<ref>{{cite web|url=http://www.tckopaonik.com/skijaliste.php?str=15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111118084841/http://www.tckopaonik.com/skijaliste.php?str=15 |url-status=usurped |archive-date=November 18, 2011 |title=Turistički centar Kopaonik |publisher=Tckopaonik.com |access-date=2013-09-16}}</ref> Tu je tudi slap Jelovarnik, tretji najvišji slap v Srbiji. Na Kopaoniku je več odličnih naravnih razgledišč: Suvo Rudište, Gobelja, Karaman, Kukavica, Vučak in Treska. Na jasen dan je mogoče opazovati oddaljene gore v Črni gori, Bolgariji in Albaniji. V parku je 13 krajev, ki so razglašeni za stroge naravne rezervate: Barska reka, Bele stene, Vučak, Gobelja, Duboka,<ref>{{cite web|url=https://hopnakop.rs/ski-info/ski-staze/duboka-i |title=HopNaKop |publisher=HopNaKop.rs |access-date=2020-02-10}}</ref> Jankove bare, Jelak, Jelovarnik, Kozje stene, Mrkonje, Metođe, Samokovska reka in Suvo Rudište. Rezervat Jankove bare je v predelu Ravni Kopaonik, na nadmorski višini 1420 metrov, v dolini potoka Rečica. Pod 1. stopnjo zaščite je rezervat barjanskega ekosistema, zlasti redkih, ogroženih in endemičnih rastlin, dvoživk in ptic ([[sokol selec]], [[kanja]], pogorelček (''Phoenicurus phoenicurus'')).<ref>{{cite news | script-title=sr: "Јанкове баре" на Копаонику доступније посетиоцима | trans-title = Kopaonik's "Jankove Bare" more accessible to visitors | newspaper = Politika | page = 7 | language = sr | date = 3 August 2021}}</ref> Erozija tal je grožnja, saj je v parku veliko sečnje in krčenja gozdov. == Rastlinstvo == [[File:Kadijevac_0025.jpg|thumb|Gora je bogata s floro, vključno s številnimi avtohtonimi rastlinskimi vrstami]] Rastlinstvo Kopaonika ima veliko število avtohtonih rastlinskih vrst (balkanska bukev (''Fagus × taurica''), jelka, [[smreka]], [[tisa]], več vrst javorjev, bor in hrast). Listopadni gozdovi in ​​avtohtoni iglasti gozdovi predstavljajo večino gozdnatih površin v parku. Obstajajo tudi gozdovi vrb, topolov, navadnega gabra, hrasta in cera. V parku je skupno 1600 rastlinskih vrst, od katerih jih 200 raste samo na Kopaoniku. Vključuje tudi več kot 200 vrst gliv. Posebna vrednost Kopaonika z vidika [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] je, da na gori živi 11,9 % visokogorskih endemičnih vrst na Balkanu. Med endemične vrste, ki rastejo samo na Kopaoniku, spadajo kopaonički netresk, kopaonička vijolica in Pančićeva penuša. Drugi endemiti so [[obmorski pečnik]], ''Rumex balcanicus'', ''Pancicia serbica'', orlica ''Aquilegia blecicii'', bosansko močvirsko orhidejo, ''Achillea bulgarica'', ''alyssum'', ''aconitum'' in ''Edrianthus jugoslavicus''. V parku je več 'botaničnih spomenikov' z drevesi, ki so zelo stara, velika in še vedno živahna. Med njimi so jelka ''sto komolcev'' v Samokovski Reki, smreka v Gobeljski Reki in tri gorske platane v Krivi Reki. Bukov gozd Kozje Stene na Kopaoniku je bil maja 2020 skupaj z več drugimi nahajališči bukve v narodnih parkih Fruška Gora in Tara predložen za vključitev na seznam svetovne dediščine UNESCO ''[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]]''. Nominacija je bila zavrnjena zaradi srbskih zakonov, ki dovoljujejo sečnjo zavetnega lesa na površini 5 hektarjev, medtem ko UNESCO sprejema sečnjo, ki ni večja od 1 hektarja in to ne le na območjih z najvišjo stopnjo zaščite, temveč tudi v okoliških območjih.<ref>{{cite news | author = Višnja Aranđelović | script-title=sr: До Унескове листе изменом прописа за фрушкогорске шуме | trans-title = To UNESCO list through regulations change for Fruška Gora forests | newspaper = Politika | page = 8 | language = sr | date = 10 May 2022}}</ref> == Živalstvo == Tudi favna je raznolika, vendar se njena koncentracija razlikuje glede na kakovost [[habitat]]a. Na gori živi endemični metulj ''Colias caucasica balcanica''. Na Kopaoniku živi 175 vrst ptic, vključno z zaščitenimi, kot sta žolna in drozg. Med drugimi vrstami so še [[kotorna]], [[otus]], [[rjavi srakoper]] in hribski škrjanec (''Lullula arborea''). Glavna predstavnika sesalcev sta [[divja svinja]] in divja mačka. Potem ko so leta 1856 izumrli na gori, je bilo leta 2021 v Kukavici ponovno naseljenih 30 jelenov. To je del širšega projekta ponovne naselitve jelenov v osrednje dele Srbije.<ref>{{cite news | author = Srna | title = Evropski jelen se vratio na Kopaonik posle 160 godina | trans-title = Red deer returned to Kopaonik after 160 years | publisher = N1 | language = sr | date = 24 April 2021 | url = https://rs.n1info.com/lifestyle/evropski-jelen-se-vratio-na-kopaonik-posle-160-godina/ | archive-date = 15 December 2022 | access-date = 8 August 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20221215231640/https://rs.n1info.com/lifestyle/evropski-jelen-se-vratio-na-kopaonik-posle-160-godina/ | url-status = dead }}</ref> V delu gora znotraj Kosova so opazili šakala, planinskega orla, sivega volka, srnjad in divjo mačko.<ref name=":0">{{Cite book |title=Libri i kuq i faunës së Republikës së Kosovës |publisher=Instituti i Kosovës për Mbrojtjen e Natyrës (Ministria e Mjedisit dhe Planifikimit Hapësinor) |year=2019 |publication-place=Prishtinë |language=sq |trans-title=Red fauna book of the Republic of Kosovo}}</ref> {{Multiple images | image1 = Balkan Clouded Yellow (Colias balcanica).jpg | caption1 = ''Colias caucasica'' je endemična za Kopaonik | image2 = Endemski ljiljan 1711.jpg | caption2 = ''Lilium'' je endemična za Kopaonik | image3 = Goud jakhals (cropped).jpg | caption3 = [[Evrazijski šakal]] | direction = horizontal | align = center | total_width = 500 | caption_align = left | perrow = }} == Gospodarstvo == Zimsko letovišče Kopaonik je največje smučišče v Srbiji. Leta 2019 so v letovišču odprli najdaljšo umetno smučarsko progo v Evropi.<ref name="Telegraph">{{navedi novice |last=Aspden-Kean |first=Lucy |title= Europe’s largest artificial ski slope opens in Serbia |website=The Telegraph |url=https://www.telegraph.co.uk/travel/ski/news/europes-largest-artificial-ski-slope-opens-in-serbia/ |access-date=2026-04-06 |date=2019-04-18}}</ref> V kosovskem delu Kopaonika, natančneje v regiji Shala e Bajgorës, je največja vetrna elektrarna na Kosovu. Vetrna elektrarna Bajgora stoji v južnem vznožju Kopaonika na nadmorski višini 1800 m. Z zmogljivostjo 105,6 MW predstavlja vetrna elektrarna Bajgora približno 10 % celotne nameščene domače zmogljivosti Kosova.<ref>{{Cite web |last=Todorović |first=Igor |date=2021-09-03 |title=First part of Bajgora wind power plant starts trial operation |url=https://balkangreenenergynews.com/first-part-of-bajgora-wind-power-plant-starts-trial-operation/ |access-date=2024-08-17 |website=Balkan Green Energy News |language=en-US |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814205451/https://balkangreenenergynews.com/first-part-of-bajgora-wind-power-plant-starts-trial-operation/ |url-status=live }}</ref>{{Multiple images | image1 = Kop trougao1.jpg | caption1 = Hoteli na Kopaoniku | image2 = Wind Farm Bajgora Kosova.jpg | caption2 = Vetrna elektrarna Bajgora | direction = horizontal | align = center | total_width = 400 | caption_align = left | perrow = }} == Promet == Kopaonik je dobro povezan z glavnimi prometnimi potmi v Srbiji. Osrednji del Kopaonika s turističnim središčem in smučišči je povezan z Ibarsko cesto, najbližje mednarodno letališče pa je v [[Niš]]u. Javni heliport je v vojaški bazi slab kilometer severno od letovišča. == Sklici == {{sklici|2}} === Viri === * {{cite book|last=Avramov|first=Smilja|title=Genocide in Yugoslavia|url=https://books.google.com/books?id=5nhpAAAAMAAJ|year=1995|publisher=BIGZ|isbn=9788613007982}} * {{cite book|last=Oktorino|first=Nino|title=Konflik Bersejarah : Vorwarts Jager!|url=https://books.google.com/books?id=6k5JDwAAQBAJ&pg=PA53|date=22 June 2015|publisher=Elex Media Komputindo|isbn=978-602-02-6765-4}} *{{cite book|last=Ristanović|first=Slobodan|title=Kroz Srbiju i Crnu Goru|url=https://books.google.com/books?id=HnQMAQAAMAAJ|year=2005|publisher=КСЕ-НА|pages=367–}} *{{cite book|author=Jovan Milićević|title=Srbija: Znamenitosti i lepote|chapter=Kopaonik|url=https://books.google.com/books?id=KYI6AQAAIAAJ|year=1965|publisher=Književne novine}} *{{cite book|author=Jосип Панчић|title=Из природе|chapter=Копаоник и његово подгорје|url=https://books.google.com/books?id=-3X45TS-D8EC|year=1893|publisher=Srpska književna zadruga}} *{{cite book|author=Stevan Nikolić|title=Priroda i turizam Srbije: ekološka pitanja zaštite i razvoja|url=https://books.google.com/books?id=BiYzAAAAMAAJ|year=1998|publisher=Eko centar|isbn=9788681529096 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kopaonik}} * [https://www.youtube.com/watch?v=ylOe2b2FAz0 Kopaonik Live Stream] * [https://www.infokop.net Kopaonik Ski Resort - news, photos, ski info, web cams, weather, accommodation, forum, impressions] * [https://www.npkopaonik.com National Park Kopaonik] * [http://www.hopnakop.rs Kopaonik HopNaKop - Tourist Center] * [https://web.archive.org/web/20131007225220/http://serbski.com/ British site promotion of Kopaonik] * [http://www.birdlife.org/print.html?url=%2Fdatazone%2Fsites%2Findex.html%3Faction%3DSitHTMDetails.asp%26sid%3D3092%26m%3D0 BirdLife Kopaonik factsheet] [[Kategorija:Gore v Srbiji]] [[Kategorija:Gore na Kosovu]] [[Kategorija:Narodni parki Srbije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1971]] f1ukkdcurtnobk8u21gc5na90lca661 0 602730 6688616 6688407 2026-06-12T19:46:12Z Stebunik 55592 /* Mladost, izobrazba, oporečništvo */ 6688616 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno objokovanje lastnega naroda, ki da je stalno, od vseh in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, nadalje prek škandaloznih časopisnih člankov in TV poročil in romanov z nacionalistično vsebino ustvarjalo nove spore ter privedlo do vrelišča v [[Razpad Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak po materi Črnogorec Simon Olujić — poznejši sarajevski ostrostrelec - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko, s katero je le enkrat prenočil. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je navdihoval pri pisanju te korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju polagoma vedno bolj vodila k obsodbi militarizma ter k zavestnemu prizadevanju za medsebojno spravo, sožitje in miroljubno sodelovanje. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] ob2zk5lwj1nb02t8smtg6qwcfdq6g26 6688619 6688616 2026-06-12T20:08:29Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6688619 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval pri pisanju te korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju polagoma vedno bolj vodila k zreli obsodbi militarizma ter k zavestnemu prizadevanju za odpuščanje in spravo, sožitje in miroljubno sodelovanje. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 91jatqf5qn9p2zgiznvrqpwufdn16i9 6688626 6688619 2026-06-12T21:43:09Z Stebunik 55592 /* Politična kariera */ 6688626 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval pri pisanju te korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju polagoma vedno bolj vodila k zreli obsodbi militarizma ter k zavestnemu prizadevanju za odpuščanje in spravo, sožitje in miroljubno sodelovanje. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 11wrwl52cuv9k4f63somsfxkm6n47eg 6688628 6688626 2026-06-12T21:48:54Z Stebunik 55592 /* Politična kariera */ 6688628 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval pri pisanju te korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju polagoma vedno bolj vodila k zreli obsodbi militarizma ter k zavestnemu prizadevanju za odpuščanje in spravo, sožitje in miroljubno sodelovanje. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] a3hct2079d2r6ll50t0e853ao8hpfyc 6688666 6688628 2026-06-13T05:28:54Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6688666 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] p9bgj68410q10lcbas5r6yosgi6s708 6688667 6688666 2026-06-13T05:33:30Z Stebunik 55592 /* Politična kariera */ 6688667 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] en5hz1kdh5j6ss2id2gnannmeyiixfx 6688670 6688667 2026-06-13T05:35:57Z Stebunik 55592 /* Politična kariera */ 6688670 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] rxht7ece4apseqx8ro074qo3ghqilvu 6688684 6688670 2026-06-13T06:53:06Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6688684 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] fhb6h9dz69ezsmmkp6eed71hbh8s380 0 602809 6688630 6682221 2026-06-12T22:36:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688630 wikitext text/x-wiki {{infopolje Militantna organizacija |name=Dahije |native_name=Dahije |native_name_lang=sr |war= |image=Serb knez beheaded by the Dahije.jpg |caption= [[Pokol knezov]] - dahije obglavljajo srbskega kneza |active=15. december 1799 — 5.–6. avgust 1804 |ideology= |leaders= *[[Dahije#Mehmed-aga Fočić|Mehmed-aga Fočić]] *[[Dahije#Kučuk-Alija|Kučuk-Alija]] *[[Dahije#Aganlija|Aganlija]] *[[Dahije#Mula Jusuf|Mula Jusuf]] |headquarters=Beograd |area= |size= |partof= |predecessor=[[Janičar]]ski koprus [[Smederevski sandžak|Smederevskega]] in [[Vidinski sandžak|Vidinskega sandžaka]] in [[Bosanski pašaluk|Bosanskega pašaluka]] |successor= |allies=[[Osman Pazvantoğlu]] |opponents=[[Osmansko cesarstvo]]<br>lokalni Srbi |battles= |url= }} '''Dahije''' ([[Srbščina|srbsko]]: дахије, latinizirano: dahije, iz [[Turščina|turškega]] dayı){{efn|Ime odpadniških janičarskih voditeljev – ''dahije'', izhaja iz osmanske turške besede ''dayı'', ki pomeni ''stric''.<ref name="Sundhaussen2007">{{cite book|author=Holm Sundhaussen|title=Geschichte Serbiens: 19.-21. Jahrhundert|url=https://books.google.com/books?id=5fBOPsQLt_0C&pg=PA66|year=2007|publisher=Böhlau Verlag Wien|isbn=978-3-205-77660-4|pages=66–}}</ref><ref name="Skok1971">{{cite book|author=Petar Skok|title=Dictionnaire étymologique de la langue croate ou serbe|url=https://books.google.com/books?id=kAcHAQAAIAAJ|year=1971|publisher=Académie Yougoslave des Sciences et des Beaux-Arts}}</ref> Nižji janičarski poveljniki so se imenovali ''kabadahije'' (edn. ''kabadahija''). Njihovo ime je povezano s turškim izrazom ''kabadayı'', ki je v srbsko govorečem svetu postal sopomenka za nasilneže.<ref name="Skok1971"/>}} so bili odpadniški [[janičar]]ski častniki, ki so se uprli osmanskemu sultanu [[Selim III.|Selimu III.]] in prevzeli oblast v [[Smederevski sandžak|Beograjskem pašaluku]], potem ko so leta 1801 ujeli in umorili vezirja [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafo Pašo]]. Štirje vrhovni voditelji dahij so bili Mehmed-aga Fočić, Kučuk Alija, Aganlija in Mula Jusuf. V prvi fazi njihovega upora so se jim v začetni fazi [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] uprli [[Srbi]]. Ta del vstaje se zato imenuje tudi upor proti dahijam. ==Ozadje== Osmansko cesarstvo je leta 1787 napovedalo vojno Rusiji, da bi povrnilo ozemlje, izgubljeno v prejšnji vojni. Februarja 1788 se je Rusom pridružila Avstrija.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} Osmanske oblasti so med pripravami na vojno z Avstrijo nasilno razorožile Srbe. Razoroževanje so izvajale redne osmanske vojaške enote in [[bašibozuk]]i, neregularni vojaki Osmanskega cesarstva, večinoma [[Albanci]] in [[Čerkezi]]. Ljudje so pred njimi bežali čez Savo in Donavo na avstrijsko ozemlje in ustanovili [[Srbski svobodni korpus]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} Srbski prostovoljci so se aktivno spopadali z osmanskimi četami, napadali ladje na Donavi in osvobodili številna mesta, vendar jim je bila odrečena prepotrebna pomoč in oprema. Osmanske protioperacije in teror so imeli za posledico do 50.000 srbskih beguncev in podpis premirja.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}} Avstrijski dvor si je vse bolj prizadeval za končanje konflikta in avgusta 1791 sklenil [[Sistovski sporazum|Sistovski mirovni sporazum]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}} Porta je amnestirala udeležence na avstrijski strani in prepovedala janičarje v Beograjskem pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Janičarji, ki so nekoč tvorili hrbtenico osmanske vojaške moči, so v 18. stoletju izgubili svoj pomen in zaradi pomanjkanja discipline in slabe morale postali vir neredov.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Jasno je bilo, da je osmanska vojska potrebn vojaške reforme po evropskih vzorih, zato se je Porta odločila, da janičarje izžene.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} ==Upor janičarjev== Hadži Mustafa Paša je julija 1793 postal [[vezir]] Beograda – [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]], znanega kot Beogradski pašaluk.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972}} Janičar Kara-Smail, ki je ostal v Beogradu in si prizadeval postati janičarski aga celotnega pašaluka, je bil po ukazu Hadži Mustafe Paše umorjen, kar je vzbudilo strah med drugimi janičarji, da so pobegnili v [[Vidinski sandžak]].{{sfn|Nenadović|1893|pp=21-22}} Nekateri janičarji so ostali, med njimi Bego Novljanin in Ćurtoglija iz Bosne, ki sta živela v Šabcu.{{sfn|Nenadović|1893|pp=41-42}} Mustafa Paša se je v srbski zgodovini ohranil v pozitivnem spominu, saj je z reformami izboljšal razmere v pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Odpadniški janičarji iz Vidinskega sandžaka so si pod vodstvom Osmana Pazvantogluja prizadevali zavzeti Beograjski pašaluk, zato je Mustafa Paša poiskal pomoč srbskih knezov. Knezi so zbrali milico za boj proti janičarjem,{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} ki je štela približno 15.000 mož. Med njimi so mnogi pridobili vojaško usposabljanje in izkušnje v zadnji vojni avstrijsko-turški vojni.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Leta 1796 so janičarji pod poveljstvom Tosun-age v dveh skupinah vdrli v Beograjski pašaluk.{{sfn|Nenadović|1903|p=20}} Ena je zavzela [[Ćuprija|Ćuprijo]] na jugovzhodu, druga pa je napadla [[Požarevac]] na vzhodu in se spopadla z milico pod poveljstvom Stanka Arambašića.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so premagali Arambašića in se odpravili proti Beogradu in zavzeli spodnje mesto.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Vezir Mustafa Paša se je s svojo majhno vojsko zaprl v beograjsko trdnjavo.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Aleksa, Grbović in Birčanin so zbrali milico Valjevske nahije, ki je skupaj s spahijami in spremstvom Mustafe Paše napadla janičarje v spodnjem mestu in jih izgnala iz Beograda.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Birčanin in Karađorđe sta janičarje zasledovala do [[Smederevo|Smedereva]], kjer so se zaprli v Smederevsko trdnjavo. Mustafa Paša je proti njim poslal topništvo, ki je janičarje prisililo v beg v Vidin.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so zatem ponovno poskušali zasesti Beograjski pašaluk, vendar so bili pri Kolarijh poraženi. Izkazalo se je, da je bila srbska milica dobro organizirana, disciplinirana in izurjena.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Porta je za nagrado izdala [[ferman]]e, ki so prepovedali nasilje nad kristjani, Srbom dali nekaj samouprave, boljši družbeno-gospodarski status, jim dovolili gradnjo cerkva in njihovim podeželskim poglavarjem z nazivom knez ohraniti varnostne sile.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=973-974}} == Nadzor nad beograjskim pašalukom== [[Slika:Dahias & Mustapha Pasa.jpg|thumb|250px|Dahije ubijajo Mustafa Pašo]] Vladavina sultana [[Selim III.|Selima III.]] (1789–1806) je bila obdobje notranjih sporov med pašami, [[Ajan|ajan]]i in [[krdžali]] in nemirov.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Dogajati so začeli tudi novi konflikti z janičarji, grožnja Francozov Egiptu pa je Porto prisilila, da je v začetku leta 1799 dovolila vrnitev janičarjev v Beograjski pašaluk. Leta 1800 so se janičarji pod vodstvom Mehmed-age Fočića, Kučuk-Alije, Aganlije in Mule Jusufa preselili iz Vidinskega sandžaka v Beograjski pašaluk ter prevzeli oblast nad večino pokrajine in nato še nad samim Beogradom.{{sfn|Nenadović|1903|p=21}} Janičarska aga Bego Novljanin in Ćurtoglija, ki sta živela v Šabcu, sta leta 1800 umorila kneza Ranka Lazarevića in nato od njegove družine zahtevala denar.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} Knez Aleksa Nenadović, eden najvplivnejših srbskih voditeljev, je protestiral pri vezirju Hadži Mustafa Paši, ki je 17. aprila, po starem koledarju 5. aprila 1800,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} v Šabac poslal 600{{sfn|Nenadović|1903|p=22}} ali 800 najemnikov, ki so ujeli in usmrtili 27,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} 28{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} ali 36{{sfn|Nenadović|1903|p=22}} njunih mož, medtem ko sta Novljanin in Ćurtoglija pobegnila v Bosno.{{sfn|Nenadović|1903|pp=21-22}}{{sfn|Nenadović|1893|p=43}}{{sfn|Nenadović|1884|pp=539-540}} Po vrnitvi so janičarji obnovili teror nad Srbi. Julija 1801 so zavzeli Beograd in Mustafa Pašo decembra umorili. Vodilni štirje janičarji, imenovani dahije, so odpravili srbske fermane, pregnali spahije, ki niso prešli na njihovo stran, in povabili muslimane iz bližnjih sandžakov, ki so jih uporabljali za nadzor nad Srbi.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} V Šabcu so za svojega vodjo postavili Mus-ago Fočića, brata Mehmed-age.{{sfn|Nenadović|1884|p=540}} Tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Aleksa, Grbović in Birčanin so se z drugimi knezi na skrivaj sestali v samostanu Čokešina, kjer so sultanu napisali prošnjo glede janičarjev in jo prek Avstrije poslali [[Visoka porta|Porti]].{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Porta je nato dahijam zagrozila, da bo nadnje poslala veliko vojsko, če ne bodo prenehali z zatiranjem raje.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Izgnani spahije in njim zvesti muslimani so sredi leta 1802 s podporo Srbov organizirali upor proti janičarjem. Upor je bil neuspešen in tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} Upor v Požarevcu so dahije preprečile, ker je izbruhnil prezgodaj.{{sfn|Novaković|1904|p=41}} Tiranija je Srbe prisilila, da so sultanu poslali peticijo, za katero so izvedeli dahije. V strahu pred izgonom s pomočjo Srbov so se odločili usmrtiti vodilne Srbe po celotnem pašaluku, kar je znano kot "[[Pokol knezov|pokol knezov]]". ==Upor== Pokol knezov konec januarja 1804 je spodbudil Srbe k uporu proti dahijam,{{sfn|Novaković|1904|p=180}} s čimer se je začela [[prva srbska vstaja]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=977}} Po zboru v Orašcu 14. februarja 1804 so Karađorđevi uporniki odšli v šumadijske vasi, kjer so požgali turške gostilne, pobili dahijske privržence in zbirali može za svojo vojsko.{{sfn|Batalaka|1898|pp=69-72}} Število upornikov se je v nekaj dneh povečalo na 2000.{{sfn|Protić|1893|p=109}} Dahije so se čutili ogrožene in so k upornikom poslali Aganlijo,{{sfn|Batalaka|1898|p=79}} da bi se pogajal o miru, vendar mu to ni uspelo in vstaja se je razširila.{{sfn|Novaković|1904|p=88}}{{sfn|Batalaka|1898|p=79}} Uporniki so napadli Rudnik, ki ga je držal zloglasni Sali-aga, brat Kučuk-Alije.{{sfn|Nenadović|1884|pp=242-243}} 6. marca so ga zavzeli, Sali-agi z 200–300 možmi pa je uspelo pobegniti v Čačak.{{sfn|Batalaka|1898|p=88}} Kučuk-Alija je 14. marca v Vrbici prestregel Karađorđevo stražo, ki je čakala na uporniško vojsko. V kratki kratki bitki so uporniki zgubili nekaj mož in se umakili. Kučuk-Alija je odšel v Kragujevac, da bi tamkajšnje Srbe odvrnil od upora in zase zbral več vojakov.{{sfn|Novaković|1904|pp=115-117, 136}}{{sfn|Protić|1893|pp=112-115}}{{sfn|Batalaka|1898|p=86}}{{sfn|Nenadović|1903|p=70}} Srbski uporniki so konec marca 1804 pri Kijevu uničili dahijsko vojsko in ubili do 400 sovražnikov.{{sfn|Novaković|1904|p=139-140}}{{sfn|Protić|1893|p=118}} Oddelek razbojniških najemnikov ([[kirdžali]]) pod poveljstvom Alije Gušanca je bila nekaj dni pred tem poražena pri Ćupriji. Gušancu so dvakrat ali trikrat preprečili, da bi se pri Jagodini pridružil Kučuk-Aliji in se prebil do Beograda.{{sfn|Jovanović|2014|p=16}}{{sfn|Novaković|1904|pp=142-143}} Gušancu je konec marca uspel preboj do Jagodine, deloma zaradi šibke srbske obrambe okoli mesta.{{sfn|Jovanović|2014|p=17}} Obleganje Jagodine je bilo zaradi slabega vremena neuspešno in srbski uporniki so se konec marca razpršili.{{sfn|Novaković|1904|pp=144, 150}} Blokada Beograda se je okrepila.{{sfn|Stojančević|1957|p=119}} Srbski uporniki so po prvi bitki pri Jagodini zbrali novo vojsko in bolje načrtovali napad na Jagodino. 16. aprila so pod vodstvom Karađorđa osvojili mesto, ubili 300 ljudi, jih veliko ujeli in prisilili Kučuk-Alijo v beg.{{sfn|Novaković|1904|pp=149-152}} Po zmagi pri Jagodini so manjše uporniške enote zasledovale Kučuk-Alijo skozi Šumadijo in ga 17. in 18. aprila dvakrat uspešno napadla iz zasede.{{sfn|Novaković|1904|pp=152-155}} Janičarji so takrat od pomembnih mest držali samo še Beograd, Smederevo in Požarevac.{{sfn|Jovanović|2014|p=23}} Po zavzetju Požarevca konec maja in Smedereva 4. junija 1804{{sfn|Stojančević|1957|p=124}} je na severu Beograjskega pašaluka ostal v rokah dahij samo še Beograd.{{sfn|Novaković|1904|p=174}} Sredi junija 1804 se je pred Beogradom zbrala velika srbska uporniška vojska z najpomembnejšimi poveljniki.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Vojska naj bi štela od 6.000 do 16.000 mož.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Sultan je takrat Karađorđu izdal ferman (odlok), naj ne napade mesta, in upornikom poslal na pomoč svojo vojsko iz Bosne. Uporniki so napad prekinili.{{sfn|Novaković|1904|p=177}} Bosanski vezir [[Bekir Paša]] je dobil nalogo, da ustavi boje med dahijami in Srbi ter vzpostavi mir in varnost v Beogradskem pašaluku in na osmanski meji.{{sfn|Novaković|1904|pp=177, 190}}{{sfn|Nenadović|1903|p=95}} Štirje voditelji dahij so po Donavi pobegnili iz Beograda na Ada Kale, ker so se bali zarote voditelja najemnikov Alije Gušanca in niso vedeli za načrte Bekirja Paše, povezane z njimi.{{sfn|Batalaka|1898|p=148}} Zgovinar K. Nenadović je prepričan, da je Bekir Paša štirim voditeljem dejansko dovolil, da so na skrivaj odšli.{{sfn|Nenadović|1903|p=96}}{{sfn|Nenadović|1884|p=93}} Ko je Alija Gušanac izvedel za njihov beg, je prevzel oblast v Beogradu in izropal njihove dvorce.{{sfn|Batalaka|1898|p=149}} Bekir Paša je obljubil izboljšanje statusa Srbov, Karađorđe pa je poudaril, da se ne bodo ustavili, dokler dahij ne bodo ujeti živih ali mrtvih, ker se je zavedal, da lahko dahije kadar koli zberejo vojsko Vidinskega pašaluka in napadejo. S tem se je strinjal tudi Bekir Paša.{{sfn|Batalaka|1898|p=148}}{{sfn|Nenadović|1903|pp=96–97}}{{sfn|Protić|1893|p=154}} Bekir Paša ni imel dovolj vojakov za obrambo pred morebitnim srbskim napadom, zato je želel čim prej zasesti beograjsko trdnjavo.{{sfn|Batalaka|1898|p=149}} Napad na Ada Kalo je opravil Milenko Stojković. Srbi so med napadom postrelili dahije, jih obglavili in njihove glave poslal v Beograd, kjer so jih nataknili na kole.{{sfn|Perović|1976|p=54}}{{sfn|Nenadović|1903|p=97}}{{sfn|Batalaka|1898|p=150}} V avstrijskem poročilu z dne 25. avgusta je zapisano, da je Porta zdaj verjela, da bo s smrtjo voditeljev dahij odpravljen vzrok srbskega upora in da bo s pravičnim ravnanjem s Srbi zagotovila mir.{{sfn|Perović|1976|p=54}} Bekir Paša je v enem od ohranjenih pisem obljubljal, da bodo Srbi imeli celo boljše življenje kot v času mandata Hadži Mustafe Paše, vendar vse kaže, da Srbi niso dobili nobenih resničnih zagotovil.{{sfn|Novaković|1904|p=179}} Srbi se niso želeli vrniti pod osmansko oblast in niso želeli nobenega vmešavanja v njihove zadeve. Vodstvo upornikov je na skrivaj poslalo delegaciji v Avstrijo in Rusijo, da bi prosili za pomoč in da bi Srbija postala protektorat.{{sfn|Batalaka|1898|pp=146-147}} Po zatrtju dahij je Bekir Paša želel, da bi Srbi razpustili svoje vojske, vendar se Srbi niso želeli ustaviti brez zagotovil. Kirdžali so bili še vedno močni in janičarji so še vedno držali pomembna mesta, med njimi tudi Užice. Sultan je zdaj okoliškim pašalukom ukazal, naj zatrejo Srbe, saj se je zavedal njihove grožnje. Srbi so iskali tujo pomoč in septembra 1804 poslali delegacijo v [[Sankt Peterburg]], ki se je vrnila z denarjem in obljubo diplomatske podpore. ==Voditelji== Janičarji so po umoru Mustafe Paše izbrali štiri glavne voditelje: Mehmed-ago Fočića, Kučuka Alijo, Aganlijo in Mulo Jusufa. Voditelji so sandžak razdelili na pašaluke. ===Mehmed-aga Fočić=== Mehmed-aga Fočić je bil sin Foče Efendije,{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} ki je služil kot kadi v Loznici. Imel je brata po imenu Musa-aga. ,{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} Njegov oče Foča je bil proti zatiranju Srbov s strani dahij.{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} Fočić pa je bil opisan kot najslabši od štirih voditeljev. Poskus upora Srbov in Mustafa Pašinih mož leta 1802 v Požarevcu ni uspel.{{sfn|Novaković|1904|p=41}} Ko je je Mehmed-aga prestregel pismo Alekse Nenadovića avstrijskemu častniku glede upora proti dahijam, je Mehmed-aga načrtoval umor njega in drugih pomembnih osebnosti v Valjevski nahiji. {{sfn|Nenadović|1903|p=631}} Z zvijačo je ujel Alekso, Ilijo Birčanina in Milovana Grbovića sina Milovana in jih aretiral. 23. januarja 1804 so Aleksa in Ilijo usmrtili z obglavljenjem. {{sfn|Nenadović|1903|pp=631-633}} Fočić je njuni odsekani glavi razstavil v svoji hiši.{{sfn|Nenadović|1903|p=633}} ===Kučuk-Alija=== Kučuk-Alija je bil rojen v Rudniški nahiji v družini Đevrlić. V osmanski službi je napredoval od janičarja do položaja muteselima Kragujevca, ki ga je upravljal nekaj časa pred vstajo. Njegova žena je bila sestra enega od njegovih zasebnih vojakov.<ref>{{cite book | title=Pusto tursko | publisher=Almanah | author=Bašić, Husein | year=2000 | page=111 }}</ref> Njegov brat Sali-Aga je bil muteselim Rudniške nahije. Kučuk-Alija je osebno ubil Mustafo Pašo in nato postal eden od štirih vodilnih janičarjev. Marca 1804 je vodil čete proti srbskim upornikom. ===Aganlija=== Aganlija ali Aganli je bil v mladosti čolnar, rojen v Bosni. V obdobju pred srbsko vstajo je bil čiftlik-sahib Vranića in je upravljal nahijo Soko. Ker je bil od štirih voditeljev najboljši diplomat, je bil ob izbruhu upora z močnim odredom vojske poslan k Srbom, da bi jih pomiril ali prestrašil. Aganlija in njegovo spremstvo so bili aprila 1804 med pogovori v Drlupi s srbskim uporniškim voditeljem Karađorđem napadeni, on sam pa je bil ranjen v nogo.{{sfn|Novaković|1904|p=116}}{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=101}} Po misiji Bekirja Paše in obleganju Beograda so Aganlija in trije drugi voditelji pobegnili po Donavi proti Poreču in nato na otok Ada Kale. Tam so jih Milenko Stojković in njegovih 30 mož po ukazu Bekirja Paše in s pomočjo poveljnika otoka Ibrahima Paše ujeli in obglavili. ===Mula Jusuf=== Mula Jusuf je bil guverner Kragujevške nahije.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=89}} Po umoru Hadži Mustafa Paše leta 1801 je v Jagodino iz Vidina prispel janičar Tosun-aga in zahteval, da tudi on dobi del pašaluka.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} Mula Jusuf je temu nasprotoval in se okrepil z četami, ki jih je poslal Mehmed-aga Fočić. Med njimi so bili Turki in Srbi.{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} Mula Jusuf je Tosun-ago porazil,{{sfn|Đurić|Samardžić|1980|p=73}} dahije pa so ga nato izbrali za svojega vrhovnega poveljnika. Mula Jusuf je leta 1804 vodil spopade okoli Beograda. ===Kabadahije=== Najboljši in dahijam najbolj zvesti janičarji so bili znani kot kabadahije. Imenovani so bili za muteselime (župane) mest in vasi.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} V vsaki vasi so imenovali subaše.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Dahije so zaposlovali tudi lahko konjenico (delije) in razbojniške plačance (kirdžalije) ter imeli podporo vsaj dela vojakov v vsakem mestu. Zloglasni janičarski privrženci na podeželju, pogosto nastanjeni v obcestnih in vaških gostilnah, so bili znani kot handžije. '''Sali-Aga Đevrlić''' je bil brat Kučuk-Alije, dahijskega muteselima Rudniške nahije. Slovel je kot hudoben zatiralec Srbov, zlasti žensk. Zaradi hudodelstev so ga imenovali "rudniški bik".{{sfn|Protić|1893|p=110}}{{sfn|Nenadović|1903|p=68}} Med "pokolom knezov" je osebno umoril Gavrila Buđevca.{{sfn|Protić|1893|p=110}} Po obleganju Rudnika 4.-6. marca 1805 je uspel pobegniti in se z 200–300 možmi vrniti v Čačak.{{sfn|Batalaka|1898|p=88}} Pred napadom na Čačak 5. aprila 1805 je pobegnil. '''Mus-aga Fočić''' je bil brat Mehmed-age in v začetku leta 1804 poveljnik nahije Šabac in Valjevo. '''Alil-aga Džavić''' je bil muteselim Užic.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Med napadom na Rudnik je bil v začetku marca 1804 ubit. '''Čolak-Alija''' je bil dahijski muteselim. V začetku marca 1804 je bil v Rudniku poražen. '''Poreč-Alija''' je bil dahijski muteselim Valjeva. Bil je nekdanji pripadnik Pazvanoglujeve vojske, v kateri je služil v 1790. letih.{{sfn|Jovanović|1883|p=214}} Kot župan Valjeva je nasledil Asan-ago.{{sfn|Batalaka|1898|p=1011}} Bil je zloglasen hudodelec.{{sfn|Batalaka|1898|p=44}} Gostil je Mehmed-ago Fočića, ko je januarja 1804 ujel Alekso Nenadovića, Ilijo Birčanina in Milovana Grbovića.{{sfn|Batalaka|1898|p=44}} Med napadom na Valjevo marca 1804 je pobegnil.{{sfn|Nenadović|1903|p=74}}{{sfn|Batalaka|1898|pp=97-103}} Leta 1806 sta ga v bitki pri Dživdžibarah premagala Petar Dobrnjac in Paulj Matejić. Preživel je uničenje dahij in se nastanil v Poreču, od koder ga je leta 1807 izgnal Milenko Stojković. '''Kara-Mustafa''' je bil dahijski muteselim Kragujevca.{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} Kasneje je postal kapi-binbaşı vezirja Sulejmana Paše Skopljaka in sodeloval v [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]]. '''Kučuk-Sali-aga Arslanović''' je bil dahijski muteselim Požarevca{{sfn|Vukićević|1907|p=216}} in poveljnik med obleganjem Požarevca leta 1804. '''Abd-aga''' je bil dahijski muteselim Jagodine. Na tem položaju je nasledil Mahmud-ago. '''Tosun-aga''' je bil poveljnik janičarjev. Vodil je odred janičarjev iz Vidinskega sandžaka, ki je leta 1800 zavzel Ćuprijo.{{sfn|Nenadović|1893|p=49}} Poskušal je vladati Jagodini kot enakopraven četverici dahij, vendar mu to ni uspelo. Kučuk-Alija ga je s 500 konjeniki poslal v Batočino, da bi prekinil obleganje. Konec marca 1804 je preživel napad na Kijevo. '''Ibrahim-aga''' je bil brat Mula-Jusufa. Padel je v spopadu z Milenkom Stojkovićem pri Ćirikovcu.{{sfn|Protić|1893|p=135}} '''Omer-aga''' je deloval v Požarevski nahiji. '''Mula Nožina''' ali '''Nožin-aga''' je deloval v Šabcu. Bil je razbojniški plačanec iz Bosne, rojen v Maoči. '''Uzun-Mehmed''' ali '''Uzun-Kavedžija''' je bil janičarski poveljnik in lastnik kavarne (kafedžija). Mehmed-aga Fočić ga je z dvanajst možmi poslal ubit Karađorđa v Topoli, vendar mu to ni uspelo. Vsi napadalci so bili ubiti.{{sfn|Vukićević|1907|pp=284-290}}{{sfn|Batalaka|1898|pp=39, 48}}{{sfn|Nenadović|1903|pp=43-47}} '''Bego Novljanin''' ali '''Novljanin-beg''' je bi kabadahija iz Bosanskega Novega.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}}{{sfn|Nenadović|1893|pp=41-42}} V začetku 90. let 19. stoletja se je kljub omejitvam preselil v Šabac, kjer sta bila on in Ćurtoglija, kabadahija iz Zvornika, znana zlobneža.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} V času vladanja Hadži Mustafe paše je bil osmanski poveljnik v Šabcu.{{sfn|Nenadović|1903|p=21}} Novljanin in Ćurtoglija sta leta 1800 umorila kneza Ranka Lazarevića, nakar je knez Aleksa Nenadović protestiral pri Mustafi Paši. Mustafovi vojaki so ujeli in usmrtili 36 njegovih mož, Novljaninu pa je uspelo pobegnil v Bosno.{{sfn|Nenadović|1903|pp=21-22}} Po umoru Mustafa Paše sta se vrnila v Beograjski pašaluk. Dvojica ni ubijala in ropala le Srbov, temveč tudi muslimane, ki sta jih krivila za izgon janičarjev iz pašaluka.{{sfn|Pantelić|1949|p=211}} Novljanin se je 1. avgusta 1805 predal v Užicah in mu je bilo dovoljeno oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} Ćurtoglija je bil leta 1805 skupaj z Musago Fočićem ubit v Zvorniku. Njuni glavi sta bili poslani v Travnik. '''Osman-aga Fočić''' je bil janičarski aga. Bil je brat ali bratranec Mehmed-age in Mus-age.{{sfn|Nenadović|1884|p=540}} 1. avgusta 1805 se je v Užicah predal in smel oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} '''Omer-aga Nišlija''' je bil janičarski aga. V Užice ga je poslal niški Hafiz Aga{{sfn|Protić|1893|p=169}} ali pa se je tja skupaj z Bego Novljaninom preselil iz Bosne med vladavino dahij. Ostal v Užicu z janičarji iz Vidinskega sandžaka.{{sfn|Batalaka|1898|p=168}} 1. avgusta 1805 se je predal in smel oditi v Bosno.{{sfn|Protić|1893|p=172}} '''Foča-oglu-aga''' ali '''Fočo efendija''' je bil oče dahijskega voditelja Mehmed-age in kabadahije Mus-age. Bil je dahijski svetovalec. Po poreklu je bil iz [[Hercegovski sandžak|Hercegovskega sandžaka]]. Pred dahijsko zasedbo Beograda leta 1801 je bil kadi (sodnik) v Loznici. Po pisanju v ''Zemunskih spominih'' je prav on svetoval umor vezirja Hadži Mustafa Paše.{{sfn|Novaković|1904|p=112}} Po izbruhu srbskega vstaje je nasprotoval nadaljnjemu zatiranju Srbov.{{sfn|Novaković|1904|p=69}}{{sfn|Vukićević|1907|p=272}} ===Kirdžali=== '''Alija Gušanac''' je bil razbojniški plačanec iz [[Gusinje|Gusinja]] v vzhodni [[Črna gora|Črni gori]], od tod tudi njegov vzdevek. Imel je čin bimbaše ([[major]]). Kučuk Aliji se je skupaj z 800–900 plačanci, večinoma Turki in Albanci, pa tudi nekaj kristjani, pridružil v Jagodini. Ko so voditelji dahij pobegnili iz Beograda, je Gušanac prevzel oblast v Beogradu. '''Husein Ganić''' je bil plačanec iz Ipeške nahije in poveljnik 250 Albancev v Kučuk-Alijevi službi. Konec marca 1804 je padel pri Kijevu. ===Zavezniki=== '''Osman Pazvantoğlu''' je bil vezir Vidinskega sandžaka in dolgoletni podpornik janičarjev. '''Ali-paša Vidajić''' je bil beg iz Zvorniškega sandžaka in Mehmedov nečak. '''Mehmed-kapetan Vidajić''' je bil beg iz Zvorniškega sandžaka in Alijev stric. ==Zapuščina== Srbi imajo veliko epskih pesmi o dahijah. Ena od njih je ''Početak bune protiv dahija'' (''Začetek upora proti dahijam''), ki jo je zložil slepi bard Filip Višnjić (1767–1834) in jo je zapisal filolog [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuk Karadžić]] (1787–1864). Prvi celovečerni film v Srbiji in na Balkanu, ''Življenje in dejanja nesmrtnega vodje Karađorđa'' iz leta 1911, je vključeval tudi dahije. Več dahij je igral Sava Todorović.<ref>{{cite web|title=Karadjordje (2011)|publisher=IMDB|url=https://www.imdb.com/title/tt0266688/?ref_=nv_sr_srsg_0_tt_6_nm_2_in_0_q_karadjordje}}</ref> Dahije in začetek upora proti njim so prikazani v srbski televizijski humoristični seriji ''Crni Gruja'' (2003–2007), v kateri je Aganlijo igral Nikola Pejaković.<ref>{{cite web|title=Crni Gruja (2003–2007)|publisher=IMDB|url=https://www.imdb.com/title/tt0375289/}}</ref> ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite book|last=Batalaka|first=Lazar Arsenijević|title=Историја српског устанка: део први|trans-title=History of the Serbian Uprising: Part One|volume=I|publisher=Izd. Batalakinoga fonda|date=1898|url=https://books.google.com/books?id=q9MwAQAAMAAJ|via=Google Books}} * {{cite journal|last=Bodrožić|first=Đuro|title=Nacionalna država u Prvom srpskom ustanku|journal=Politička revija|volume=62|issue=4|year=2019|pp=87-107}} * {{cite book|last1=Đurić|first1=Janićije|last2=Samardžić|first2=Dragana|title=Kazivanja o Srpskom ustanku 1804|url=https://books.google.com/books?id=qgIzAAAAMAAJ|year=1980|publisher=Srpska književna zadruga}} * {{cite book|last=Gavrilović|first=Andra|title=Црте из историје ослобођења Србије|chapter=Сеча кнезова|year=1904|publisher=Издање дворске књижаре Мите Стајића у Београду|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/crteizistrorije00gavrgoog|pp=7–42|via=Archive.org}} * {{cite journal|last=Janković|first=Dragoslav|title=ПРЕДИСТОРИЈА СТВАРАЊА СРПСКЕ ДРЖАВЕ ПРВОГ УСТАНКА|journal=Анали Правног факултета у Београду|volume=31|issue=1-4|year=1983|publisher=Правни факултет Универзитета у Београду|pp=371-385|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1126257|via=CEEOL}} * {{cite journal|last=Jovanović|first=Dobrivoje|title=ПРВЕ БОРБЕ СА ТУРЦИМА И ОСЛОБОЂЕЊЕ ЈАГОДИНЕ 1804.ГОДИНЕ|journal=Прошлост|volume=3|year=2014|origyear=2009|publisher=Историјски архив Јагодина|url=https://www.dobrivojejovanovic.in.rs/images/1_proslost_3.pdf}} * {{cite journal|last=Jovanović|first=Dragoljub K.|title=Црна река|trans-title=Crna Reka|journal=Glasnik Srpskog učenog društva|volume=54|date=1883|url=https://www.google.com/books/edition/Glasnik_Srpskog_u%25C4%258Denog_dru%25C5%25A1tva/VhI9qHx9JrwC|pp=187-256|via=Google Books}} * {{cite journal|last=Jovanović|first=Vladimir M.|title=Видин и Србија почетком 19. века|journal=Историјски часопис|volume=66|year=2017|pp=293-319|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=642689|via=CEEOL}} * {{cite journal|last1=Ljubojević|first1=Ratko Lj.|last2=Radović-Stojanović|first2=Jelena V.|title=Терор османских власти над српским народом|journal=Тематски зборник „СТРАХ У НАУЧНОМ И УМЕТНИЧКОМ СТВАРАЛАШТВУ“|year=2022|publisher=Лепосавић: Институт за српску културу Приштина|isbn=978-86-89025-80-4|pp=495-510}} * {{cite journal|last1=Nedeljković|first1=Slaviša D.|last2=Đorđević|first2=Miloš Z.|title=Политичке прилике у београдском пашалуку у предвечерје српске револуције (1787-1804)|journal=Teme|volume=XXXIX|issue=3|year=2015|location=Niš|pages=965–969|url=https://teme2.junis.ni.ac.rs/index.php/TEME/article/view/57}} * {{cite journal|last1=Nedeljković|first1=Slaviša D.|last2=Đorđević|first2=Miloš Z.|last3=Popović|first3=Aleksa M.|title=ИСТОЧНО ПИТАЊЕ И ФАКТОРИ ИНТЕГРАЦИЈЕ СРПСКОГ НАРОДА У ПЕРИОДУ ОД 1774. ДО 1807. ГОДИНЕ|journal=Лесковачки зборник|volume=62|year=2022|pp=73–90|url=https://leskovackizbornik.rs/index.php/zbornik/article/view/117|access-date=2026-05-21|archive-date=2025-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20251110133740/http://leskovackizbornik.rs/index.php/zbornik/article/view/117|url-status=dead}} * {{cite book|last=Nenadović|first=Matija|author-link=|editor=Kovačević, Ljubomir|editor-link=|year=1893|title=Мемоари Матије Ненадовића|trans-title=Memoirs of Matija Nenadović|publisher=Srpska književna zadruga|url=https://archive.org/details/memoari00nenad|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Nenadović|first=Konstantin N.|year=1884|title=Живот и дела великог Ђорђа Петровића Кара-Ђорђа|trans-title=Life and Deeds of Great Đorđe Petrović Kara-Đorđe|volume=II|edition=1|publisher=У Штампарији Јована Н. Вернаја|location=Vienna|url=https://books.google.com/books?id=N1ILAAAAIAAJ|via=Google Books}} * {{cite book|last=Nenadović|first=Konstantin N.|year=1903|orig-date=1883|title=Живот и дела великог Ђорђа Петровића Кара-Ђорђа|trans-title=Life and Deeds of Great Đorđe Petrović Kara-Đorđe|volume=I|edition=2|publisher=Штампа Савића и Комп.|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/ivotidelavelikog01nena|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Novaković|first=Stojan|title=Устанак на дахије 1804|trans-title=Uprising against the Dahije|publisher=Штампано у Државној штампарији|year=1904|url=https://archive.org/details/ustanaknadahije100nova|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Novaković|first=Stojan|title=Tursko carstvo pred srpski ustanak, 1780–1804|year=1906|publisher=Beograd Davidović|url=https://archive.org/stream/turskocarstvopre00nova|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Pantelić|first=Dušan|year=1949|title=Београдски пашалук пред Први српски устанак: 1794-1804|publisher=Научна књига|location=Belgrade|url=https://www.digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_910A07A8E8D59398A3EA94BA3F9D24CF}} * {{cite journal|last=Perović|first=Dušan|title=Osnovni ciljevi prvog ustanka|journal=Историјски часопис|volume=23|publisher=Istorijski institut|year=1976|url=https://www.google.com/books/edition/%25D0%2598%25D1%2581%25D1%2582%25D0%25BE%25D1%2580%25D0%25B8%25D1%2598%25D1%2581%25D0%25BA%25D0%25B8_%25D1%2587%25D0%25B0%25D1%2581%25D0%25BE%25D0%25BF%25D0%25B8%25D1%2581_23_1/nc5qCgAAQBAJ?hl=en&pg=PA51|pp=51-}} * {{cite journal|last=Protić|first=Kosta|title=Ратни догађаји из првога српског устанка под Карађорђем Петровићем 1804—1813|journal=Годишњица Николе Чупића|volume=XIII|year=1893|publisher=Državna štamparija|url=https://pretraziva.rs/prikaz/godisnjica-nikole-cupica/1893-01-01/1|pp=}} * {{cite book|last=Šabanović|first=Hazim|title=Турски извори о српској револуцији, 1804|trans-title=Turkish sources on the Serbian Revolution, 1804|publisher=Istorisko društvo Narodne Republike Srbije|date=1956|pp=244–245, 295, 314}} * {{cite journal|last=Stojančević|first=Vladimir|title=Борбе за ослобођење Београда 1804–1806 године|journal=ГОДИШЊАК|volume=IV|year=1957|publisher=Музеј града Београда|pp=111–142|url=https://www.mgb.org.rs/public/files/yearbook_by_year_documents/document/GodisnjakIV111-142.pdf}} * {{cite book|last=Vukićević|first=Milenko M.|title=Карађорђе (1752–1804)|trans-title=Karađorđe|volume=1|year=1907|publisher=Државна штампарија Краљевине Србије|url=https://archive.org/details/karaore00vukigoog|via=Archive.org}} * {{cite journal|last=Živojinović|first=Dragoljub R.|title=Прилике у Београдском пашалуку и почетак Првог српског устанка 1790-1804. године|journal=Братство|volume=8|year=2004|pp=9-16|issn=1451-2386}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] qqnnp33tupcw05i6vacick65ezqk029 0 603446 6688664 6683350 2026-06-13T05:06:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688664 wikitext text/x-wiki {{Infobox venue | name = Dunajska državna opera<br/ >Vienna State Opera | image = [[File:Wiener Staatsoper Front.jpg|240px]] | image_caption = | logo_image = Wiener Staatsoper Logo 2024.png | location = [[Dunaj]], Avstrija | coordinates = {{Coord|48|12|11|N|16|22|8|E|type:landmark_region:AT-9}} | mapframe-marker = glasba | type = operna hiša | broke_ground = | built = | opened = 25. maj 1869 | owner = mesto Dunaj | architect = August Sicard von Sicardsburg<br />Eduard van der Nüll | builder = Josef Hlávka | former_names = Dunajska dvorna opera<br />(''Wiener Hofoper'') | cost = | seating_type = | seating_capacity = 1709 sedežev, 567 stojišč | public_transit = | website = {{URL|https://www.wiener-staatsoper.at/en/|wiener-staatsoper.at}} }} '''Dunajska državna opera''' ({{langx|de|Wiener Staatsoper}}) je operna hiša in operno podjetje na [[Dunaj]]u v [[Avstrija|Avstriji]]. Prizorišče v neorenesančnem slogu s 1709 sedeži je bila prva večja stavba na dunajski obvoznici (''Ringstrasse''). Zgrajena je bila med letoma 1861 in 1869 po načrtih Augusta Sicarda von Sicardsburga in Eduarda van der Nülla ter izvedbi Josefa Hlávke. Operna hiša je bila odprta kot ''Dunajska dvorna opera'' (''Wiener Hofoper'') v prisotnosti cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] in cesarice [[Elizabeta Bavarska|Elizabete Avstrijske]]. Pod sedanjim imenom je postala znana po ustanovitvi Prve avstrijske republike leta 1921. Dunajska državna opera je naslednica stare Dunajske dvorne opere<ref>{{Cite web|title=The 'Sunken Chest': The Building of the Vienna Court Opera on the Ring |url=https://www.habsburger.net/en/chapter/sunken-chest-building-vienna-court-opera-ring |access-date=9 June 2020 |website=Die Welt der Habsburger |language=en}}</ref> (zgrajene leta 1636 v Hofburgu). Novo lokacijo je izbral in gradnjo financiral cesar Franc Jožef leta 1861.<ref>{{Cite web |title=The History of Opera in Vienna |url=https://concert-vienna.com/blogs/viennese-things/the-history-of-opera-in-vienna |access-date=9 June 2020|website=Concert Vienna |language=en}}</ref> Člani [[Dunajska filharmonija|Dunajske filharmonije]] so rekrutirani iz orkestra Dunajske državne opere. Stavba je tudi dom Dunajskega državnega baleta in gosti vsakoletni Dunajski operni ples v času karnevala. == Zgodovina == [[File:Vienna State Opera House under construction-1865.jpg|thumb|upright=1.2|Dunajska državna opera v gradnji, 1865]] === Zgodovina stavbe === ==== Gradnja ==== Operna hiša je bila prva večja stavba na dunajski Ringstrasse, ki jo je naročil dunajski ''sklad za širitev mesta''. Dela na hiši so se začela leta 1861 in so bila dokončana leta 1869 po načrtih arhitektov Augusta Sicarda von Sicardsburga in Eduarda van der Nülla. Zgrajena je bila v neorenesančnem slogu po načrtih češkega arhitekta in izvajalca Josefa Hlávke. [[File:Hofoper 1869-05-25 Don-Juan.jpg|thumb|left|upright=1.2|Program otvoritvene predstave nove ''Opernhaus'', ki napoveduje otvoritveno predstavo ''Don Giovanni'' 25. maja 1869]] [[File:Wiener Hofoper 1869.jpg|thumb|upright=1.2|Akvarel otvoritvene predstave iz istega obdobja ([[Kunsthistorisches Museum]])]] Ministrstvo za notranje zadeve je naročilo številna poročila o razpoložljivosti določenih gradbenih materialov, zaradi česar so bili uporabljeni kamni, ki jih na Dunaju že dolgo niso videli, kot je ''Wöllersdorfer Stein'', za podstavke in prostostoječe, preprosto razdeljene opornike, za bolj bujno okrašene dele pa znameniti trdi kamen iz Kaisersteinbrucha, čigar barva je bila primernejša od barve Kelheimersteina. Nekoliko bolj grobozrnati ''Kelheimerstein'' (znan tudi kot ''Solnhof Plattenstein'') je bil predviden kot glavni kamen za gradnjo operne hiše, vendar potrebne količine ni bilo mogoče dobaviti. Kot nadomestek za ''Kelheimerjev'' kamen je bil predlagan kamen ''Breitenbrunner'', kot cenejša alternativa. Stopnišča so bila zgrajena iz poliranega ''Kaisersteina'', večina preostale notranjosti pa je bila okrašena z različnimi vrstami [[marmor]]ja. [[File:Staatsoper (ca.1898).jpg|thumb|upright=1.2|''Hofoper'' ok. 1898]] Odločili so se, da se za zunanjost stavbe uporabi gravirani kamen. Zaradi velikega povpraševanja po kamnu je bil uporabljen tudi kamen iz Sóskúta, ki se je pogosto uporabljal v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Za zagotovitev zadostne količine zidarske delovne sile so najela tri dunajska zidarska podjetja: Eduard Hauser (ki še danes obstaja), Anton Wasserburger in Moritz Pranter. Temeljni kamen je bil položen 20. maja 1863. ==== Odziv javnosti ==== Vendar stavba ni bila posebej dobro sprejeta s strani javnosti. Prvič, ni imela veličastnosti Heinrichshofa, zasebne rezidence, uničene med drugo svetovno vojno in kasneje leta 1955 nadomeščene z Opernringhofom. Poleg tega je gradnjo operne hiše zasenčila nepričakovana težava: raven ulice Ringstraße pred stavbo so po začetku gradnje dvignili za meter, slednjo so primerjali s 'potopljeno zakladnico' in jo po analogiji z vojaško katastrofo leta 1866 (bitko pri Königgrätzu) poniževalno imenovali »arhitekturni 'Königgrätz'«. Eduard van der Nüll je storil samomor, komaj deset tednov pozneje pa je Sicardsburg umrl zaradi tuberkuloze, tako da noben od arhitektov ni videl dokončanja stavbe. Otvoritvena premiera je bila Mozartova opera ''Don Giovanni'' 25. maja 1869. Prisotna sta bila cesar Franc Jožef in cesarica Elizabeta (Sissi). === Gustav Mahler === [[Gustav Mahler]] je bil umetniški direktor dvorne opere Hofoper od leta 1897 do 1907. Gustav Mahler je bil eden od mnogih dirigentov, ki so delovali na Dunaju. Med svojim mandatom (1897–1907) je Mahler vzgojil novo generacijo pevcev, kot sta Anna Bahr-Mildenburg in Selma Kurz, ter zaposlil scenografa, ki je razkošne zgodovinske odrske dekorje zamenjal z redkimi odrskimi scenografijami, ki so ustrezale modernističnemu, jugendstilskemu okusu. Mahler je uvedel tudi prakso zatemnitve osvetlitve v gledališču med predstavami, kar občinstvo sprva ni cenilo. Vendar so Mahlerjeve reforme ohranili njegovi nasledniki. === Bombardiranje in prenova med drugo svetovno vojno === [[File:Wien Goetterdaemmerung 1944-06-30.JPG|thumb|upright=1.2|Program zadnje predstave v stari stavbi: Götterdämmerung, 30. junij 1944]] Proti koncu druge svetovne vojne, 12. marca 1945, je opera požgana v ameriškem bombardiranju.<ref>{{Cite web |date=2025-03-12 |title=Destroyed and rebuilt. 80 years after the bombs |url=https://www.wiener-staatsoper.at/en/magazin/detail/destroyed-and-rebuilt-80-years-after-the-bombs/ |access-date=2026-04-09 |website=www.wiener-staatsoper.at |language=en}}</ref> V plamenih je uničil avditorij in oder, pa tudi skoraj celotno dekoracijo in rekvizite za več kot 120 oper z okoli 150.000 kostumi. Sprednji del, ki je bil preventivno zazidan, pa je ostal nedotaknjen, vključno s preddverjem s freskami Moritza von Schwinda, glavnim stopniščem, preddverjem in čajnico. Državna opera je bila začasno nastanjena v gledališču Theater an der Wien in v dunajski Volksoper. Potekale so dolge razprave o tem, ali naj se operna hiša obnovi v prvotno stanje na prvotnem mestu ali pa naj se popolnoma poruši in ponovno zgradi, bodisi na istem bodisi na drugem mestu. Na koncu je bila sprejeta odločitev, da se operna hiša obnovi v prvotnem stanju, glavna strokovnjaka za obnovo pa sta bila Ernst Kolb (1948–1952) in Udo Illig (1953–1956). Avstrijski zvezni kancler Leopold Figl se je leta 1946 odločil, da bo do leta 1949 operna hiša ponovno delovala. Razpisan je bil arhitekturni natečaj, ki ga je zmagal Erich Boltenstern. Predlogi so segali od popolne prenove avditorija do replike originalne zasnove; Boltenstern se je odločil za zasnovo, podobno originalu, z nekaj posodobitve v skladu z zasnovo iz 1950-ih. Da bi dosegli dobro akustiko, je bil les prednostni gradbeni material, med drugim po nasvetu [[Arturo Toscanini|Artura Toscaninija]]. Poleg tega se je zmanjšalo število sedežev v parterju, četrta galerija, ki je bila opremljena s stebri, pa je bila preurejena tako, da stebrov ni bilo treba. Fasada, vhodna dvorana in preddverje ''Schwind'' so bili obnovljeni in ostajajo v svojem prvotnem slogu. Medtem je operna skupina, ki je sprva nastopala v Volksoperi, vaje in predstave preselila v Theater an der Wien, kjer so 1. maja 1945, po osvoboditvi in ​​ponovni osamosvojitvi Avstrije od nacistov, doživele prve predstave. Leta 1947 se je skupina odpravila na turnejo v London. Zaradi grozljivih razmer v Theater an der Wien si je vodstvo operne skupine prizadevalo zbrati znatne vsote denarja za pospešitev obnove prvotne operne hiše. Prejeli so veliko zasebnih donacij, pa tudi donacije gradbenega materiala od Sovjetov, ki so bili zelo zainteresirani za obnovo opere. Župan Dunaja je na številnih mestih po Dunaju postavil zbiralnike, v katere so ljudje lahko darovali kovance. Tako so lahko vsi na Dunaju rekli, da so sodelovali pri obnovi in bili ponosni, da se imajo za delne lastnike. Vendar pa je bila leta 1949 na Državni operi le začasna streha, saj so se gradbena dela nadaljevala. Šele 5. novembra 1955, po podpisu [[Avstrijska državna pogodba|avstrijske državne pogodbe]], je bila Staatsoper ponovno odprta z izvedbo [[Ludwig van Beethoven|Beethovnovega]] ''Fidelia'' pod taktirko [[Karl Böhm|Karla Böhma]].<ref>Tim Smith, [https://web.archive.org/web/20061004182905/http://www.pbs.org/wnet/gperf/shows/viennaopera50/index.html "Vienna State Opera 50th Anniversary Reopening Gala: An Illustrious History"], p. 4, PBS. Retrieved 12 April 2013</ref> Prisoten je bil ameriški državni sekretar John Foster Dulles. Državna radiotelevizija ORF je izkoristila priložnost za svoj prvi prenos v živo, v času, ko je bilo v celotni Avstriji le približno 800 gledalcev. Nova dvorana je imela zmanjšano kapaciteto za približno 2276 gledalcev, vključno s 567 stojišči.<ref name="plan">{{cite web|title=Seating plan and admission prices|url=http://www.wiener-staatsoper.at/Content.Node/pageparts/stop_sitzplan.html|publisher=Vienna State Opera|language=de|access-date=17 July 2013}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ansambel, ki je ostal enoten do odprtja, se je v naslednjih letih razpadel in počasi se je oblikoval mednarodni ansambel. === Zgodovina skupine po drugi svetovni vojni === Leta 1945 je bil ustanovljen Dunajski Mozartov ansambel, ki je gostoval in postal znan predvsem po svoji pevski in igralski kulturi. Ustanovitelj in mentor je bil avstrijski dirigent Josef Krips, ki je nacistično obdobje (zaradi svojega judovskega porekla) preživel le po zaslugi sreče in pomoči kolegov. Ob koncu vojne je Krips začel prenovo Državne opere in uspel udejanjiti svoja estetska načela, vključno z odmikom od romantičnega Mozartovega ideala z obsežnim orkestrskim zvokom. Namesto tega so bile predstavljene lastnosti, ki so bile bolj povezane s komorno glasbo, pa tudi jasnejši, lažji zvok, ki je kasneje postal znan kot »tipično dunajski«. Pevci, ki so v tem času sodelovali s Kripsom, so bili med drugim Erich Kunz, Elisabeth Schwarzkopf in Wilma Lipp. Že leta 1947 je Mozartov ansambel gostoval v Kraljevi operni hiši v Londonu z Mozartovim ''Don Giovannijem''. Richard Tauber, ki je pobegnil pred nacisti, je pel Dona Ottavia; tri mesece pozneje je umrl in se ga spominjajo po tem, da je pel s »polovico pljuč«, da bi uresničil svoje sanje. Z Mozartovim ansamblom so se povezali številni drugi umetniki, na primer Karl Böhm, vendar je bila njihova vloga še vedno precej obrobna, v preprosti ali pomožni vlogi. To je bil začetek Kripsove svetovne kariere, ki ga je popeljala v najvidnejša gledališča na svetu. Do svoje smrti leta 1974 je Krips veljal za enega najpomembnejših Maestrov (dirigentov/glasbenih direktorjev) Državne opere. 1. julija 1998 je potekal zgodovinski prenos, ko je Avstrija prevzela svoje prvo predsedovanje Evropski uniji. ''Fidelio'' je bil v živo predvajan iz Dunajske državne opere v 15 glavnih mest EU. <gallery mode="packed"> File:StateOperaViennaNightBackside.jpg|Zadnji del operne hiše, prikaz odrskih kril File:Vienna state opera stairs.jpg|Marmorno stopnišče med glavnim vhodom in prvim nadstropjem File:Vienna State Opera - Inside.jpg|Ena od lobijev File:Wien - Staatsoper, Teesalon.JPG|Cesarjeva zasebna soba File:Wien - Staatsoper, Zuschauerraum.JPG|Avditorij File:Wien - Staatsoper, Zuschauerraum mit Bühne.JPG|Pogled iz avditorija na oder File:Viyana Devlet Operası Binasının Dışı.jpg|Zunanjost stavbe File:Vienna - Vienna Opera Backstage - 9706.jpg|Zaodrje </gallery> == Danes == === Družba === Dunajska državna opera je tesno povezana z Dunajsko filharmonijo, ki je samostojna korporacija, katere člani so rekrutirani iz orkestra Dunajske državne opere. Dunajska državna opera je ena najbolj obremenjenih opernih hiš na svetu, ki letno uprizori od 50 do 60 oper v repertoarnem sistemu in deset baletnih produkcij v več kot 350 predstavah.<ref>[http://www.wiener-staatsoper.at/Content.Node/home/aktuelles/neuigkeiten/Spielplan_16-17.de.php 2016/17 season] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161122102729/http://www.wiener-staatsoper.at/Content.Node/home/aktuelles/neuigkeiten/Spielplan_16-17.de.php |date=2016-11-22 }}, Vienna State Opera</ref> Precej pogosto je, da se vsak dan v tednu uprizori druga opera. Državna opera zaposluje več kot 1000 ljudi. Leta 2008 je letni operativni proračun Državne opere znašal 100 milijonov evrov, od tega nekaj več kot 50 % državne subvencije. Produkcija opere ''Orlando'' Olge Neuwirth leta 2019 je bila prva produkcija opere skladateljice v zgodovini Dunajske državne opere.<ref>{{cite news |title=After 150 years, Vienna opera house stages first opera by a woman |url=https://www.theguardian.com/world/2019/nov/24/vienna-opera-house-virginia-woolf-orlando-olga-neuwirth |access-date=24 November 2019 |work=The Guardian |date=24 November 2019}}</ref> [[File:Herbert von Karajan 1963.jpg|thumb|left|upright=1.1|Herbert von Karajan, umetniški direktor Dunajske državne opere od leta 1957 do 1964]] === Herbert von Karajan === [[Herbert von Karajan]] je uvedel prakso izvajanja oper izključno v izvirnem jeziku, namesto da bi bile prevedene v nemščino. Okrepil je tudi ansambel in redne glavne pevce ter uvedel politiko pretežno angažiranja gostujočih pevcev. Začel je sodelovanje z milansko [[La Scala]], v okviru katerega so si delili tako produkcije kot orkestracije. To je ustvarilo priložnost za nastope vidnih članov dunajskega ansambla v [[Milano|Milanu]], zlasti za izvajanje del [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]] in [[Richard Strauss|Richarda Straussa]]. === Združitev baletnih skupin === Na začetku sezone 2005–2006 sta se baletni skupini Državne opere in Dunajske ljudske opere združili pod vodstvom Gyule Harangozója, kar je privedlo do zmanjšanja števila nastopajočih v nastalem ansamblu. To je povzročilo povečanje števila gostujočih zvezd, angažiranih za delo v baletu. Praksa združevanja obeh baletnih skupin se je izkazala za umetniški neuspeh in Harangozó je odšel, ko mu je leta 2010 potekla pogodba. Od sezone 2010–2011 je bila ustanovljena nova skupina z imenom ''Wiener Staatsballet'', Dunajski državni balet, pod vodstvom nekdanjega glavnega plesalca baleta Pariške opere Manuela Legrisa. Legris je odpravil Harangozósovo politiko predstavljanja le tradicionalnih pripovednih baletov z gostujočimi umetniki v glavnih vlogah, se osredotočil na vzpostavitev močnega internega ansambla in obnovil večere mešanih programov, v katerih so nastopala dela Georgea Balanchina, Jeromea Robbinsa, Jiříja Kyliána, Williama Forsythea in številnih sodobnih koreografov, pa tudi zmanjšal število klasičnih baletov. === Sezona 140. obletnice === Leto 2009 je zaznamovalo 140. obletnico Dunajske opere. Da bi proslavili ta mejnik, se je porodila ideja, s katero bi dosegli in sprejeli novo občinstvo. Na strani operne hiše, obrnjeni proti ulici Kärntner Straße, je bil postavljen ogromen 50 kvadratnih metrov velik zaslon. V štirih mesecih so na ta način predvajali v živo več kot 60 znanih oper, vključno z izvedbami ''Madame Butterfly'', ''Čarobne piščali'' in ''Don Giovannija''. Ta uspešen podvig je prinesel nov val opernega navdušenja številnim turistom in domačinom, ki so doživeli ta kulturni dogodek. Čez dan zaslon prikazuje repliko fasade operne hiše, saj zakriva precejšen del stavbe, skupaj z informacijami o prihajajočih predstavah. === Operna hiša in otroci === [[File:Staatsoper Wien DSC 5273w.jpg|thumb|upright=1.2|Pogled z Ringa, na strehi šotor za otroške predstave (razstavljen leta 2015 in zdaj nadomeščen s posebnim gledališčem)]] Dunajska državna opera je še posebej odprta za otroke: pod Holenderjevim vodstvom (ima tri otroke) je operna hiša postala znana po svojih otroških produkcijah, ki se izvajajo v šotoru na strehi Državne opere. Nedavni primeri vključujejo muzikal ''Peter Pan'', ''Das Traumfresserchen'' (Požiralec sanj), ''Der 35. Mai'' (35. maj), C. F. E. Hornemanov ''Aladin'', ''Bastien und Bastienne'' in Wagnerjev ''Nibelungenring für Kinder'' (Nibelunški prstan za otroke). Poleg tega vsako leto uprizorijo produkcijo Čarobne piščali za 9- in 10-letnike, okrašeno kot Opernball. Operna hiša ima tudi operno šolo za dečke in deklice med osmim in štirinajstim letom starosti, ki poteka popoldne po rednem pouku. Otroci se seznanijo z glasbenim gledališčem in možnostjo, da postanejo operni pevci. Skupina iz te operne šole zaposluje pevce za otroške vloge v svojih produkcijah. Dvakrat v sezoni je posebna matinejska predstava operne šole. Leta 2006, ob 250. obletnici Mozartovega rojstva, so izvedli 20-minutno miniaturno opero ''Der kleine Friedrich'', ki sta jo po Mozartovih pesmih priredila Janko Kastelic in Claudia Toman. ===Občinstvo »samo za stoječa mesta« === [[File:Wien Staatsoper Innenansicht.jpg|thumb|upright=1.2|Pogled na orkestrsko jamo in varnostno zaveso Zaveso ''Play as Cast'' je oblikovala Tacita Dean in je bila postavljena v sezoni 2004–2005]] Osemdeset minut pred vsako predstavo se prodajajo poceni vstopnice za stoječa mesta (10 €).<ref name="plan" /> Te so priljubljene pri vseh starostnih skupinah in imajo zdaj skoraj legendarno redno klientelo, ki neusmiljeno in glasno ter nedvoumno izraža svoje nezadovoljstvo z predstavo, še glasneje pa izraža odobravanje.<ref>[http://www.abendblatt.de/kultur-live/article107169977/Vom-Reiz-der-billigen-Plaetze.html "Vom Reiz der billigen Plätze"] by Helmut Söring, ''Hamburger Abendblatt'', 31 October 2006 {{in lang|de}}</ref><ref>{{cite book|title=Wien ist anders – Ist Wien anders?|first=Phillipp|last=von Hornau|year=2012|page=631|language=de}}</ref> === Der Neue Merker === Vsako predstavo v Dunajski državni operi oceni neodvisno podjetje v operni publikaciji ''Der Neue Merker'' (Novi sodnik)<ref>For "Merker", see Meistersinger</ref>, ki izide v približno 2000 izvodih. To je nenavadno, saj se večina opernih revij raje osredotoča na nove produkcije in premiere. Vzporedno s publikacijo obstaja tudi spletna različica,<ref>{{Cite web|url=https://onlinemerker.com/|title=Startseite|date=16 February 2018}}</ref> ki (od marca 2007) prejme povprečno 10.000 obiskovalcev na teden in je zato eden najuspešnejših nemško govorečih opernih portalov. === Operni ples === {{glavni|Dunajski operni ples}} [[File:Vienna Opera Ball 27 February 2014 05.JPG|thumb|upright=1.2|Vstop debitantov na Dunajski operni ples]] Operna hiša je že vrsto desetletij prizorišče Dunajskega opernega plesa. Gre za dogodek, ki se vsako leto odvija zadnji četrtek v ''Faschingu''. Med udeleženci so pogosto obiskovalci z vsega sveta, zlasti ugledna imena iz poslovnega in političnega sveta. Operni ples je deležen medijske pozornosti različnih medijev. Operni ples leta 1968 je bil povod za protest, na katerem so organizacijo kritizirali kot 'elitno' (zaradi visokih cen), 'domišljavo' (zaradi razkošnega razkazovanja bogastva za časopise in kamere) in 'reakcionarno' (zaradi ohranjanja domnevno zastarele kulture). Prišlo je do nasilja med demonstranti in policijo. === Varnostna zavesa === ''Varnostna zavesa'' je serija razstav, ki jo je zasnovala neprofitna umetniška iniciativa ''museum in progress'', ki od leta 1998 preoblikuje varnostno zaveso Dunajske državne opere v začasni razstavni prostor za sodobno umetnost.<ref>Cf. [http://www.mip.at/projects/eiserner-vorhang Exhibition page "Safety Curtain"], museum in progress</ref> Žirija (Daniel Birnbaum in Hans-Ulrich Obrist) izbere umetnike, katerih dela so s pomočjo magnetov pritrjena na varnostno zaveso in so razstavljena tekom sezone. Umetniki, ki so trenutno na ogled: Pierre Alechinsky, Tauba Auerbach, John Baldessari, Matthew Barney, Thomas Bayrle, Tacita Dean, Cerith Wyn Evans, Dominique Gonzalez-Foerster, Richard Hamilton, David Hockney, Christine in Irene Hohenbüchler, Joan Jonas, Martha Jungwirth, Jeff Koons, Maria Lassnig, Oswald Oberhuber, Giulio Paolini, Rirkrit Tiravanija, Rosemarie Trockel, Cy Twombly, Kara Walker, Carrie Mae Weems in Franz West.<ref>Kaspar Mühlemann Hartl, museum in progress; Dominique Meyer, Vienna State Opera (Ed.): ''CURTAIN – VORHANG. A Living Museum Space – The Vienna State Opera Safety Curtain'', Vienna: Verlag für moderne Kunst 2017. {{ISBN|978-3-903228-11-5}}.</ref> == Direktorji / generalni direktorji == Kronološko so bili direktorji (ali generalni direktorji) Državne opere: {{Div col|colwidth=20em|rules=yes}} * [[Franz von Dingelstedt]] (1867–70) * [[Johann von Herbeck]] (1870–75) * [[Franz von Jauner]] (1875–80) * [[Wilhelm Jahn]] (1881–97) * [[Gustav Mahler]] (1897–1907) * [[Felix Weingartner]] (prvi mandat, 1908–11) * [[Hans Gregor]] (1911–18) * [[Richard Strauss]] / [[Franz Schalk]] (1919–24) * Franz Schalk (1924–29) * [[Clemens Krauss]] (1929–34) * Felix von Weingartner (drugi mandat 1935–36) * Erwin Kerber (1936–40) * [[Heinrich Karl Strohm]] (1940–41) * [[Lothar Müthel]] (1941–42) * [[Karl Böhm]] (prvi mandat, 1943–45) * [[Franz Salmhofer]] (1945–54) * Karl Böhm (drugi mandat, 1954–56) * [[Herbert von Karajan]] (1956–1964) * [[Egon Hilbert]] (1964–68) * [[Heinrich Reif-Gintl]] (1968–72) * [[Rudolf Gamsjäger]] (1972–76) * [[Egon Seefehlner]] (prvi mandat, 1976–82) * [[Lorin Maazel]] (1982–84) * Egon Seefehlner (drugi mandat, 1984–86) * [[Claus Helmut Drese]] (1986–91) * [[Eberhard Wächterr]] (1991–92) * [[Ioan Holender]] (1992–2010) * [[Dominique Meyer]] (2010–2020) * Bogdan Roščić (2020–danes)<ref>{{cite news | url=https://www.nytimes.com/2016/12/21/arts/music/vienna-state-opera-bogdan-roscic-of-sony.html | title=Sony Executive to Lead Vienna Opera | work=New York Times | author=Michael Cooper | date=21 December 2016 | access-date=31 July 2017}}</ref> {{Div col end}} == Umetniški/glasbeni direktorji == * [[Richard Strauss]] (1919–1924) * [[Bruno Walter]] (1936–1938) * [[Claudio Abbado]] (1986–1991) * [[Seiji Ozawa]] (2002–2010) * [[Franz Welser-Möst]] (2010–2014) * [[Philippe Jordan]] (2020–2025)<ref>{{cite press release | url=http://www.wiener-staatsoper.at/die-staatsoper/aktuelles/detail/news/philippe-jordan-ab-2020-musikdirektor-der-wiener-staatsoper/ | title=Philippe Jordan ab 2020 Musikdirektor der Wiener Staatsoper | publisher=Vienna State Opera | date=31 July 2017 | access-date=31 July 2017 | archive-date=1 August 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170801033459/http://www.wiener-staatsoper.at/die-staatsoper/aktuelles/detail/news/philippe-jordan-ab-2020-musikdirektor-der-wiener-staatsoper/ | url-status=dead }}</ref><ref>{{cite news | url=https://www.nytimes.com/2017/07/31/arts/music/philippe-jordan-will-lead-the-vienna-state-opera-can-he-bring-peace.html | title=Philippe Jordan Will Lead the Vienna State Opera. Can He Bring Peace? | work=New York Times | author=Michael Cooper | date=31 July 2017 | access-date=31 July 2017}}</ref> == Ugledni umetniki, ki so nastopili v Državni operi == === Pevci === {{Div col|colwidth=20em|rules=yes}} * [[Theo Adam]] * [[Ain Anger]] * [[Giacomo Aragall]] * [[Agnes Baltsa]] * [[Polly Batic]] * [[Gabriela Beňačková]] * [[Ettore Bastianini]] * [[Piotr Beczała]] * [[Teresa Berganza]] * [[Walter Berry (bas-bariton)|Walter Berry]] * [[Jussi Björling]] * [[Franco Bonisolli]] * [[Montserrat Caballé]] * [[Maria Callas]] * [[José Carreras]] * [[Enrico Caruso]] * [[Mimi Coertse]] * [[Franco Corelli]] * [[José Cura]] * [[Oskar Czerwenka]] * [[Giuseppe Di Stefano]] * [[Plácido Domingo]] (50. obletnica maja 2017) * [[Otto Edelmann]] * [[Anny Felbermayer]] * [[Juan Diego Flórez]] * [[Mirella Freni]] * [[Ferruccio Furlanetto]] * [[Elīna Garanča]] * Nicolai Gedda * [[Angela Gheorghiu]] * [[Nicolai Ghiaurov]] * [[Tito Gobbi]] * [[Edita Gruberová]] (40. jubilej septembra 2008, 50. jubilej junija 2018) * [[Thomas Hampson (bariton)|Thomas Hampson]] * [[Hans Hotter]] * [[Gundula Janowitz]] * [[Maria Jeritza]] * [[Gwyneth Jones (sopran)|Gwyneth Jones]] * [[Sena Jurinac]] * [[Vesselina Kasarova]] * [[Jonas Kaufmann]] * [[Angelika Kirchschlager]] * [[Alfredo Kraus]] * [[Elisabeth Kulman]] * [[Erich Kunz]] * [[Selma Kurz]] * [[Christa Ludwig]] (zadnja operna predstava v ''Elektri'', 1994) * [[Éva Marton]] * [[Anna Moffo]] * [[Anna Netrebko]] * [[Birgit Nilsson]] * [[Jessye Norman]] * [[Jarmila Novotná]] * [[Hasmik Papian]] * [[Luciano Pavarotti]] * [[Alfred Piccaver]] * [[Johannes "JJ" Pietsch]] * [[Lucia Popp]] * [[Hermann Prey]] * [[Leontyne Price]] * [[Gianni Raimondi]] * [[Ruggero Raimondi]] * [[Maria Reining]] * [[Leonie Rysanek]] * [[Matti Salminen]] * [[Elisabeth Schwarzkopf]] * [[Renata Scotto]] * [[Cesare Siepi]] * [[Giulietta Simionato]] * [[Bo Skovhus]] * [[Nina Stemme]] * [[Lise Davidsen]] * [[Michail Svetlev (tenor)|Michail Svetlev]] * [[Giuseppe Taddei]] * [[Martti Talvela]] * [[Richard Tauber]] * [[Renata Tebaldi]] * [[Bryn Terfel]] * [[Rolando Villazón]] * [[Eberhard Wächter (bariton)|Eberhard Wächter]] * [[Otto Wiener (bariton)|Otto Wiener]] * [[Fritz Wunderlich]] * [[Heinz Zednik]] {{Div col end}} === Dirigenti === {{Div col|colwidth=20em|rules=yes}} * [[Claudio Abbado]] * [[Kurt Adler]] * [[Gerd Albrecht]] * [[Ernest Ansermet]] * [[Leonard Bernstein]] * [[Bertrand de Billy]] * [[Karl Böhm]] * [[Semyon Bychkov]] * [[Riccardo Chailly]] * [[André Cluytens]] * [[Colin Davis]] * [[Victor de Sabata]] * [[Hubert Deutsch]] * [[Antal Doráti]] * [[Christoph von Dohnányi]] * [[Gustavo Dudamel]] * [[Wilhelm Furtwängler]] * [[John Eliot Gardiner]] * [[Daniele Gatti]] * [[Gianandrea Gavazzeni]] * [[Michael Gielen]] * [[Leopold Hager]] * [[Daniel Harding]] * [[Nikolaus Harnoncourt]] * [[Paul Hindemith]] * [[Heinrich Hollreiser]]` * [[Philippe Jordan]] * [[Carlos Kleiber]] * [[Erich Kleiber]] * [[Berislav Klobučar]] * [[Hans Knappertsbusch]] * [[Clemens Krauss]] * [[Josef Krips]] * [[Rafael Kubelík]] * [[Jan Latham-Koenig]] * [[Erich Leinsdorf]] * [[Lorin Maazel]] * [[Charles Mackerras]] * [[Ernst Märzendorfer]] * [[Zubin Mehta]] * [[Dimitri Mitropoulos]] * [[Francesco Molinari-Pradelli]] * [[Pierre Monteux]] * [[Rudolf Moralt]] * [[Lovro von Matačić]] * [[Riccardo Muti]] * [[Andris Nelsons]] * [[Roger Norrington]] * [[Daniel Oren]] * [[Antonio Pappano]] * [[John Pritchard]] * [[Simon Rattle]] * [[Hugo Reichenberger]] * [[Fritz Reiner]] * [[Hans Richter (dirigent)|Hans Richter]] * [[Mario Rossi (dirigent)|Mario Rossi]] * [[Nello Santi]] * [[Michael Schønwandt]] * [[Leif Segerstam]] * [[Tullio Serafin]] * [[Giuseppe Sinopoli]] * [[Leonard Slatkin]] * [[Georg Solti]] * [[Horst Stein]] * [[Pinchas Steinberg]] * [[Igor Stravinsky]] * [[Otmar Suitner]] * [[Robert Stolz]] * [[Richard Strauss]] * [[Christian Thielemann]] * [[Arturo Toscanini]] * [[Silvio Varviso]] * [[Marcello Viotti]] * [[Antonino Votto]] * [[Bruno Walter]] * [[Felix Weingartner]] {{Div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Vienna State Opera}} * {{official website|https://www.wiener-staatsoper.at/en/}} {{in lang|de|en}} **[https://archiv.wiener-staatsoper.at (Archives)] * [https://web.archive.org/web/20161110102548/https://www.google.com/culturalinstitute/beta/partner/wiener-staatsoper Wiener Staatsoper at Google Cultural Institute] [[Kategorija:Ustanove na Dunaju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Dunaju]] [[Kategorija:Kultura Dunaja]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1869]] ssd471srrtjj3oigie6hv11j33qe52w 0 603455 6688665 6684089 2026-06-13T05:09:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 5 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688665 wikitext text/x-wiki {{Infobox building |name = Dunajska filharmonija |native_name = {{Lang|de|Wiener Philharmoniker}} |image = Wiener Philharmoniker logo.svg |founded = 1842 |location = [[Dunaj]], Avstrija |concert_hall = [[Musikverein]] |website = [http://www.wienerphilharmoniker.at WienerPhilharmoniker.at] }} '''Dunajski filharmoniki''' ('''VPO'''; {{langx|de|Wiener Philharmoniker|links=no}}) so [[orkester]], ustanovljen leta 1842, in velja za enega najboljših na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.salzburgerfestspiele.at/language/en-us/dasprogramm/dienste/presse/pressemitteilungdetails/bericht/105/ |archive-url=https://archive.today/20120910140110/http://www.salzburgerfestspiele.at/language/en-us/dasprogramm/dienste/presse/pressemitteilungdetails/bericht/105/ |url-status=dead |archive-date=2012-09-10 |title=Salzburg Festival – 27 July to 30 August, 2011 |publisher=Salzburgerfestspiele.at |access-date=17 November 2013 }}</ref><ref>{{cite web|last=Reiner |first=Fritz |url=https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=97291390 |title=Chicago Symphony Tops U.S. Orchestras |website=NPR.org |publisher=NPR |access-date=17 November 2013}}</ref><ref>{{cite news| url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5201584.ece | work=The Times | location=London | title=LSO is only British orchestra in list of worlds best | first=Ben | last=Hoyle | date=21 November 2008 | access-date=27 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110616160756/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5201584.ece |archive-date=2011-06-16 |url-status=dead}}</ref> Dunajski filharmoniki imajo sedež v [[Musikverein]]u na [[Dunaj]]u v [[Avstrija|Avstriji]]. Njihovi člani so izbrani iz orkestra [[Dunajska državna opera|Dunajske državne opere]]. Izbor je dolgotrajen postopek, pri katerem vsak glasbenik dokaže svojo sposobnost z najmanj tri leta nastopanja v operi in baletu. Po tem poskusnem obdobju lahko glasbenik pri upravnem odboru Dunajskih filharmonikov zaprosi za delovno mesto v orkestru. Dunajski filharmoniki ne zaposlujejo glasbenikov, starejših od 35 let, in imajo obvezno upokojitveno starost 65 let; za polno pokojnino je potrebnih 30 let delovne dobe. == Zgodovina == === Predhodniki in nastanek === Do 1830-ih so orkestrske nastope na Dunaju izvajali ''ad hoc'' orkestri, sestavljeni iz profesionalnih in (pogosto) amaterskih glasbenikov, zbranih za posebne nastope. Leta 1833 je Franz Lachner ustanovil predhodnika Dunajskih filharmonikov, ''Künstlerverein'' – orkester profesionalnih glasbenikov iz Dunajske dvorne opere (''Wiener Hofoper'', danes Dunajska državna opera); izvedel je štiri koncerte, vsak od njih pa je vključeval [[Ludwig van Beethoven|Beethovnovo]] simfonijo.<ref name=MC>Mosco Carner, "Vienna," section 5, iv (c), in ''The New Grove Dictionary of Music and Musicians'', 1980, volume 19, p. 730</ref> Dunajski filharmoniki so nastali devet let pozneje, leta 1842, iz skupine, ki se je redno srečevala v gostilni 'Zum Amor', vključno s pesnikom Nikolausom Lenauom, urednikom časopisa Augustom Schmidtom, kritikom Alfredom Beckerjem, violinistom Karlzom Holzom, grofom Laurecinom in skladateljem Ottom Nicolaijem, ki je bil tudi glavni dirigent stalnega orkestra v dunajskem gledališču. Mosco Carner je v delu ''The New Grove Dictionary of Music and Musicians'' zapisal, da je bil »Nicolai najmanj navdušen nad idejo in so ga morali prepričati drugi; prvi [koncert] je dirigiral 28. marca 1842.«<ref name=MC /> Orkester je bil popolnoma neodvisen, sestavljen iz članov orkestra Hofoper in je vse svoje odločitve sprejemal z demokratičnim glasovanjem svojih članov; njegovo vsakodnevno upravljanje je opravljal demokratično izvoljen organ, upravni odbor.<ref>{{cite web|url=http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=history_early|title=Vienna Philharmonic &#124; Orchestra, Concerts, New Years Concert|publisher=Wienerphilharmoniker.at|access-date=29 April 2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130524162031/http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en|archivedate=24 May 2013}}</ref> Nicolai in orkester sta v naslednjih petih letih priredila le 11 koncertov, in ko je Nicolai leta 1847 zapustil Dunaj, je orkester skoraj propadel (New Grove kot oviro navaja motnje, ki jih je povzročila revolucija leta 1848). Med letoma 1854 in 1857 je Karl Eckert – prvi stalni dirigent Dunajske dvorne opere (''Wiener Hofoper'') – vodil (pridruženo) Dunajsko filharmonijo na nekaj koncertih. Leta 1857 je bil Eckert imenovan za direktorja Hofopere – prvi glasbenik, ki je dobil to mesto;<ref>Mosco Carner, "Vienna," section 5, iv (c), in ''The New Grove Dictionary of Music and Musicians'', 1980, volume 19, p. 724</ref> leta 1860 je dirigiral štiri abonmajske koncerte Dunajskih filharmonikov. Od takrat, piše violinist in predsednik Dunajskih filharmonikov Clemens Hellsberg, »se 'Filharmonični koncerti' uprizarjajo brez prekinitve.«<ref>Clemans Hellsberg, "The History of the Vienna Philharmonic: The Philharmonic Subscription Concerts," Vienna Philharmonic website, URL=http://www.wienerphilharmoniker.at/orchestra/history</ref> === Doba abonmajskih dirigentov: 1860–1933 === Leta 1860 je orkester za stalnega dirigenta izvolil Otta Dessoffa. Po besedah ​​Maxa Kalbecka, dunajskega glasbenega kritika, urednika časopisa in biografa, sta slava in odličnost Dunajskih filharmonikov posledica Dessoffove »energije in smisla«.<ref>{{Cite book |last=Kalbeck |first=Max |url=https://books.google.com/books?id=qOwPAAAAYAAJ |title=Johannes Brahms |date=1908 |publisher=Wiener Verlag |language=de}}</ref> Clemens Hellsberg navaja podrobnosti in piše, da se je v Dessoffovih letih repertoar Dunajskih filharmonikov »nenehno širil, uvedla so se pomembna organizacijska načela (glasbeni arhivi, poslovnik) in orkester se je preselil v svoj tretji novi dom [leta 1870], novozgrajeno Zlato dvorano v stavbi [[Musikverein]] na Dunaju [kjer še vedno nastopa], ki se je izkazala za idealno prizorišče, saj njene akustične značilnosti vplivajo na slog in zvok orkestra.«<ref>{{cite web |author1=Dr. Clemens Hellsberg |title=The History of the Vienna Philharmonic |url=https://www.wienerphilharmoniker.at/orchestra/history |website=www.wienerphilharmoniker.at}}</ref> Po petnajstih letih, leta 1875, je bil Dessoff »zaradi spletk izrinjen s položaja na Dunaju«,<ref>Styra Avins and Josef Eisinger, ''Johannes Brahms: Life and Letters'', Oxford University Press, 1997, p. 497, {{ISBN|978-0-19-816234-6}}</ref> zato je zapustil Dunaj, da bi postal dirigent (Hofkapellmeister) Badische Staatskapelle v Karlsruheju v Nemčiji.<ref>Joachim Draheim, Gerhard Albert Jahn (Editors.): Otto Dessoff (1835 - 1892). Ein Dirigent, Komponist und Weggefährte von Johannes Brahms; anlässlich der Otto-Dessoff-Ausstellung in Karlsruhe, Wien, Baden-Baden, Chemnitz, Dresden, Frankfurt am Main, Kassel, Leipzig und Zwickau. hrsg. von Joachim Draheim, Gerhard Albert Jahn und dem Verein der Freunde der Wiener Philharmoniker. - München: Musikverlag Katzbichler, 2001, 196 S., {{ISBN|978-3-87397-590-3}}</ref> Naslednje leto je v [[Karlsruhe]]ju izpolnil prošnjo svojega prijatelja [[Johannes Brahms|Johannesa Brahmsa]],<ref name="Josef Eisinger 1997, p. 778">Styra Avins and Josef Eisinger, ''Johannes Brahms: Life and Letters'', Oxford University Press, 1997, p. 778, {{ISBN|978-0-19-816234-6}}</ref> da bi dirigiral prvo izvedbo njegove Simfonije št. 1;<ref>Styra Avins and Josef Eisinger, ''Johannes Brahms: Life and Letters'', Oxford University Press, 1997, p. 498, {{ISBN|978-0-19-816234-6}}</ref> leta 1873 je Brahms dirigiral premiero njegovih ''Variacij na Haydnovo temo'' z Dessoffovimi Dunajskimi filharmoniki.<ref name="Josef Eisinger 1997, p. 778"/> Leta 1875 je orkester izbral Hansa Richterja, da bi namesto Dessoffa postal abonmajski dirigent. Ostal je do leta 1898, razen v sezoni 1882/1883, ko je bil v sporu z orkestrskim odborom (med tem premorom je abonmajski dirigent deloval Wilhelm Jahn iz Dunajske dvorne opere). Richter je vodil VPO pri svetovnih premierah Brahmsove ''Druge simfonije'' (leta 1877), ''Tragične uverture'' (leta 1880) in ''Simfonije št. 3'' (leta 1883), ''Koncert za violino'' [[Peter Iljič Čajkovski|Čajkovskega]] (leta 1881) in leta 1892 ''8. simfonijo'' [[Anton Bruckner|Antona Brucknerja]]. Richter je leta 1881 za koncertnega mojstra imenoval Arnolda Roséja,<ref>Christopher Fifield, ''True Artist and True Friend: A Biography of Hans Richter,'' Oxford: Clarendon Press, 1993, p. 161</ref> ki je kasneje postal [[Gustav Mahler|Gustava Mahlerja]] svak in je bil koncertni mojster do [[anšlus]]a leta 1938.<ref>see below, "Period under National Socialism"</ref> Da bi bil upravičen do pokojnine, je Richter nameraval na svojem položaju ostati 25 let (do leta 1900), in to bi lahko tudi storil, saj ga je orkester maja 1898 soglasno ponovno izvolil.<ref>Christopher Fifield, ''True Artist and True Friend: A Biography of Hans Richter,'' p. 268</ref> Vendar je 22. septembra odstopil, pri čemer je navedel zdravstvene razloge, čeprav biograf Christopher Fifield trdi, da so bili pravi razlogi želja po turneji in da je bil »nelagoden, saj so se klake v občinstvu oblikovale v prid Gustavu Mahlerju« (ki je zmagal kot direktor Hofopere).ref name="Fifield, p. 268">Fifield, ''True Artist and True Friend,'' p. 268</ref> Richter je orkestru za svojo zamenjavo priporočil Mahlerja ali Ferdinanda Löweja. Leta 1898, 24. septembra, je orkester izvolil Gustava Mahlerja.<ref>Jens Malte Fischer (translated by Stewart Spencer), ''Gustav Mahler'', Yale University Press, 2011, p. 316, {{ISBN|978-0-300-13444-5}}</ref> (30. maja 1899 sta imeli pro-Mahlerjevi in ​​pro-Richterjevi frakciji »ostro sestanek odbora«; zadeve so bile dokončno rešene avgusta, ko je Richter svojim podpornikom pisal in »nežno zavrnil njihovo ponudbo«.)<ref>Fifield, ''True Artist and True Friend'', p. 270</ref> Pod Mahlerjevo taktirko so Dunajski filharmoniki prvič igrali v tujini na svetovni razstavi v [[Pariz]]u leta 1900. Čeprav je imel Mahler v orkestru močne podpornike, se je soočal z nesoglasji drugih članov orkestra (nerekonstruirana pro-Richterjeva frakcija in antisemitska, po besedah ​​Jensa Malteja Fischerja), s kritikami njegovih predelav Beethovna ter s prepiri z orkestrom in glede novih politik, ki jih je uvedel; na koncu je »njegov delovni odnos z Dunajskimi filharmoniki še naprej podžigalo nezadovoljstvo in se je novembra 1900 popolnoma prekinil«.<ref name="Jens Malte Fischer p. 317">Jens Malte Fischer, ''Gustav Mahler'', p. 317</ref> 1. aprila 1901 je odstopil, pri čemer je kot izgovor navedel zdravstvene težave,<ref name="Jens Malte Fischer p. 317"/> tako kot Richter, vendar je še naprej aktivno dirigiral drugje (ostal je direktor pridružene Hofoper do leta 1907).<ref>Leon Botstein, "Gustav Mahler's Vienna," in Donald Mitchell and Andrew Nicholson (editors), The Mahler Companion, Oxford University Press, 1999, p. 37</ref> Leta 1901 ga je za kratek čas nadomestil Joseph Hellmesberger ml.; ostal je le do leta 1903. [[File:Ferdinand Schmutzer Wiener Philharmoniker.jpg|thumb|Dunajski filharmoniki na vaji, dirigira Felix Weingartner. Gravura Ferdinanda Schmutzerja (1926)]] Leta 1908 je orkester po premoru brez uradnega abonmajskega dirigenta na to mesto izvolil Felixa Weingartnerja; na tem mestu je ostal do leta 1927 in z njimi dirigiral skupno najmanj 432 koncertov, vključno s prvo turnejo VPO po Južni Ameriki leta 1922.<ref>Raymond Holden, ''The Virtuoso Conductors: the Central European Tradition from Wagner to Karajan,'' Yale University Press, 2005, p. 108</ref> Weingartnerjevo interpretativno stališče je bilo nasprotno Mahlerjevemu (Mahler je pri Beethovnu uporabljal izrazita nihanja tempa, medtem ko je Weingartner obsojal »dirigente tempa rubato«); vendar se je tako kot Mahler imel predvsem za skladatelja in je med letoma 1910 in 1923 orkester vodil pri vsaj eni skladbi svoje glasbe na sezono.<ref name="Holden, p. 109">Holden, p. 109</ref> Najbolj znan je bil po svojem Beethovnu – programiral je vsaj dve simfoniji na sezono, celotne cikle pa v letih 1916/17 in 1926/27.<ref name="Holden, p. 109" /> Weingartner je 25. oktobra 1925 dirigiral prvi koncert orkestra, ki je bil v celoti posvečen glasbi Johanna Straussa ml. (ob skladateljevi stoletnici).<ref name="wienerphilharmoniker1">{{cite web |url=http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=newyearsconcert_history |title=New Year's Concert: History &#124; Vienna Philharmonic |publisher=Wienerphilharmoniker.at |access-date=29 April 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130412134928/http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=newyearsconcert_history |archivedate=12 April 2013 }}</ref> Leta 1927, ko je Weingartner odstopil, je orkester izvolil Wilhelma Furtwänglerja. Odstopil je ob koncu sezone 1929/30 zaradi povečanih profesionalnih zahtev v Berlinu.<ref>Raymond Holden, ''The Virtuoso Conductors'', p. 217</ref> Leta 1930 je orkester za to mesto izbral Clemensa Kraussa. Na Salzburškem festivalu poleti 1929–1933 je orkester vodil na letnem Straussovem valčkovem koncertu, predhodniku novoletnih koncertov, ki jih je kasneje uvedel.<ref name="wienerphilharmoniker1" /> Krauss je leta 1933 odšel in postal direktor Berlinske državne opere (potem ko je Erich Kleiber odstopil s tega položaja v znak protesta proti nacistični vladavini).<ref>Charles Barber, ''Corresponding with Carlos: A Biography of Carlos Kleiber,'' Scarecrow Press, 2011, p. 15</ref> === 1933 do 1945 === Od leta 1933 orkester nima enega samega abonentskega dirigenta, vendar po New Groveu (zv. 19, str. 723) »sta si med letoma 1933 in 1938 Bruno Walter in Wilhelm Furtwängler delila filharmonične koncerte, v nacističnem obdobju pa je bil Furtwängler stalni dirigent«; nasprotno pa zgodovina spletne strani Dunajskih filharmonikov pravi: »Furtwängler je bil dejansko glavni dirigent orkestra od leta 1933 do 1945 in ponovno od leta 1947 do 1954.«<ref>{{cite web |url=http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=history_early_20_cent |title=Vienna Philharmonic &#124; Orchestra, Concerts, New Years Concert |publisher=Wienerphilharmoniker.at |access-date=29 April 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130524162031/http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en |archivedate=24 May 2013 }}</ref> V podporo trditvi New Grovea o Walterjevi vlogi lahko omenimo, da je Dunaj naselil od leta 1933 do 1938 (potem ko ga je [[Tretji rajh]] izgnal iz Nemčije), bil je umetniški direktor Dunajske državne opere od leta 1936 do 1938 in pogosto dirigiral Dunajskim filharmonikom, pri čemer je z orkestrom posnel številne pomembne posnetke (vključno z Wagnerjevo ''Valkiro'' v 1. dejanju in deli 2. dejanja, prvimi posnetki Mahlerjeve ''Pesmi o zemlji'' in njegove 9. simfonije ter številnimi simfoničnimi posnetki)<ref>James Altena, Steven Reveyoso, and Erik Ryding. [http://bwdiscography.net/yahoo_site_admin/assets/docs/BWdiscography.154103309.htm Recorded Performances of Bruno Walter (1876–1962)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728092827/http://bwdiscography.net/yahoo_site_admin/assets/docs/BWdiscography.154103309.htm |date=28 July 2013 }}.</ref> in leta 1935 orkester peljal na turnejo v Anglijo in Francijo.<ref>Erik Ryding and Rebecca Pechefsky, ''Bruno Walter: A World Elsewhere'', Yale University Press, 2001, pp. 248–260, {{ISBN|978-0-300-08713-0}}</ref> V podporo spletni strani VPO je Otto Strasser (ki je igral v orkestru od leta 1922 do 1967 in je bil predsednik VPO, ki je med vojno zagotovil Furtwänglerjevim storitvam) dejal: Furtwängler »nas je tako močno vplival, da smo postali pravi 'Furtwänglerjev orkester'.«<ref>Raymond Holden, ''The Virtuoso Conductors: The Central European Tradition from Wagner to Karajan,'' Yale University Press, 2005, p. 216</ref> Med drugimi dirigenti, ki so sodelovali z orkestrom sredi 1930-ih pred anšlusom, so bili [[Arturo Toscanini]], Weingartner, Hans Knappertsbusch, [[Otto Klemperer]], Adrian Boult, Victor de Sabata in George Szell. Walter je dirigiral zadnji koncert pred anšlusom, 20. februarja 1938, na katerem je bila svetovna premiera Egona Wellesza ''Prosperos Beschwörungen'' in Simfonije št. 4 Antona Brucknerja.<ref>http://www.wienerphilharmoniker.at/upload/files/torberg_hell_dank_en_hs_v01.pdf{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{dead link|date=January 2017}}</ref> Po anšlusu in med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bili v sestavi Furtwängler, Krauss, Knappertsbusch, Willem Mengelberg in Karl Böhm.<ref>{{cite web |url=http://www.furtwangler.net/inmemoriam/data/wp_en.htm |title=Furtwängler and the Vienna Philharmonic &#124; Furtwängler – Tahra |work=Furtwangler.net |access-date=29 April 2013 |archive-date=27 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130527000401/http://www.furtwangler.net/inmemoriam/data/wp_en.htm |url-status=dead }}</ref> Zgodovina orkestra v tem obdobju je bila tema nenehnih razprav in raziskav, vključno z veliko naročili orkestra. === Obdobje po drugi svetovni vojni do danes === Leta 1946, ko so ti dirigenti prestajali [[denacifikacija|denacifikacijo]] – uspešno v primeru Furtwänglerja,<ref>{{cite web |url=http://www.furtwangler.net/inmemoriam/data/nyt_en.htm |title=Denazification &#124; Furtwängler – Tahra |work=Furtwangler.net |access-date=29 April 2013 }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> neuspešno v primeru Mengelberga – so orkester vodili predvsem dirigenti, ki niso bili omadeževani z nacisti, vključno z Josefom Kripsom, Erichom Leinsdorfom, Volkmarjem Andreaejem, Paulom Parayem in Charlesom Munchom.<ref>Erich Leinsdorf, ''Cadenza: A Musical Career,'' Houghton Mifflin: 1976, p. 139</ref> Izjema je bil [[Herbert von Karajan]], ki je z orkestrom debitiral z dvema koncertoma januarja, vendar ni mogel dirigirati tretjega načrtovanega koncerta, ko so okupacijske oblasti od njega zahtevale denacifikacijo (njegovo sojenje na Dunaju je bilo februarja 1947).<ref>Raymond Holden, ''The Virtuoso Conductors: The Central European Tradition from Wagner to Karajan,'' Yale University Press, 2005, p. 243–44</ref> Po odobritvi je konec leta 1947 nadaljeval z dirigiranjem in razvil pomembno sodelovanje z orkestrom. Leta 1947 se je Bruno Walter ponovno združil z orkestrom kot dirigent, ko je nastopil na prvem Edinburškem festivalu. Izvedli so eno samo delo, Mahlerjev cikel pesmi ''[[Das Lied von der Erde]]''.<ref>Ryding and Pechefsky, ''Bruno Walter: A World Elsewhere'' pp. 311–313</ref> V povojnem obdobju je orkester vodilo na desetine svetovno znanih dirigentov. Med njimi niso bili le Walter, Furtwängler, Knappertsbusch, Krauss, Szell, Klemperer in Krips, temveč tudi John Barbirolli, Carlo Maria Giulini, [[Erich Kleiber]], James Levine, [[Zubin Mehta]], Fritz Reiner, Georg Solti, [[Claudio Abbado]], [[Riccardo Muti]], [[Nikolaus Harnoncourt]], [[Lorin Maazel]], Mariss Jansons, Daniel Barenboim, Gustavo Dudamel, Roberto Carnevale, [[Valery Gergiev]] in Franz Welser-Möst. Orkester je svojo prvo turnejo po ZDA opravil leta 1956 pod taktirko Carla Schurichta in Andréja Cluytensa. Trije dirigenti so v poznem 20. stoletju prejeli častne nazive od orkestra: Karajan in Karl Böhm, ki sta postala častna dirigenta, ter [[Leonard Bernstein]], ki je postal častni član orkestra. Pierre Boulez, ki je orkester pogosto dirigiral, je bil leta 2007 imenovan za častnega člana.<ref>http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?cccpage=news_detail&set_language=en&set_z_news=516{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{dead link|date=January 2017}}</ref> Pomembno sodelovanje je imel tudi z znanim samotarskim dirigentom [[Carlos Kleiber|Carlosom Kleiberjem]], ki je z orkestrom prvič nastopil leta 1974 in nazadnje leta 1994, kar je bilo njegovo najdaljše sodelovanje s katerim koli ansamblom, čeprav je vključevalo le 30 nastopov;<ref>Carolyn Watson, [http://ses.library.usyd.edu.au/bitstream/2123/8797/1/CN-Watson-2012-PhD.pdf ''Carlos Kleiber: Gesture as Communication''], doctoral thesis, University of Sydney, 2012, p. 148</ref> Clemens Hellsberg je pisal o »kontrastu med temi suhoparnimi številkami in odločilno izkušnjo, ki jo je predstavljalo vsako srečanje s tem briljantnim interpretom.«<ref>{{cite web |url=http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=news_detail&set_z_news=51 |title=Vienna Philharmonic &#124; News |publisher=Wienerphilharmoniker.at |access-date=29 April 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110209215133/http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=news_detail&set_z_news=51 |archivedate=9 February 2011 }}</ref> Nazadnje, gramofonski posnetki Istvána Kertésza z Dunajskimi filharmoniki v 1960-ih in 1970-ih predstavljajo vrhunec v zgodovini orkestra. 7. maja 2000 je orkester v spomin na 50. obletnico osvoboditve [[koncentracijsko taborišče Mauthausen|koncentracijskega taborišča Mauthausen]] v Avstriji izvedel Beethovnovo ''Deveto simfonijo''.<ref>{{cite web |url=http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=news_detail&set_z_news=99 |title=Vienna Philharmonic &#124; the Orchestra, Concerts, Audio CDS, New Year's Concert |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130524162031/http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en |archivedate=24 May 2013 }}</ref> Dirigiral je Simon Rattle, solisti pa so bili Ruth Ziesak, Angelika Kirchschlager, Vinson Cole in Thomas Quasthoff; vsi umetniki in orkester so nastopili brezplačno<ref>{{cite web |url=http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en&cccpage=news_detail&set_z_news=93 |title=Vienna Philharmonic &#124; the Orchestra, Concerts, Audio CDS, New Year's Concert |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130524162031/http://www.wienerphilharmoniker.at/index.php?set_language=en |archivedate=24 May 2013 }}</ref> in brez aplavza na koncu.<ref name=JRO2000>James R. Oestreich, [https://www.nytimes.com/2000/05/09/arts/arts-abroad-dissonance-shadow-death-beethoven-kaddish-echo-through-nazi-camp.html "Arts Abroad: Dissonance In the Shadow Of Death; Beethoven and Kaddish Echo Through a Nazi Camp Site"], May 2000, ''The New York Times'', 9 May 2000</ref> Pred simfonijo je recitiral Kadiša, molitve žalovanja, ki jo je izvedl Paul Chaim Eisenberg, glavni rabin Avstrije in pogrebno molitev ''El male rachamim'', ki jo je zapel Shmuel Barzilai, glavni kantor Israelitische Kultusgemeinde Wien (Dunajske izraelske skupnosti), ob spremljavi članov orkestra in Dunajskega singvereina; orkestrsko priredbo je pripravil Erich Schagerl, violinist v orkestru.<ref name=JRO2000 /> Leta 2005 je bil orkester imenovan za ambasadorja dobre volje Svetovne zdravstvene organizacije. Leta 2013 je Clemens Hellsberg prejel medaljo Mariette in Friedricha Torberga od Israelitische Kultusgemeinde Wien (Dunajske izraelske skupnosti).<ref>http://www.wienerphilharmoniker.at/upload/files/torberg_hell_dank_en_hs_v01.pdfv{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{dead link|date=January 2017}}</ref> Vsako novo leto od 1. januarja 1941 VPO sponzorira Dunajske novoletne koncerte, posvečene glasbi skladateljev družine Strauss, zlasti glasbi Johanna Straussa mlajšega.; prvi tak koncert je 31. decembra 1939 izvedel Clemens Krauss, naslednje koncerte na novoletni dan pa je vodil od leta 1941 do 1945. Povojno serijo koncertov je leta 1946 odprl Josef Krips. Vodil jih je Krauss, nato koncertni mojster Willi Boskovsky od leta 1955 do 1979, od leta 1987 pa jih vodijo različni vodilni dirigenti, ki jih povabi orkester.<ref>{{cite web |title=NEUJAHRSKONZERT Tradition und Geschichte |url=https://www.wienerphilharmoniker.at/de/neujahrskonzert/tradition-und-geschichte |website=Wiener Philharmoniker |access-date=17 May 2024}}</ref> == Kritični ugled in priljubljenost == [[File:Taiwan.ntch.vpo.2005-12.altonthompson.jpg|thumb|Prepolna množica pred tajvansko nacionalno koncertno dvorano med nastopom Simona Rattla in Dunajskih filharmonikov]] Leta 2006 je bila Dunajska filharmonija v anketi sedmih vodilnih strokovnih publikacij, dveh radijskih postaj in dnevnega časopisa izbrana za najboljši evropski orkester.<ref>{{cite web | url=http://www.huliq.com/144/vienna-philharmonic-named-europes-finest-orchestra | title=Vienna Philharmonic Named Europe's Finest Orchestra | publisher=HuliQ | first=Clemens | last=Hellsberg | date=21 November 2006 | access-date=18 June 2007 | url-status=dead | archiveurl=https://web.archive.org/web/20120917003134/http://www.huliq.com/144/vienna-philharmonic-named-europes-finest-orchestra | archivedate=17 September 2012 | df=dmy-all }}</ref> Leta 2008 jo je mednarodna žirija glasbenih kritikov, ki jo je anketirala britanska revija ''Gramophone'', uvrstila na tretje mesto na svetu (za Kraljevim orkestrom [[Concertgebouw]] in [[Berlinska filharmonija|Berlinsko filharmonijo]]).<ref name="The world’s greatest orchestras">{{cite web|url=http://www.gramophone.co.uk/editorial/the-world%E2%80%99s-greatest-orchestras |title=The world's greatest orchestras |work=gramophone.co.uk |access-date=29 April 2013}}</ref> Povpraševanje po naročniških vstopnicah za Dunajsko filharmonijo v njenem domačem [[Musikverein]]u je trenutno na spletni strani orkestra navedeno kot predmet čakalne liste – šest let za naročnine na koncerte med tednom in trinajst let za naročnine na vikend. Vendar pa so na voljo le redne vstopnice v majhnem številu in jih je mogoče kupiti prek povezav na uradni spletni strani pri različnih prodajalcih vstopnic. [[File:Wiener Philharmoniker coin.jpg|thumb|Zlati kovanec Dunajskih filharmonikov]] Orkester je bil motiv enega najbolj znanih kovancev na svetu: kovanca Dunajskih filharmonikov. Kovanec je kovan iz čistega zlata, 999,9 fine (24 karatov). Izdaja se vsako leto v štirih različnih nominalnih vrednostih, velikostih in težah. Uporablja se kot investicijski produkt, čeprav skoraj vedno konča v rokah zbirateljev. Po podatkih Svetovnega sveta za zlato je bil ta kovanec najbolje prodajan zlatnik v letih 1992, 1995 in 1996 po vsem svetu. Leta 2006 je bila Austrian Airlines opremljena z livrejo z zlatnikom in logotipom Dunajskih filharmonikov.<ref>{{cite web | url=http://img.pte.at/photo_db/hi_res/hires18568.jpg | archive-url=https://web.archive.org/web/20070928105532/http://img.pte.at/photo_db/hi_res/hires18568.jpg | url-status=dead | archive-date=28 September 2007 | title=The Wiener Philharmoniker-Airbus (High Resolution image) | publisher=Pressetext Austria | access-date=18 June 2007 }}</ref> Letalo ''Airbus A340'' za dolge razdalje je približno eno leto letelo predvsem med Dunajem in Tokiom, služilo pa je kot promocijsko orodje za orkester in filharmonike, 24-karatni zlatnik, ki ga je izdala Avstrijska kovnica.<ref>{{cite web | url=http://www.pressetext.at/pte.mc?pte=060111042 | title=Der "Wiener Philharmoniker-Airbus" ist startklar | publisher=Pressetext Austria | author=Münze Österreich AG | date=1 November 2006 | language=German | access-date=18 June 2007 }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Orkester ima letni ples, imenovan Dunajski filharmonični ples, od leta 1924, ko je Richard Strauss ustanovil svoje dirigentsko združenje.<ref>{{cite web |last1=Zamborsky |first1=Kevin |last2=Peterson |first2=Stephen |title=Concert: Ithaca College Wind Ensemble |url=https://digitalcommons.ithaca.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=4144&context=music_programs |website=digitalcommons.ithaca.edu |publisher=Ithaca College}}</ref> == Poslovna struktura == Dunajski filharmoniki delujejo v okviru tako imenovane ''demokratične samouprave''. Medtem ko mnogi orkestri delujejo po bolj korporativnem modelu, kjer so glasbeniki delovna sila, ki dela za vodstvo orkestra, je upravni organ Dunajske filharmonije polnopravno članstvo orkestra. Dnevne odločitve so prenesene na dvanajst izvoljenih članov upravnega odbora.<ref>{{cite web | url=https://www.wienerphilharmoniker.at/orchestra/tradition | title=Democratic Self-Administration | access-date=29 December 2016}}</ref> Dunajska filharmonija je uradno priznana kot združenje od leta 1908. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Vienna Philharmonic Orchestra}} * [http://www.wienerphilharmoniker.at Vienna Philharmonic website] * [https://musikverein.at/ Musikverein website] * [http://www.wien.info/en/music-stage-shows/city-of-music/vienna-philharmonic Vienna Philharmonic] * {{AllMusic|class=artist|id=q8228}} * {{IMDb name|2926588|Vienna Philharmonic}} * {{IMDb name|1168453|Wiener Philharmoniker}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1842]] [[Kategorija:Ustanove na Dunaju]] [[Kategorija:Kultura Dunaja]] 4xdakc5ee0rgrbr7iqxkd3zfp62w90r 0 603636 6688572 6688259 2026-06-12T15:10:56Z Ljuba24b 92351 /* Poskusni seznam */ np 6688572 wikitext text/x-wiki {{Location map+ |Tunisia |width=200 |float=right|caption=Location of World Heritage Sites in Tunisia |places= {{location map~ |Tunisia |lat=36.5110 |long=10.1924 |label=[[Kartagina (mesto)|Kartagina]] |position=top}} {{location map~ |Tunisia |lat=36.2525 |long=09.1313 |label=[[Dougga]] |position=bottom}} {{location map~ |Tunisia |lat=35.1747 |long=10.4225 |label= [[El Džem|Amfiteater El Džem]] |position=bottom}} {{location map~ |Tunisia |lat=35.4054 |long=10.0614 |label=[[Kairouan]] |position=left}} {{location map~ |Tunisia |lat=35.827778 |long=10.638611 |label=[[Medina, Sousse|Sousse]] |position=bottom}} {{location map~ |Tunisia |lat=36.4900 |long=10.0000 |label=[[Medina, Tunis|Tunis]] |position=bottom}} {{location map~ |Tunisia |lat=36.9463 |long=11.0991 |label=[[Kerkouane]] |position=top}} {{location map~ |Tunisia |lat=37.1000 |long=09.4000 |label=[[Narodni park Ichkeulk|Ichkeul]] |position=top|mark=Green pog.svg}} {{location map~ |Tunisia |lat=33.8000 |long=10.9000 |label=[[Džerba]] |position=top}} }} Območja svetovne dediščine [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo]] (UNESCO) so pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Konvenciji UNESCO o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.<ref name=convention>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=21 September 2010 |archive-date=27 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |url-status=live }}</ref> Kulturna dediščina je sestavljena iz spomenikov (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupin stavb in območij (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dediščina.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}</ref> [[Tunizija]] je konvencijo sprejela 10. marca 1975, s čimer je postala upravičena do vključitve na seznam svojih območij.<ref name="Tunisia">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/tn|title=Tunisia|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=24 November 2019|archive-date=13 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230613221959/https://whc.unesco.org/en/statesparties/tn|url-status=live}}</ref> Tunizija ima na seznamu devet območij, od katerih jih je osem navedenih zaradi kulturnega pomena, eno, [[Narodni park Ichkeul]], pa zaradi naravnega pomena. To območje je bilo med letoma 1996 in 2006 uvrščeno na seznam ogroženih zaradi gradnje jezov, ki so ogrozili hidrološki režim jezera in povzročili zmanjšanje vegetacije ter upad števila ptic. Do leta 2006 se je stanje izboljšalo, zato je bilo območje umaknjeno s seznama ogroženih območij.<ref name="danger">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/archive/2006/whc06-30com-07Ae.pdf|title=Thirtieth Session: State of conservation reports of the properties inscribed on the List of World Heritage in Danger|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=24 November 2019|archive-date=5 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230405171638/https://whc.unesco.org/archive/2006/whc06-30com-07Ae.pdf|url-status=live}}</ref> Prva tri območja so bila uvrščena na seznam leta 1979, najnovejše, [[Džerba]], pa leta 2023.<ref name="Tunisia"/> Poleg tega ima Tunizija na začasnem seznamu 16 območij. Država je bila štirikrat članica Odbora za svetovno dediščino.<ref name="Tunisia"/> == Kraji svetovne dediščine == UNESCO opredeljuje deset kriterijev za uvrstitev na seznam svetovne dediščine. Vsak kraj mora ustrezati vsaj enemu kriteriju. Kriteriji od I do VI se nanašajo na kraje kulturne dediščine, od VII do x pa na naravno.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/ |archive-date=12 June 2016 |url-status=live }}</ref> {{clear}} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |+ {{sronly|World Heritage Sites}} |- ! style="width:100px;" scope="col"| Kraj ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:80px;" scope="col"| Lokacija (guvernat]]) ! style="width:50px;" scope="col"| Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| UNESCOva referenca in kriterij}} ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" | [[Medina, Tunis]] | [[File:View of Tunis through Zitouna Mosque.jpg|150px|alt=A minaret in North African style]] | Tunis | 1979 | 36bis; ii, iii, v (kulturno) | [[Tunis]] je bil ustanovljen leta 698 kot eno prvih arabskih mest v [[Magreb]]u. Vrhunec je dosegel med 12. in 16. stoletjem, pod [[Almohadi]] in [[Hafsidi]], ko je bil eno najbogatejših mest islamskega sveta. Zaradi svoje lege je bil povezovalna točka med Magrebom, Evropo in Vzhodom. V [[Medina (četrt)|medini]] so ohranjeni številni spomeniki, vključno z več mestnimi vrati, [[mošeja Kasba, Tunis|mošejo Kasba]] (na sliki), plemiškimi hišami, suki in pokopališčem. Manjša sprememba meja območja je bila izvedena leta 2010.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/36 |title=Medina of Tunis |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=19 November 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051119112701/https://whc.unesco.org/en/list/36 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Arheološko najdišče [[kartagina (mesto)|Kartagina]] | [[File:Ruines de Carthage.jpg|150px|alt=Ancient ruins near the coast]] | Tunis | 1979 | 37; ii, iii, vi (kulturno) | Kartagino, ki so jo v 9. stoletju pr. n. št. ustanovili Feničani, so razvili v [[Antična Kartagina|trgovski imperij]], ki se je raztezal po Sredozemlju. Bila je glavni tekmec [[Rimska republika|Rimske republike]], kar je povzročilo vrsto vojn, dokler ni bilo mesto leta 146 pr. n. št. dokončno uničeno. Kasneje je bila ponovno ustanovljena kot rimska Kartagina. Ohranjeni so ostanki stavb iz različnih obdobij, vključno s templji, gledališčem, javnimi kopališči, nekropolami, cisternami in stanovanjskimi stavbami.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/37 |title=Archaeological Site of Carthage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=4 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904142256/https://whc.unesco.org/en/list/37/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Amfiteater [[El Džem]] | [[File:Anfiteatro, El Jem, Túnez, 2016-09-04, DD 09.jpg|150px|alt=Ruins of a Roman theater]] | Mahdia | 1979 | 38bis; iv, vi (kulturno) | Amfiteater Tisdrus iz 3. stoletja, danes znan kot [[El Džem]], je največji [[rimski amfiteater|amfiteater]] v Severni Afriki. Zgrajen je bil po vzoru rimskega [[Kolosej]]a. Ocenjuje se, da je imel kapaciteto 35.000 gledalcev. Dejstvo, da je bila tako impozantna stavba zgrajena v precej oddaljeni provinci, je znak rimske imperialne propagande. Manjša sprememba meja lokacije je bila izvedena leta 2010.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/38 |title=Amphitheatre of El Jem |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=22 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622112852/https://whc.unesco.org/en/list/38 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Narodni park Ichkeul]] | [[File:Parcichkeul3.jpg|150px|alt=A view at a lake with vegetation at the side]] | Bizerta | 1980 | 8; x (naravno) | Sladkovodno jezero in okoliška mokrišča so ostanki veliko večje verige jezer. Je pomembno prezimovališče za več sto tisoč ptic selivk, zlasti gosi, liske in rac, kot so ''Oxyura leucocephala'', kostanjevka (''Aythya nyroca'') in marmornata raca (''Marmaronetta angustirostris''). Med drugimi pticami so še [[štorklje]] in [[plamenci]]. Območje je bilo med letoma 1996 in 2006 uvrščeno na seznam ogroženih zaradi gradnje jezov, ki so ogrozili hidrološki režim jezera in povzročili zmanjšanje vegetacije ter zmanjšanje števila ptic. Do leta 2006 se je stanje izboljšalo, zato je bilo območje umaknjeno s seznama ogroženih vrst.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/8 |title=Ichkeul National Park |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=19 November 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051119111620/https://whc.unesco.org/en/list/8 |url-status=live }}</ref><ref name="danger"/> |- ! scope="row" | Punsko mesto [[Kerkouane]] in njegova nekropola | [[File:Kerkouane1.JPG|150px|alt=Ancient ruins with some bottom parts of columns standing]] | Nabeul | 1985 | 332bis; iii (kulturno) | Feničansko-punsko mesto [[Kerkouane]] je bilo zapuščeno okoli leta 250 pr. n. št. med [[prva punska vojna|prvo punsko vojno]]. Za razliko od drugih feničanskih mest, kot so Kartagina, [[Biblos]] ali [[Tir, Libanon|Tir]], ga Rimljani niso obnovili. Ruševine, ki izvirajo iz 4. in 3. stoletja pr. n. št., so bile odkrite leta 1952 in ponujajo pomemben vpogled v punsko urbanistično načrtovanje. Bližnja [[nekropola]], ki ponuja vpogled v punske pogrebne običaje, je bila leta 1986 dodana najdišču.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/332 |title=Punic Town of Kerkuane and its Necropolis |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=2 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220802033305/https://whc.unesco.org/en/list/332 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Medina, Sousse]] | [[File:Sousse Grosse Moschee.JPG|150px|alt=A view at a mosque near the shore from above]] | Sousse | 1988 | 498bis; iii, iv, v (kulturno) | Obalno mesto [[Sousse]] je postalo pomembno v 9. stoletju pod [[Aglabidi]] kot del obrambnega sistema za zaščito pred piratstvom in drugimi napadi z morja. Medina je dobro ohranjena. Med spomeniki so [[Ribat, Sousse|Ribat]], ki je hkrati utrdba in verska stavba, [[Velika mošeja, Sousse|Velika mošeja]] (na sliki), [[kazba]], mošeja Bou Ftata in utrdbe. Manjša sprememba meja območja je bila izvedena leta 2010.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/498 |title=Medina of Sousse |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=20 December 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051220173719/https://whc.unesco.org/en/list/498 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Kairouan]] | [[File:Great Mosque of Kairouan Panorama - Grande Mosquée de Kairouan Panorama.jpg|150px|alt=A large mosque in evening light]] | Kairouan | 1988 | 499bis; i, ii, iii, v, vi (kulturno) | [[Kairouan]] je bil ustanovljen leta 670 kot eno prvih arabsko-muslimanskih mest v Magrebu. Pet stoletij je bil glavno mesto Ifrikije in je v 9. stoletju cvetel pod Aglabidi. V mestu je veliko spomenikov, vključno z Veliko mošejo (na sliki), [[Mošeja Treh vrat|mošejo Treh vrat]], medino, obzidjem in vrati. Kairouan je eno najsvetejših islamskih mest. Leta 2010 je bila na območju izvedena manjša sprememba meja.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/499 |title=Kairouan |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=23 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220823001241/https://whc.unesco.org/en/list/499 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Dougga]] / Tuga | [[File:Dougga theatre.jpg|150px|alt=Ruins of a Roman theatre]] | Béja | 1997 | 794; ii, iii (kulturno) | [[Dougga]] / Tuga obsega ruševine majhnega rimskega mesta, katerega večina stavb datira v 2. in 3. stoletje našega štetja. Rimsko mesto je bilo ustanovljeno na mestu pomembne libijsko-punske naselbine, ki je bila verjetno prva prestolnica [[Numidija|Numidije]]. Mesto je propadlo v bizantinskem in islamskem obdobju. Med spomeniki sta [[Rimsko gledališče, Dougga|rimsko gledališče]] (na sliki) in libijsko-punski mavzolej. Na najdišču so našli številne napise v več regionalnih jezikih, ki ponujajo vpogled v vsakdanje življenje na obrobju Rimskega cesarstva.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/794 |title=Dougga / Thugga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=17 August 2011 |archive-date=4 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904142327/https://whc.unesco.org/en/list/794/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row"| [[Džerba]]: Pričevanje o vzorcu poselitve na otoškem ozemlju | [[File:Old well in Djerba.jpg|150px|alt=An old well with palm trees and a camel]] | Medenine | 2023 | 1640; v (kulturno) | Otok [[Džerba]] ima polsuho podnebje in je vode malo. To je povzročilo specifičen vzorec poselitve, ki se je razvil okoli 9. stoletja, z vrsto nizko gosto poseljenih sosesk, povezanih s cestami. Na sliki je star vodnjak.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1640 |title=Djerba: Testimony to a settlement pattern in an island territory |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=19 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230919102658/https://whc.unesco.org/en/list/1640/ |url-status=live }}</ref> |} == Poskusni seznam == Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno uvrščeno na poskusni seznam<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 October 2010 |archive-date=24 September 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050924114741/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}</ref> Tunizija ima na svojem poskusnem seznamu še 16 nepremičnin.<ref name=Tunisia /> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|Tentative sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Kraj ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (guvernat) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" | UNESCO kriteriji ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row"| [[Narodni park El Feidja]] | [[File:Parc National El Feija 02.jpg|150px|alt=Look at a forest from above, a cliff on the left side of the photo]] | Jendouba | 2008 | vii, viii, x (naravno) | V parku rastejo hrastovi gozdovi z vrstama ''Quercus faginea'' in ''Quercus suber''. Gozdovi imajo bogato podrast z več zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami, katerih znanje se prenaša iz roda v rod. Tukaj živi berberski jelen (''Cervus elaphus barbarus''), [[berberski lev]] pa je izumrl od 20. stoletja.<ref>{{cite web|url= https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5383/|title= Parc National d'El Feija|publisher= UNESCO World Heritage Centre|access-date= 20 January 2024|language= fr|archive-date= 12 May 2021|archive-url= https://web.archive.org/web/20210512061836/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5383/|url-status= live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Narodni park Bou-Hedma]] | [[File:Parc_national_de_Bouhedma.jpg|150px|alt=Savanna scenery with sparse trees and mountains in the background]] | Sidi Bouzid | 2008 | vii, viii, x (naravno) | Park pokriva ostanke starodavne predsaharske savane, podobne tisti v [[Sahel]]u. Nekoč so jo naseljevali številni veliki sesalci, kot so sloni in antilope, vendar so postopoma izginili. V 1980-ih so na območje ponovno naselili oriksa ''Oryx dammah'', antilopo ''Addax nasomaculatus'' in noja. V parku so tudi rimski arheološki ostanki.<ref>{{cite web|url= https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5384/|title= Parc National de Bouhedma|publisher= UNESCO World Heritage Centre|access-date= 20 January 2024|language= fr|archive-date= 3 August 2020|archive-url= https://web.archive.org/web/20200803212542/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5384/|url-status= live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Čott el Džerid]] | [[File:Djerid3.jpg|150px|alt=A view of a salt lake in a desert]] | Kebili | 2008 | vii, viii, ix, x (naravno) | Čott el Džerid je ''[[šot]]'', [[slano jezero]], ki večino leta ostane suho, občasno pa se napolni z vodo. V vlažnih obdobjih je bilo v preteklosti stalno jezero, globoko do 25 m. Ohranjene so sledi vodnega življenja. Jezero obišče več vrst vodnih ptic, vključno z velikimi jatami plamencev.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5385/|title=Chott El Jerid|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=20 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230420072346/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5385/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Gabès|oaza Gabès]] | [[File:Gabes_Minaret.jpg|150px|alt=A mosque and a palm tree]] | Gabès | 2008 | iv, vii, x (mešano) | Oaza Gabès, ki je ob sredozemski obali, je redka vrsta obalne oaze. Je zatočišče za več vrst majhnih sesalcev in plazilcev ter postajališče za ptice selivke. Tukaj gojijo datljeve palme, sadno drevje in vrtno zelenjavo. Kmetijstvo podpira mreža namakalnih kanalov, ki se uporabljajo že tisočletja.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5386/|title=Oasis de Gabès|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061446/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5386/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Kraljevi mavzolej Numidije, Mavretanije in predislamski pogrebni spomeniki | [[File:Mausolée libyco-punique closer view.jpg|150px|alt=An ancient mausoleum]] | več lokacij | 2012 | ii, iii, iv (kulturno) | Ta nominacija zajema vrsto mavzolejev in pogrebnih spomenikov po vsej Tuniziji. Razlikujejo se po arhitekturnih slogih in odražajo interakcije med kulturami Magreba. Med spomeniki so [[Libijsko-punski mavzolej, Dougga|libijsko-punski mavzolej v Douggi]] (na sliki, ki je že uvrščen na seznam svetovne dediščine Dougga), nekropola v Chemtouju, megalitski dolmeni v Elesu, spomeniki v [[Maktar]]ju in mavzolej Henchirja Bourgouja na Džerbi.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5684/|title=Les Mausolées Royaux de Numidie, de la Maurétanie et les monuments funéraires pré-islamiques|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404022012/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5684/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"|Rimski hidravlični kompleks Zaghouan-Kartagina | [[File:Zaghouan_aqueduc.jpg|150px|alt=]] | več lokacij | 2012 | i, iv (kulturno) | Rimski hidravlični kompleks, zgrajen v začetku 2. stoletja, obsega povodje s štirimi glavnimi izviri pri Zaghouanu, [[Zaghouanski akvadukt|akvadukt]] (na sliki je del), ki prenaša vodo 132 km do Kartagine in ima dele z loki, visokimi do 20 m, ter infrastrukturo na končni stopnji, vključno s [[cisterne La Malga|cisternami La Malga]] in [[Antoninove terme|Antoninovimi termami]].<ref name="UNESCO World Heritage Centre">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5685/|title=Le complexe hydraulique romain de Zaghouan-Carthage|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061525/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5685/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Starodavni kamnolomi numidskega marmorja v Chemtouju | [[File:Chemtou Marble Quarry.JPG|150px|alt=Rock formation that was used as a quarry]] | Jendouba | 2012 | ii, iv (kulturno) | Kamnolomi v Chemtouju so marmor proizvajali več kot šest stoletij, najprej v 2. stoletju pr. n. št. in kasneje pod Rimom, ko je tako imenovani numidski marmor postal cenjeno blago za okrasitev patricijskih rezidenc in javnih spomenikov po vsem cesarstvu. Marmor so pod nadzorom vojske pridobivali sužnji in obsojenci. Ohranjeni so ostanki vojaškega tabora.<ref name="UNESCO World Heritage Centre"/> |- ! scope="row"| Meja rimskega cesarstva: [[južnotunizijski limes]] | [[File:Castellum_Tisavar_(Ksar_Rhilane,_Ksar_Ghilane),_Tunisia.jpg|150px|alt=Roman ruins in a desert setting]] | več lokacij | 2012 | ii, iii, iv (kulturno) | Ta nominacija zajema vrsto utrdb, obzidja, taborov in drugih podpornih struktur, ki so oblikovale južne meje Rimskega cesarstva. Gradnja se je začela pod cesarjem [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]] v začetku 1. stoletja. Za razliko od več odsekov rimskega limesa v Evropi, ki so že uvrščeni na seznam svetovne dediščine, je bil ta odsek zgrajen v puščavskem okolju, kar je zahtevalo drugačne inženirske rešitve. Na sliki je Ksar Ghilane.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5688/|title=Frontières de l'Empire romain : Limes du Sud tunisien|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=5 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220405161509/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5688/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Medina, Sfax]] | [[File:Grande_Mosqu%C3%A9e_de_Sfax_09.jpg|150px|alt=A look at the medina from above, with a prominent minaret of a mosque]] | Sfax | 2012 | ii, iv, v (kulturno) | [[Sfax]], ustanovljen sredi 9. stoletja, je bil pristanišče Ifrikije in njena vrata v Levant. Medina ima pravokotno tlorisno zasnovo in je eden najboljših primerov arabsko-muslimanskega urbanizma v sredozemskem bazenu. Mestni načrt je podoben tlorisu [[Kufa|Kufe]], prvega arabsko-muslimanskega mesta. Medini dominira [[Velika mošeja, Sfax|Velika mošeja]].<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5689/|title=Médina de Sfax|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404055941/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5689/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Permsko morje Jebel Tebaga | [[File:Dj_Tebaga_Kh.jpg|150px|alt=Hills in a dry setting]] | Médenine | 2016 | vii, viii (naravno) | Geološka formacija Jebel Tebaga sega v pozno [[perm]]sko obdobje, pred permsko-[[trias]]no izumrtje. [[Fosili]], najdeni v formaciji, ponazarjajo morsko življenje tega obdobja, vključno s [[trilobit]]i iz rodu ''Pseudophillipsia''.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6087/|title=Le Permien marin de Jebel Tebaga|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404022014/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6087/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Stratotip meje krede in terciarja (K-T) | | Kef | 2016 | vii, viii (naravno) | Geološka formacija ob reki Oued Mallègue kaže jasno zaporedje sedimentov, ki segajo čez mejo med [[kreda|kredo]] in [[paleogen]]om, s tanko plastjo gline, bogate z [[iridij]]em, ki označuje izumrtje med kredo in paleogenom, kar podpira teorijo, da je izumrtje povzročil trk asteroida.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6088/|title=Le Stratotype de la limite Crétacé-Tertiaire (limite K-T)|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404061523/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6088/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Mesa Jugurtha]] blizu Kalaat es Senam | [[File:Table de Jughurta.JPG|150px|alt=A large mesa in a dry setting]] | Kef | 2017 | ii, iii, v, vi, vii, viii (mešano) | Mesa Jugurtha je velika [[mesa]] v bližini mesta Kalaat es Senam. Ime je dobila po numidijskem kralju Jugurthi, ki se je tu zatekel med bitko z Rimljani med letoma 107 in 105 pr. n. št., preden je bil dokončno poražen. Na vrhu je utrdba (''qal'a''), ki je bila uporabljena v različnih zgodovinskih obdobjih, pa tudi prazgodovinski ostanki, kot so [[dolmen]]i. Geološko je formacija primer obrnjenega reliefa in kaže tipične procese erozije.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6278/|title=La Table de Jugurtha à Kalaat-Senen|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404042643/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6278/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Habitat trogloditov in svet ljudstva Ksour v južni Tuniziji | [[File:Chenini-stegop-04.jpg|150px|alt=Abandoned fortress in a desert]] | več lokacij | 2020 | iv, v (kulturno) | Ta nominacija ponazarja tradicionalne oblike človeške poselitve in rabe zemljišč, ki so reprezentativne za način življenja avtohtonih skupnosti v južni Tuniziji in njihovo interakcijo z neugodnim, celo sovražnim naravnim okoljem. Obsega dva velika trogloditna kompleksa in vrsto [[ksar]], tradicionalnih utrjenih vasi v regiji. Na sliki je Ksar Chenini.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6444/|title=Habitat troglodytique et le monde des ksour du Sud tunisien|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404014237/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6444/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Rammadiya d'El Magtaa (El Mekta), referenčno mesto Kapsijske kulture | [[File:Bouteille en œuf d'autruche (Capsien).png|150px|alt=Drawing of an ostrich egg used as a bottle]] | Gafsa | 2021 | iii (kulturno) | Rammadiya d'El Magtaa blizu [[Gafsa|Gafse]] je arheološko najdišče [[Kapsijska kultura|Kapsijske kulture]], ki izvira iz obdobja od 10.000 do 7.000 let pred sedanjostjo, ko je bilo območje odprta savana. Ljudje kapsijske kulture so bili lovci in nabiralci, ki so za seboj puščali kamnite figure, [[petroglif]]e in izrezljana nojeva jajca (risba primera na sliki).<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6536/|title=Rammadiya d'El Magtaa (El Mekta), le site princeps de la culture capsienne|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404063000/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6536/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Arheološko najdišče [[Sbeitla]] | [[File:Sbeitla 10.jpg|150px|alt=A Roman triumphal arch]] | Kasserine | 2021 | ii (kulturno) | Rimsko mesto Sufetula Musuniorum je bilo ustanovljeno v 1. stoletju našega štetja kot upravno središče regije, naseljene z nomadskimi plemeni. Bilo je tipično kolonialno rimsko naselje s templji, rimskimi kopelmi in slavolokom (na sliki). Kasneje so ga uporabljali Bizantinci in [[Gregor Patricij]], ki je leta 647 razglasil neodvisnost, preden so ga istega leta premagali Arabci. To je pomenilo konec bizantinske prevlade v Severni Afriki.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6537/|title=Le site archéologique de Sbeïtla|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 January 2024|language=fr|archive-date=4 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230404055941/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6537/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| [[Sidi Bou Said|vas Sidi Bou Saïd]]: Arhitekturna in duhovna harmonija v Sredozemlju | [[File:Tunisie Sidi Bousaid 01.jpg|150px|alt=White building with blue doors and windows and some palm trees]] | Tunis | 2024 | ii, vi (kulturno) | Vas, ki leži na obali Tuniškega zaliva, se je začela razvijati v 18. stoletju, ko so bogati tuniški meščani začeli tam graditi svoja počitniška naselja. Številne palače, verski objekti, javni prostori in fontane so mešanica arhitekturnih slogov, ki so se sčasoma spreminjali. Vas je središče umetnikov in duhovno središče, kjer je grob sufijskega učenjaka [[Abu Said al-Baji|Sidija Bou Saida]], po katerem je vas dobila ime.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6765/|title=Village de Sidi Bou Saïd : Harmonie architecturale et spirituelle en Méditerranée|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=12 May 2024|language=fr|archive-date=12 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240512210832/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6765/|url-status=live}}</ref> |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] qwrdjekok6pal6oygxhkp3twb0lgo7l 100 603651 6688621 6685190 2026-06-12T20:27:23Z Yerpo 8417 + 6688621 wikitext text/x-wiki [[File:2026 FIFA World Cup ensign (PD version).png|130px|right|Logotip svetovnega prvenstva v nogometu]] *Začelo se je '''[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]]''' <small>(na sliki logotip)</small>. *V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena '''[[16. vlada Republike Slovenije]]''' pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]]. *[[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila epidemijo '''[[ebola|ebole]]''' v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. *Sprejet je bil '''''[[Interventni zakon za razvoj Slovenije|Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije]]''''', opozicijske stranke pa so napovedale zakonodajni [[referendum]]. *Potniki na križarki MV ''Hondius'' so morali v [[karantena|karanteno]] zaradi izbruha smrtno nevarnega '''[[hantavirus]]a'''. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|Afganistansko-pakistanska vojna]] * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Ted Turner]] ({{abbr|87|umrl 6. maja}}), ameriški medijski mogotec; [[Branko Marušič]] ({{abbr|88|umrl v začetku maja}}), slovenski zgodovinar; [[Oscar Schmidt]] ({{abbr|68|umrl 17. aprila}}), brazilski košarkar; [[Drago Šoštarič]] ({{abbr|83|umrl 13. aprila}}), slovenski telovadec; [[Ana Jud]] ({{abbr|47}}), slovenska novinarka; [[Anton Bebler]] ({{abbr|89|umrl 5. aprila}}), slovenski diplomat c4iy1os7qs1zumho56ljdw12boy6wda 0 604021 6688672 6688411 2026-06-13T06:03:22Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ Zgodnja zgodovina 6688672 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Osman ibn Ibrahim]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''), [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== {{glavni|Karluki|Karluški kaganat}} [[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovski krožnik]]'' je ulit srebrn krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Krožnik so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES"/> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 8. stoletja.<ref>{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref>]] Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}} Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil dva ''"kagana kaganov"'' karluške horde:<ref>Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger</ref> Sanaha<ref>P. B. Golden. "Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited". V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33</ref> in Afrasiaba,<ref>Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.</ref> ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337</ref> Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana Ašina.<ref>Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75</ref> Plemenski izvor [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ "Karluk Yabghu State (756–940)"] ''Qazaqstan Tarihy''</ref> je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.<ref>Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.</ref> ====Zgodnja zgodovina==== Karluki so bili nomadsko ljudstvo iz zahodnega [[Altaj]]a, ki se je preselilo v Žetisu. Leta 742 so bili del zavezništva, ki so ga vodili [[Basmili]] in [[Ujgurski kaganat]], in se uprli [[Gokturki|Gokturkom]]. Upor je privedel do propada [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] (682–744). {{sfn|Beckwith|2009|p=142}} V prerazporeditvi oblasti, ki je sledila, so bili Karluki povzdignjeni iz plemena, ki ga je vodil [[elteber]], v pleme, ki ga je vodil [[jabgu]]. Jabgu je bil eden najvišjih turških dostojanstvenikov in s tem tudi član klana Ašina, kateremu je bila ''"od neba podeljena"'' pravica do vladanja. Karluki in [[Ujguri]] so se kasneje povezali proti Basmilom in v dveh letih strmoglavili basmilskega kagana. Ujgurski jabgu je postal kagan, vodja Karlukov pa jabgu. Takšna ureditev je trajala manj kot eno leto. Sovražnosti med Ujguri in Karluki so Karluke prisilile k selitvi proti zahodu v [[Turgeški kaganat]].{{sfn|Golden|1990|p=349}} Do leta 766 so Karluki podredili Turgeše in ustanovili svojo prestolnico v Sujabu na reki Ču. Karluška plemenska zveza je do takrat vključevala plemeni Čigil in Tukši, ki sta bili morda turgeški. Konec 8. stoletja, približno 15 let potem, ko so se naselili v regiji Žetisu, so se Karluki spreobrnili v [[krščanstvo]], natančneje v Cerkev vzhoda.<ref name="ES"/> Cerkev Vzhoda je takrat prvič pokristjanila kakšno tako veliko vzhodno ljudstvo.<ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |page=3 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf</ref> V karluški prestolnici Sujab so našli ostanke [[Nestorijanstvo|nestorijanske]] cerkve, v regiji Žetisu pa stotine nagrobnikov s sirskimi napisi.<ref>{{cite journal |last1=Tang |first1=Li |title=Christian Communities in Medieval Central Asia: Syriac and Syro-Turkic Inscriptions from Zhetysu and the Chuy Valley (9th - 14th Centuries) |journal=Silk Road Traces: Studies on Syriac Christianity in China and Central Asia |date=1 January 2022 |pages=210–211 |url=https://www.academia.edu/88021440}}</ref> Do sredine 9. stoletja je karluška plemenska zveza po uničenju Ujgurskega kaganata s strani Starih Kirgizov prevzela oblast nad svetimi ozemlji Zahodnih Turkov. Potem ko je bil prejšnji kagan ubit v uporu, sta nadzor nad svetimi ozemlji in njihova povezanost s klanom Ašina omogočila, da je kaganat prešel na Karluke skupaj z prevlado nad stepami.{{sfn|Golden|1990|p=350–351}} V 9. stoletju so južni [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] vladali [[Samanidska dinastija|Samanidi]], medtem ko so v Srednjeazijski stepi prevladovali turški nomadi, kot so [[Pečenegi]], Oguški Turki in Karluki. Območje Karlukov je segalo na sever do [[Irtiš]]a in Kimensko-Kipčaške plemenske zveze in taborišči, ki so segala do rek Či in Ili, kjer sta živeli plemeni Čigil in Tukši, ter na vzhod do [[Ferganska dolina|Ferganske doline]] in še dlje. Območje južno in vzhodno od Karlukov so naseljevali Jagmi.{{sfn|Golden|1990|p=348}} Zdi se, da je bilo središče Karlukov v 9. in 10. stoletju [[Balasagun]] na reki Ču. Konec 9. stoletja so Samanidi vkorakali v stepe in zavzeli Taraz, enega od sedežev karluškega kagana, in veliko cerkev preuredili v mošejo. ===Nastanek Karahanidskega kanata (840)=== [[Slika:Mausoleum of Satuq Bughra Khan (detail, B&W), Artush (Hercule Louis Catenacci, 1816-1884).jpg|thumb|250px|Grobnica sultana Satuk Bugra Kana (vladal 920-955), prvega muslimanskega kana Karahanidov, v Artušu, [[Šindžjang]]]] V 9. stoletju se je Karluška plemenska zveza, vključno s tremi glavnimi plemeni Bulaki (Mouluo 謀落 / Moula 謀剌), Tašliki (Tašili 踏實力) in Sebeki (Suofu 娑匐), združila s Čigili, Čaruki, Barskani, Kaladži, Azkiši in Tuhsi<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ Karluk Yabghu State (756–940)] in ''Qazagstan Tarihy''</ref> in Jagmi in ustanovila prvi Karluško-Karahanidski kaganat. Zdi se, da so Čigili tvorili jedro karahanidske vojske. Datum ustanovitve in ime prvega kana nista znana. Po eni od rekonstrukcij je bil prvi vladar [[Bilge Kul Kadir Kan]].{{sfn|Golden|1990|pp=355–356}} Vladarji Karahanidov so verjetno prihajali iz plemen Čigil in Jagma. Vzhodni kagan je nosil naziv arslan kara kagan (arslan – lev je bil totem Čigilov), zahodni kagan pa naziv bugra kara kagan (bugra - kamela je bil totem Jagmov). Imena živali so bila reden element turških nazivov Karahanidov: Arslan (lev), Bugra (kamela), Toghan (sokol), Böri (volk) in Togrul ali Togril (ujeda).{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Pod kagani so bili štirje vladarji z nazivi arslan ilig, bugra ilig, arslan tegin in bugra tegin.{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Nazivi članov dinastije so se spreminjali glede na spremembo njihovega položaja v dinastični hierarhiji. ===Spreobrnitev v islam (ok. 934)=== Sredi 10. stoletja so se Karahanidi spreobrnili v [[islam]] in sprejeli muslimanska imena in častne nazive, vendar so ohranili turške vladarske nazive, kot so kan, kagan, ilek (ilig) in tegin.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<ref>{{cite web |url = http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |title = Asia Research Institute Working Paper Series No.44 A History of Uighur Religious Conversions (5th-16th Centuries) by Li Tang |access-date=2008-01-19 |archive-url = https://wayback.archive-it.org/all/20080119170546/http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |archive-date=2008-01-19 |url-status=dead }}</ref> Kasneje so sprejeli arabska naziva sultan in sultan sultanov (''sultān al-salātīn''). Po besedah osmanskega zgodovinarja Munadžim-bašija se je prvi od kanov spreobrnil Satuk Bugra Kan. Po spreobrnitvi je dobil [[Fatva|fatvo]], ki mu je omogočila, da je ubil svojega domnevno še vedno poganskega očeta in nato osvojil Kašgar.{{sfn|Golden|1990|p=357}} Leta 960 je po besedah muslimanskih zgodovinarjev [[Ibn Miskavajh]]a in [[Ibn al-Asir]]ja prišlo do množične spreobrnitve Turkov v islam. Posredni dokazi kažejo, da so to bili Karahanidi.{{sfn|Golden|1990|p=357}} ===Osvojitev Transoksanije=== ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 840]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1212]] [[Kategorija:Bivše konfederacije]] m2gzejbo0ijtqgrma2cr14hdbpjilmz 6688673 6688672 2026-06-13T06:06:02Z Octopus 13285 ref 6688673 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Osman ibn Ibrahim]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''), [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== {{glavni|Karluki|Karluški kaganat}} [[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovski krožnik]]'' je ulit srebrn krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Krožnik so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES"/> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 8. stoletja.<ref>{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref>]] Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}} Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil dva ''"kagana kaganov"'' karluške horde:<ref>Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger</ref> Sanaha<ref>P. B. Golden. "Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited". V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33</ref> in Afrasiaba,<ref>Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.</ref> ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337</ref> Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana Ašina.<ref>Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75</ref> Plemenski izvor [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ "Karluk Yabghu State (756–940)"] ''Qazaqstan Tarihy''</ref> je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.<ref>Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.</ref> ====Zgodnja zgodovina==== Karluki so bili nomadsko ljudstvo iz zahodnega [[Altaj]]a, ki se je preselilo v Žetisu. Leta 742 so bili del zavezništva, ki so ga vodili [[Basmili]] in [[Ujgurski kaganat]], in se uprli [[Gokturki|Gokturkom]]. Upor je privedel do propada [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] (682–744). {{sfn|Beckwith|2009|p=142}} V prerazporeditvi oblasti, ki je sledila, so bili Karluki povzdignjeni iz plemena, ki ga je vodil [[elteber]], v pleme, ki ga je vodil [[jabgu]]. Jabgu je bil eden najvišjih turških dostojanstvenikov in s tem tudi član klana Ašina, kateremu je bila ''"od neba podeljena"'' pravica do vladanja. Karluki in [[Ujguri]] so se kasneje povezali proti Basmilom in v dveh letih strmoglavili basmilskega kagana. Ujgurski jabgu je postal kagan, vodja Karlukov pa jabgu. Takšna ureditev je trajala manj kot eno leto. Sovražnosti med Ujguri in Karluki so Karluke prisilile k selitvi proti zahodu v [[Turgeški kaganat]].{{sfn|Golden|1990|p=349}} Do leta 766 so Karluki podredili Turgeše in ustanovili svojo prestolnico v Sujabu na reki Ču. Karluška plemenska zveza je do takrat vključevala plemeni Čigil in Tukši, ki sta bili morda turgeški. Konec 8. stoletja, približno 15 let potem, ko so se naselili v regiji Žetisu, so se Karluki spreobrnili v [[krščanstvo]], natančneje v Cerkev vzhoda.<ref name="ES"/> Cerkev Vzhoda je takrat prvič pokristjanila kakšno tako veliko vzhodno ljudstvo.<ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |page=3 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf</ref> V karluški prestolnici Sujab so našli ostanke [[Nestorijanstvo|nestorijanske]] cerkve, v regiji Žetisu pa stotine nagrobnikov s sirskimi napisi.<ref>{{cite journal |last1=Tang |first1=Li |title=Christian Communities in Medieval Central Asia: Syriac and Syro-Turkic Inscriptions from Zhetysu and the Chuy Valley (9th - 14th Centuries) |journal=Silk Road Traces: Studies on Syriac Christianity in China and Central Asia |date=1 January 2022 |pages=210–211 |url=https://www.academia.edu/88021440}}</ref> Do sredine 9. stoletja je karluška plemenska zveza po uničenju Ujgurskega kaganata s strani Starih Kirgizov prevzela oblast nad svetimi ozemlji Zahodnih Turkov. Potem ko je bil prejšnji kagan ubit v uporu, sta nadzor nad svetimi ozemlji in njihova povezanost s klanom Ašina omogočila, da je kaganat prešel na Karluke skupaj z prevlado nad stepami.{{sfn|Golden|1990|p=350–351}} V 9. stoletju so južni [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] vladali [[Samanidska dinastija|Samanidi]], medtem ko so v Srednjeazijski stepi prevladovali turški nomadi, kot so [[Pečenegi]], Oguški Turki in Karluki. Območje Karlukov je segalo na sever do [[Irtiš]]a in Kimensko-Kipčaške plemenske zveze in taborišči, ki so segala do rek Či in Ili, kjer sta živeli plemeni Čigil in Tukši, ter na vzhod do [[Ferganska dolina|Ferganske doline]] in še dlje. Območje južno in vzhodno od Karlukov so naseljevali Jagmi.{{sfn|Golden|1990|p=348}} Zdi se, da je bilo središče Karlukov v 9. in 10. stoletju [[Balasagun]] na reki Ču. Konec 9. stoletja so Samanidi vkorakali v stepe in zavzeli Taraz, enega od sedežev karluškega kagana, in veliko cerkev preuredili v mošejo. ===Nastanek Karahanidskega kanata (840)=== [[Slika:Mausoleum of Satuq Bughra Khan (detail, B&W), Artush (Hercule Louis Catenacci, 1816-1884).jpg|thumb|250px|Grobnica sultana Satuk Bugra Kana (vladal 920-955), prvega muslimanskega kana Karahanidov, v Artušu, [[Šindžjang]]]] V 9. stoletju se je Karluška plemenska zveza, vključno s tremi glavnimi plemeni Bulaki (Mouluo 謀落 / Moula 謀剌), Tašliki (Tašili 踏實力) in Sebeki (Suofu 娑匐), združila s Čigili, Čaruki, Barskani, Kaladži, Azkiši in Tuhsi<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ Karluk Yabghu State (756–940)] in ''Qazagstan Tarihy''</ref> in Jagmi in ustanovila prvi Karluško-Karahanidski kaganat. Zdi se, da so Čigili tvorili jedro karahanidske vojske. Datum ustanovitve in ime prvega kana nista znana. Po eni od rekonstrukcij je bil prvi vladar [[Bilge Kul Kadir Kan]].{{sfn|Golden|1990|pp=355–356}} Vladarji Karahanidov so verjetno prihajali iz plemen Čigil in Jagma. Vzhodni kagan je nosil naziv arslan kara kagan (arslan – lev je bil totem Čigilov), zahodni kagan pa naziv bugra kara kagan (bugra - kamela je bil totem Jagmov). Imena živali so bila reden element turških nazivov Karahanidov: Arslan (lev), Bugra (kamela), Toghan (sokol), Böri (volk) in Togrul ali Togril (ujeda).{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Pod kagani so bili štirje vladarji z nazivi arslan ilig, bugra ilig, arslan tegin in bugra tegin.{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Nazivi članov dinastije so se spreminjali glede na spremembo njihovega položaja v dinastični hierarhiji. ===Spreobrnitev v islam (ok. 934)=== Sredi 10. stoletja so se Karahanidi spreobrnili v [[islam]] in sprejeli muslimanska imena in častne nazive, vendar so ohranili turške vladarske nazive, kot so kan, kagan, ilek (ilig) in tegin.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<ref>{{cite web |url = http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |title = Asia Research Institute Working Paper Series No.44 A History of Uighur Religious Conversions (5th-16th Centuries) by Li Tang |access-date=2008-01-19 |archive-url = https://wayback.archive-it.org/all/20080119170546/http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |archive-date=2008-01-19 |url-status=dead }}</ref> Kasneje so sprejeli arabska naziva sultan in sultan sultanov (''sultān al-salātīn''). Po besedah osmanskega zgodovinarja Munadžim-bašija se je prvi od kanov spreobrnil Satuk Bugra Kan. Po spreobrnitvi je dobil [[Fatva|fatvo]], ki mu je omogočila, da je ubil svojega domnevno še vedno poganskega očeta in nato osvojil Kašgar.{{sfn|Golden|1990|p=357}} Leta 960 je po besedah muslimanskih zgodovinarjev [[Ibn Miskavajh]]a in [[Ibn al-Asir]]ja prišlo do množične spreobrnitve Turkov v islam. Posredni dokazi kažejo, da so to bili Karahanidi.{{sfn|Golden|1990|p=357}} ===Osvojitev Transoksanije=== ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 840]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1212]] [[Kategorija:Bivše konfederacije]] 537yopj9nowjitb3vmg72iqnhyehpph 6688674 6688673 2026-06-13T06:10:35Z Octopus 13285 ref 6688674 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Osman ibn Ibrahim]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''), [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== {{glavni|Karluki|Karluški kaganat}} [[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovski krožnik]]'' je ulit srebrn krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Krožnik so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES"/> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 8. stoletja.<ref>{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref>]] Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}} Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil dva ''"kagana kaganov"'' karluške horde:<ref>Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger</ref> Sanaha<ref>P. B. Golden. "Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited". V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33</ref> in Afrasiaba,<ref>Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.</ref> ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337</ref> Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana Ašina.<ref>Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75</ref> Plemenski izvor [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ "Karluk Yabghu State (756–940)"] ''Qazaqstan Tarihy''</ref> je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.<ref>Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.</ref> ====Zgodnja zgodovina==== Karluki so bili nomadsko ljudstvo iz zahodnega [[Altaj]]a, ki se je preselilo v Žetisu. Leta 742 so bili del zavezništva, ki so ga vodili [[Basmili]] in [[Ujgurski kaganat]], in se uprli [[Gokturki|Gokturkom]]. Upor je privedel do propada [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] (682–744). {{sfn|Beckwith|2009|p=142}} V prerazporeditvi oblasti, ki je sledila, so bili Karluki povzdignjeni iz plemena, ki ga je vodil [[elteber]], v pleme, ki ga je vodil [[jabgu]]. Jabgu je bil eden najvišjih turških dostojanstvenikov in s tem tudi član klana Ašina, kateremu je bila ''"od neba podeljena"'' pravica do vladanja. Karluki in [[Ujguri]] so se kasneje povezali proti Basmilom in v dveh letih strmoglavili basmilskega kagana. Ujgurski jabgu je postal kagan, vodja Karlukov pa jabgu. Takšna ureditev je trajala manj kot eno leto. Sovražnosti med Ujguri in Karluki so Karluke prisilile k selitvi proti zahodu v [[Turgeški kaganat]].{{sfn|Golden|1990|p=349}} Do leta 766 so Karluki podredili Turgeše in ustanovili svojo prestolnico v Sujabu na reki Ču. Karluška plemenska zveza je do takrat vključevala plemeni Čigil in Tukši, ki sta bili morda turgeški. Konec 8. stoletja, približno 15 let potem, ko so se naselili v regiji Žetisu, so se Karluki spreobrnili v [[krščanstvo]], natančneje v Cerkev vzhoda.<ref name="ES"/> Cerkev Vzhoda je takrat prvič pokristjanila kakšno tako veliko vzhodno ljudstvo.<ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |page=3 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf</ref> V karluški prestolnici Sujab so našli ostanke [[Nestorijanstvo|nestorijanske]] cerkve, v regiji Žetisu pa stotine nagrobnikov s sirskimi napisi.<ref>{{cite journal |last1=Tang |first1=Li |title=Christian Communities in Medieval Central Asia: Syriac and Syro-Turkic Inscriptions from Zhetysu and the Chuy Valley (9th - 14th Centuries) |journal=Silk Road Traces: Studies on Syriac Christianity in China and Central Asia |date=1 January 2022 |pages=210–211 |url=https://www.academia.edu/88021440}}</ref> Do sredine 9. stoletja je karluška plemenska zveza po uničenju Ujgurskega kaganata s strani Starih Kirgizov prevzela oblast nad svetimi ozemlji Zahodnih Turkov. Potem ko je bil prejšnji kagan ubit v uporu, sta nadzor nad svetimi ozemlji in njihova povezanost s klanom Ašina omogočila, da je kaganat prešel na Karluke skupaj z prevlado nad stepami.{{sfn|Golden|1990|p=350–351}} V 9. stoletju so južni [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] vladali [[Samanidska dinastija|Samanidi]], medtem ko so v Srednjeazijski stepi prevladovali turški nomadi, kot so [[Pečenegi]], Oguški Turki in Karluki. Območje Karlukov je segalo na sever do [[Irtiš]]a in Kimensko-Kipčaške plemenske zveze in taborišči, ki so segala do rek Či in Ili, kjer sta živeli plemeni Čigil in Tukši, ter na vzhod do [[Ferganska dolina|Ferganske doline]] in še dlje. Območje južno in vzhodno od Karlukov so naseljevali Jagmi.{{sfn|Golden|1990|p=348}} Zdi se, da je bilo središče Karlukov v 9. in 10. stoletju [[Balasagun]] na reki Ču. Konec 9. stoletja so Samanidi vkorakali v stepe in zavzeli Taraz, enega od sedežev karluškega kagana, in veliko cerkev preuredili v mošejo. ===Nastanek Karahanidskega kanata (840)=== [[Slika:Mausoleum of Satuq Bughra Khan (detail, B&W), Artush (Hercule Louis Catenacci, 1816-1884).jpg|thumb|250px|Grobnica sultana Satuk Bugra Kana (vladal 920-955), prvega muslimanskega kana Karahanidov, v Artušu, [[Šindžjang]]]] V 9. stoletju se je Karluška plemenska zveza, vključno s tremi glavnimi plemeni Bulaki (Mouluo 謀落 / Moula 謀剌), Tašliki (Tašili 踏實力) in Sebeki (Suofu 娑匐), združila s Čigili, Čaruki, Barskani, Kaladži, Azkiši in Tuhsi<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ Karluk Yabghu State (756–940)] in ''Qazagstan Tarihy''</ref> in Jagmi in ustanovila prvi Karluško-Karahanidski kaganat. Zdi se, da so Čigili tvorili jedro karahanidske vojske. Datum ustanovitve in ime prvega kana nista znana. Po eni od rekonstrukcij je bil prvi vladar [[Bilge Kul Kadir Kan]].{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Vladarji Karahanidov so verjetno prihajali iz plemen Čigil in Jagma. Vzhodni kagan je nosil naziv arslan kara kagan (arslan – lev je bil totem Čigilov), zahodni kagan pa naziv bugra kara kagan (bugra - kamela je bil totem Jagmov). Imena živali so bila reden element turških nazivov Karahanidov: Arslan (lev), Bugra (kamela), Toghan (sokol), Böri (volk) in Togrul ali Togril (ujeda).{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Pod kagani so bili štirje vladarji z nazivi arslan ilig, bugra ilig, arslan tegin in bugra tegin.{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Nazivi članov dinastije so se spreminjali glede na spremembo njihovega položaja v dinastični hierarhiji. ===Spreobrnitev v islam (ok. 934)=== Sredi 10. stoletja so se Karahanidi spreobrnili v [[islam]] in sprejeli muslimanska imena in častne nazive, vendar so ohranili turške vladarske nazive, kot so kan, kagan, ilek (ilig) in tegin.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<ref>{{cite web |url = http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |title = Asia Research Institute Working Paper Series No.44 A History of Uighur Religious Conversions (5th-16th Centuries) by Li Tang |access-date=2008-01-19 |archive-url = https://wayback.archive-it.org/all/20080119170546/http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |archive-date=2008-01-19 |url-status=dead }}</ref> Kasneje so sprejeli arabska naziva sultan in sultan sultanov (''sultān al-salātīn''). Po besedah osmanskega zgodovinarja Munadžim-bašija se je prvi od kanov spreobrnil Satuk Bugra Kan. Po spreobrnitvi je dobil [[Fatva|fatvo]], ki mu je omogočila, da je ubil svojega domnevno še vedno poganskega očeta in nato osvojil Kašgar.{{sfn|Golden|1990|p=357}} Leta 960 je po besedah muslimanskih zgodovinarjev [[Ibn Miskavajh]]a in [[Ibn al-Asir]]ja prišlo do množične spreobrnitve Turkov v islam. Posredni dokazi kažejo, da so to bili Karahanidi.{{sfn|Golden|1990|p=357}} ===Osvojitev Transoksanije=== ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 840]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1212]] [[Kategorija:Bivše konfederacije]] slv22syuwcn4pxya3x2myc5ru1ecsz8 6688675 6688674 2026-06-13T06:11:28Z Octopus 13285 /* Zgodnja zgodovina */ ref 6688675 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Osman ibn Ibrahim]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''), [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== {{glavni|Karluki|Karluški kaganat}} [[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovski krožnik]]'' je ulit srebrn krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Krožnik so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES"/> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 8. stoletja.<ref>{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref>]] Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}} Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil dva ''"kagana kaganov"'' karluške horde:<ref>Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger</ref> Sanaha<ref>P. B. Golden. "Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited". V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33</ref> in Afrasiaba,<ref>Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.</ref> ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337</ref> Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana Ašina.<ref>Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75</ref> Plemenski izvor [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ "Karluk Yabghu State (756–940)"] ''Qazaqstan Tarihy''</ref> je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.<ref>Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.</ref> ====Zgodnja zgodovina==== Karluki so bili nomadsko ljudstvo iz zahodnega [[Altaj]]a, ki se je preselilo v Žetisu. Leta 742 so bili del zavezništva, ki so ga vodili [[Basmili]] in [[Ujgurski kaganat]], in se uprli [[Gokturki|Gokturkom]]. Upor je privedel do propada [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] (682–744). {{sfn|Beckwith|2009|p=142}} V prerazporeditvi oblasti, ki je sledila, so bili Karluki povzdignjeni iz plemena, ki ga je vodil [[elteber]], v pleme, ki ga je vodil [[jabgu]]. Jabgu je bil eden najvišjih turških dostojanstvenikov in s tem tudi član klana Ašina, kateremu je bila ''"od neba podeljena"'' pravica do vladanja. Karluki in [[Ujguri]] so se kasneje povezali proti Basmilom in v dveh letih strmoglavili basmilskega kagana. Ujgurski jabgu je postal kagan, vodja Karlukov pa jabgu. Takšna ureditev je trajala manj kot eno leto. Sovražnosti med Ujguri in Karluki so Karluke prisilile k selitvi proti zahodu v [[Turgeški kaganat]].{{sfn|Golden|1990|p=349}} Do leta 766 so Karluki podredili Turgeše in ustanovili svojo prestolnico v Sujabu na reki Ču. Karluška plemenska zveza je do takrat vključevala plemeni Čigil in Tukši, ki sta bili morda turgeški. Konec 8. stoletja, približno 15 let potem, ko so se naselili v regiji Žetisu, so se Karluki spreobrnili v [[krščanstvo]], natančneje v Cerkev vzhoda.<ref name="ES"/> Cerkev Vzhoda je takrat prvič pokristjanila kakšno tako veliko vzhodno ljudstvo.<ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |page=3 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> V karluški prestolnici Sujab so našli ostanke [[Nestorijanstvo|nestorijanske]] cerkve, v regiji Žetisu pa stotine nagrobnikov s sirskimi napisi.<ref>{{cite journal |last1=Tang |first1=Li |title=Christian Communities in Medieval Central Asia: Syriac and Syro-Turkic Inscriptions from Zhetysu and the Chuy Valley (9th - 14th Centuries) |journal=Silk Road Traces: Studies on Syriac Christianity in China and Central Asia |date=1 January 2022 |pages=210–211 |url=https://www.academia.edu/88021440}}</ref> Do sredine 9. stoletja je karluška plemenska zveza po uničenju Ujgurskega kaganata s strani Starih Kirgizov prevzela oblast nad svetimi ozemlji Zahodnih Turkov. Potem ko je bil prejšnji kagan ubit v uporu, sta nadzor nad svetimi ozemlji in njihova povezanost s klanom Ašina omogočila, da je kaganat prešel na Karluke skupaj z prevlado nad stepami.{{sfn|Golden|1990|p=350–351}} V 9. stoletju so južni [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] vladali [[Samanidska dinastija|Samanidi]], medtem ko so v Srednjeazijski stepi prevladovali turški nomadi, kot so [[Pečenegi]], Oguški Turki in Karluki. Območje Karlukov je segalo na sever do [[Irtiš]]a in Kimensko-Kipčaške plemenske zveze in taborišči, ki so segala do rek Či in Ili, kjer sta živeli plemeni Čigil in Tukši, ter na vzhod do [[Ferganska dolina|Ferganske doline]] in še dlje. Območje južno in vzhodno od Karlukov so naseljevali Jagmi.{{sfn|Golden|1990|p=348}} Zdi se, da je bilo središče Karlukov v 9. in 10. stoletju [[Balasagun]] na reki Ču. Konec 9. stoletja so Samanidi vkorakali v stepe in zavzeli Taraz, enega od sedežev karluškega kagana, in veliko cerkev preuredili v mošejo. ===Nastanek Karahanidskega kanata (840)=== [[Slika:Mausoleum of Satuq Bughra Khan (detail, B&W), Artush (Hercule Louis Catenacci, 1816-1884).jpg|thumb|250px|Grobnica sultana Satuk Bugra Kana (vladal 920-955), prvega muslimanskega kana Karahanidov, v Artušu, [[Šindžjang]]]] V 9. stoletju se je Karluška plemenska zveza, vključno s tremi glavnimi plemeni Bulaki (Mouluo 謀落 / Moula 謀剌), Tašliki (Tašili 踏實力) in Sebeki (Suofu 娑匐), združila s Čigili, Čaruki, Barskani, Kaladži, Azkiši in Tuhsi<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ Karluk Yabghu State (756–940)] in ''Qazagstan Tarihy''</ref> in Jagmi in ustanovila prvi Karluško-Karahanidski kaganat. Zdi se, da so Čigili tvorili jedro karahanidske vojske. Datum ustanovitve in ime prvega kana nista znana. Po eni od rekonstrukcij je bil prvi vladar [[Bilge Kul Kadir Kan]].{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Vladarji Karahanidov so verjetno prihajali iz plemen Čigil in Jagma. Vzhodni kagan je nosil naziv arslan kara kagan (arslan – lev je bil totem Čigilov), zahodni kagan pa naziv bugra kara kagan (bugra - kamela je bil totem Jagmov). Imena živali so bila reden element turških nazivov Karahanidov: Arslan (lev), Bugra (kamela), Toghan (sokol), Böri (volk) in Togrul ali Togril (ujeda).{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Pod kagani so bili štirje vladarji z nazivi arslan ilig, bugra ilig, arslan tegin in bugra tegin.{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Nazivi članov dinastije so se spreminjali glede na spremembo njihovega položaja v dinastični hierarhiji. ===Spreobrnitev v islam (ok. 934)=== Sredi 10. stoletja so se Karahanidi spreobrnili v [[islam]] in sprejeli muslimanska imena in častne nazive, vendar so ohranili turške vladarske nazive, kot so kan, kagan, ilek (ilig) in tegin.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<ref>{{cite web |url = http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |title = Asia Research Institute Working Paper Series No.44 A History of Uighur Religious Conversions (5th-16th Centuries) by Li Tang |access-date=2008-01-19 |archive-url = https://wayback.archive-it.org/all/20080119170546/http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |archive-date=2008-01-19 |url-status=dead }}</ref> Kasneje so sprejeli arabska naziva sultan in sultan sultanov (''sultān al-salātīn''). Po besedah osmanskega zgodovinarja Munadžim-bašija se je prvi od kanov spreobrnil Satuk Bugra Kan. Po spreobrnitvi je dobil [[Fatva|fatvo]], ki mu je omogočila, da je ubil svojega domnevno še vedno poganskega očeta in nato osvojil Kašgar.{{sfn|Golden|1990|p=357}} Leta 960 je po besedah muslimanskih zgodovinarjev [[Ibn Miskavajh]]a in [[Ibn al-Asir]]ja prišlo do množične spreobrnitve Turkov v islam. Posredni dokazi kažejo, da so to bili Karahanidi.{{sfn|Golden|1990|p=357}} ===Osvojitev Transoksanije=== ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 840]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1212]] [[Kategorija:Bivše konfederacije]] i2785fyuvnbaiby9siazrf38getdan1 6688677 6688675 2026-06-13T06:25:11Z Octopus 13285 /* Viri */ Kategorija 6688677 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Osman ibn Ibrahim]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''), [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== {{glavni|Karluki|Karluški kaganat}} [[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovski krožnik]]'' je ulit srebrn krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Krožnik so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES"/> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 8. stoletja.<ref>{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref>]] Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}} Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil dva ''"kagana kaganov"'' karluške horde:<ref>Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger</ref> Sanaha<ref>P. B. Golden. "Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited". V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33</ref> in Afrasiaba,<ref>Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.</ref> ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337</ref> Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana Ašina.<ref>Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75</ref> Plemenski izvor [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ "Karluk Yabghu State (756–940)"] ''Qazaqstan Tarihy''</ref> je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.<ref>Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.</ref> ====Zgodnja zgodovina==== Karluki so bili nomadsko ljudstvo iz zahodnega [[Altaj]]a, ki se je preselilo v Žetisu. Leta 742 so bili del zavezništva, ki so ga vodili [[Basmili]] in [[Ujgurski kaganat]], in se uprli [[Gokturki|Gokturkom]]. Upor je privedel do propada [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] (682–744). {{sfn|Beckwith|2009|p=142}} V prerazporeditvi oblasti, ki je sledila, so bili Karluki povzdignjeni iz plemena, ki ga je vodil [[elteber]], v pleme, ki ga je vodil [[jabgu]]. Jabgu je bil eden najvišjih turških dostojanstvenikov in s tem tudi član klana Ašina, kateremu je bila ''"od neba podeljena"'' pravica do vladanja. Karluki in [[Ujguri]] so se kasneje povezali proti Basmilom in v dveh letih strmoglavili basmilskega kagana. Ujgurski jabgu je postal kagan, vodja Karlukov pa jabgu. Takšna ureditev je trajala manj kot eno leto. Sovražnosti med Ujguri in Karluki so Karluke prisilile k selitvi proti zahodu v [[Turgeški kaganat]].{{sfn|Golden|1990|p=349}} Do leta 766 so Karluki podredili Turgeše in ustanovili svojo prestolnico v Sujabu na reki Ču. Karluška plemenska zveza je do takrat vključevala plemeni Čigil in Tukši, ki sta bili morda turgeški. Konec 8. stoletja, približno 15 let potem, ko so se naselili v regiji Žetisu, so se Karluki spreobrnili v [[krščanstvo]], natančneje v Cerkev vzhoda.<ref name="ES"/> Cerkev Vzhoda je takrat prvič pokristjanila kakšno tako veliko vzhodno ljudstvo.<ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |page=3 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> V karluški prestolnici Sujab so našli ostanke [[Nestorijanstvo|nestorijanske]] cerkve, v regiji Žetisu pa stotine nagrobnikov s sirskimi napisi.<ref>{{cite journal |last1=Tang |first1=Li |title=Christian Communities in Medieval Central Asia: Syriac and Syro-Turkic Inscriptions from Zhetysu and the Chuy Valley (9th - 14th Centuries) |journal=Silk Road Traces: Studies on Syriac Christianity in China and Central Asia |date=1 January 2022 |pages=210–211 |url=https://www.academia.edu/88021440}}</ref> Do sredine 9. stoletja je karluška plemenska zveza po uničenju Ujgurskega kaganata s strani Starih Kirgizov prevzela oblast nad svetimi ozemlji Zahodnih Turkov. Potem ko je bil prejšnji kagan ubit v uporu, sta nadzor nad svetimi ozemlji in njihova povezanost s klanom Ašina omogočila, da je kaganat prešel na Karluke skupaj z prevlado nad stepami.{{sfn|Golden|1990|p=350–351}} V 9. stoletju so južni [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] vladali [[Samanidska dinastija|Samanidi]], medtem ko so v Srednjeazijski stepi prevladovali turški nomadi, kot so [[Pečenegi]], Oguški Turki in Karluki. Območje Karlukov je segalo na sever do [[Irtiš]]a in Kimensko-Kipčaške plemenske zveze in taborišči, ki so segala do rek Či in Ili, kjer sta živeli plemeni Čigil in Tukši, ter na vzhod do [[Ferganska dolina|Ferganske doline]] in še dlje. Območje južno in vzhodno od Karlukov so naseljevali Jagmi.{{sfn|Golden|1990|p=348}} Zdi se, da je bilo središče Karlukov v 9. in 10. stoletju [[Balasagun]] na reki Ču. Konec 9. stoletja so Samanidi vkorakali v stepe in zavzeli Taraz, enega od sedežev karluškega kagana, in veliko cerkev preuredili v mošejo. ===Nastanek Karahanidskega kanata (840)=== [[Slika:Mausoleum of Satuq Bughra Khan (detail, B&W), Artush (Hercule Louis Catenacci, 1816-1884).jpg|thumb|250px|Grobnica sultana Satuk Bugra Kana (vladal 920-955), prvega muslimanskega kana Karahanidov, v Artušu, [[Šindžjang]]]] V 9. stoletju se je Karluška plemenska zveza, vključno s tremi glavnimi plemeni Bulaki (Mouluo 謀落 / Moula 謀剌), Tašliki (Tašili 踏實力) in Sebeki (Suofu 娑匐), združila s Čigili, Čaruki, Barskani, Kaladži, Azkiši in Tuhsi<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ Karluk Yabghu State (756–940)] in ''Qazagstan Tarihy''</ref> in Jagmi in ustanovila prvi Karluško-Karahanidski kaganat. Zdi se, da so Čigili tvorili jedro karahanidske vojske. Datum ustanovitve in ime prvega kana nista znana. Po eni od rekonstrukcij je bil prvi vladar [[Bilge Kul Kadir Kan]].{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Vladarji Karahanidov so verjetno prihajali iz plemen Čigil in Jagma. Vzhodni kagan je nosil naziv arslan kara kagan (arslan – lev je bil totem Čigilov), zahodni kagan pa naziv bugra kara kagan (bugra - kamela je bil totem Jagmov). Imena živali so bila reden element turških nazivov Karahanidov: Arslan (lev), Bugra (kamela), Toghan (sokol), Böri (volk) in Togrul ali Togril (ujeda).{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Pod kagani so bili štirje vladarji z nazivi arslan ilig, bugra ilig, arslan tegin in bugra tegin.{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Nazivi članov dinastije so se spreminjali glede na spremembo njihovega položaja v dinastični hierarhiji. ===Spreobrnitev v islam (ok. 934)=== Sredi 10. stoletja so se Karahanidi spreobrnili v [[islam]] in sprejeli muslimanska imena in častne nazive, vendar so ohranili turške vladarske nazive, kot so kan, kagan, ilek (ilig) in tegin.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<ref>{{cite web |url = http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |title = Asia Research Institute Working Paper Series No.44 A History of Uighur Religious Conversions (5th-16th Centuries) by Li Tang |access-date=2008-01-19 |archive-url = https://wayback.archive-it.org/all/20080119170546/http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |archive-date=2008-01-19 |url-status=dead }}</ref> Kasneje so sprejeli arabska naziva sultan in sultan sultanov (''sultān al-salātīn''). Po besedah osmanskega zgodovinarja Munadžim-bašija se je prvi od kanov spreobrnil Satuk Bugra Kan. Po spreobrnitvi je dobil [[Fatva|fatvo]], ki mu je omogočila, da je ubil svojega domnevno še vedno poganskega očeta in nato osvojil Kašgar.{{sfn|Golden|1990|p=357}} Leta 960 je po besedah muslimanskih zgodovinarjev [[Ibn Miskavajh]]a in [[Ibn al-Asir]]ja prišlo do množične spreobrnitve Turkov v islam. Posredni dokazi kažejo, da so to bili Karahanidi.{{sfn|Golden|1990|p=357}} ===Osvojitev Transoksanije=== ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 840. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 1210. letih]] [[Kategorija:Bivše konfederacije]] r9f29v4k0e9eqef3wcsm9tuep2ougqz 6688732 6688677 2026-06-13T09:24:58Z Octopus 13285 /* Zgodnja zgodovina */ slika 6688732 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Osman ibn Ibrahim]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''), [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== {{glavni|Karluki|Karluški kaganat}} [[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovski krožnik]]'' je ulit srebrn krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Krožnik so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES"/> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 8. stoletja.<ref>{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref>]] Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}} Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil dva ''"kagana kaganov"'' karluške horde:<ref>Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger</ref> Sanaha<ref>P. B. Golden. "Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited". V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33</ref> in Afrasiaba,<ref>Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.</ref> ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337</ref> Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana Ašina.<ref>Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75</ref> Plemenski izvor [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ "Karluk Yabghu State (756–940)"] ''Qazaqstan Tarihy''</ref> je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.<ref>Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.</ref> ====Zgodnja zgodovina==== Karluki so bili nomadsko ljudstvo iz zahodnega [[Altaj]]a, ki se je preselilo v Žetisu. Leta 742 so bili del zavezništva, ki so ga vodili [[Basmili]] in [[Ujgurski kaganat]], in se uprli [[Gokturki|Gokturkom]]. Upor je privedel do propada [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] (682–744). {{sfn|Beckwith|2009|p=142}} V prerazporeditvi oblasti, ki je sledila, so bili Karluki povzdignjeni iz plemena, ki ga je vodil [[elteber]], v pleme, ki ga je vodil [[jabgu]]. Jabgu je bil eden najvišjih turških dostojanstvenikov in s tem tudi član klana Ašina, kateremu je bila ''"od neba podeljena"'' pravica do vladanja. Karluki in [[Ujguri]] so se kasneje povezali proti Basmilom in v dveh letih strmoglavili basmilskega kagana. Ujgurski jabgu je postal kagan, vodja Karlukov pa jabgu. Takšna ureditev je trajala manj kot eno leto. Sovražnosti med Ujguri in Karluki so Karluke prisilile k selitvi proti zahodu v [[Turgeški kaganat]].{{sfn|Golden|1990|p=349}} [[Slika:Anikova, two horsemen (grey background).jpg|thumb|left|Oborožena konjenika z Anikovskega krožnika, Žetisu, okoli leta 800<ref name="GK37">{{cite book |last1=Karamian |first1=Gholamreza |last2=Maksymiuk |first2=Katarzyna |title=Crowns, hats, turbans and helmets: the headgear in Iranian history |date=2017 |publisher=Institute of history and international relations, Faculty of Humanities, Siedlce University Department of archaeology and history, central Tehran branch, Tehran Azad University |location=Siedlce Tehran |isbn=978-83-62447-19-0 |page=251, Fig. 37 |url=https://www.researchgate.net/figure/Silver-gilt-plate-showing-a-siege-found-in-Siberia-and-thought-to-have-be-made-in_fig153_323545452}}</ref>]] Do leta 766 so Karluki podredili Turgeše in ustanovili svojo prestolnico v Sujabu na reki Ču. Karluška plemenska zveza je do takrat vključevala plemeni Čigil in Tukši, ki sta bili morda turgeški. Konec 8. stoletja, približno 15 let potem, ko so se naselili v regiji Žetisu, so se Karluki spreobrnili v [[krščanstvo]], natančneje v Cerkev vzhoda.<ref name="ES"/> Cerkev Vzhoda je takrat prvič pokristjanila kakšno tako veliko vzhodno ljudstvo.<ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |page=3 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> V karluški prestolnici Sujab so našli ostanke [[Nestorijanstvo|nestorijanske]] cerkve, v regiji Žetisu pa stotine nagrobnikov s sirskimi napisi.<ref>{{cite journal |last1=Tang |first1=Li |title=Christian Communities in Medieval Central Asia: Syriac and Syro-Turkic Inscriptions from Zhetysu and the Chuy Valley (9th - 14th Centuries) |journal=Silk Road Traces: Studies on Syriac Christianity in China and Central Asia |date=1 January 2022 |pages=210–211 |url=https://www.academia.edu/88021440}}</ref> Do sredine 9. stoletja je karluška plemenska zveza po uničenju Ujgurskega kaganata s strani Starih Kirgizov prevzela oblast nad svetimi ozemlji Zahodnih Turkov. Potem ko je bil prejšnji kagan ubit v uporu, sta nadzor nad svetimi ozemlji in njihova povezanost s klanom Ašina omogočila, da je kaganat prešel na Karluke skupaj z prevlado nad stepami.{{sfn|Golden|1990|p=350–351}} V 9. stoletju so južni [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] vladali [[Samanidska dinastija|Samanidi]], medtem ko so v Srednjeazijski stepi prevladovali turški nomadi, kot so [[Pečenegi]], Oguški Turki in Karluki. Območje Karlukov je segalo na sever do [[Irtiš]]a in Kimensko-Kipčaške plemenske zveze in taborišči, ki so segala do rek Či in Ili, kjer sta živeli plemeni Čigil in Tukši, ter na vzhod do [[Ferganska dolina|Ferganske doline]] in še dlje. Območje južno in vzhodno od Karlukov so naseljevali Jagmi.{{sfn|Golden|1990|p=348}} Zdi se, da je bilo središče Karlukov v 9. in 10. stoletju [[Balasagun]] na reki Ču. Konec 9. stoletja so Samanidi vkorakali v stepe in zavzeli Taraz, enega od sedežev karluškega kagana, in veliko cerkev preuredili v mošejo. ===Nastanek Karahanidskega kanata (840)=== [[Slika:Mausoleum of Satuq Bughra Khan (detail, B&W), Artush (Hercule Louis Catenacci, 1816-1884).jpg|thumb|250px|Grobnica sultana Satuk Bugra Kana (vladal 920-955), prvega muslimanskega kana Karahanidov, v Artušu, [[Šindžjang]]]] V 9. stoletju se je Karluška plemenska zveza, vključno s tremi glavnimi plemeni Bulaki (Mouluo 謀落 / Moula 謀剌), Tašliki (Tašili 踏實力) in Sebeki (Suofu 娑匐), združila s Čigili, Čaruki, Barskani, Kaladži, Azkiši in Tuhsi<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ Karluk Yabghu State (756–940)] in ''Qazagstan Tarihy''</ref> in Jagmi in ustanovila prvi Karluško-Karahanidski kaganat. Zdi se, da so Čigili tvorili jedro karahanidske vojske. Datum ustanovitve in ime prvega kana nista znana. Po eni od rekonstrukcij je bil prvi vladar [[Bilge Kul Kadir Kan]].{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Vladarji Karahanidov so verjetno prihajali iz plemen Čigil in Jagma. Vzhodni kagan je nosil naziv arslan kara kagan (arslan – lev je bil totem Čigilov), zahodni kagan pa naziv bugra kara kagan (bugra - kamela je bil totem Jagmov). Imena živali so bila reden element turških nazivov Karahanidov: Arslan (lev), Bugra (kamela), Toghan (sokol), Böri (volk) in Togrul ali Togril (ujeda).{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Pod kagani so bili štirje vladarji z nazivi arslan ilig, bugra ilig, arslan tegin in bugra tegin.{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Nazivi članov dinastije so se spreminjali glede na spremembo njihovega položaja v dinastični hierarhiji. ===Spreobrnitev v islam (ok. 934)=== Sredi 10. stoletja so se Karahanidi spreobrnili v [[islam]] in sprejeli muslimanska imena in častne nazive, vendar so ohranili turške vladarske nazive, kot so kan, kagan, ilek (ilig) in tegin.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<ref>{{cite web |url = http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |title = Asia Research Institute Working Paper Series No.44 A History of Uighur Religious Conversions (5th-16th Centuries) by Li Tang |access-date=2008-01-19 |archive-url = https://wayback.archive-it.org/all/20080119170546/http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |archive-date=2008-01-19 |url-status=dead }}</ref> Kasneje so sprejeli arabska naziva sultan in sultan sultanov (''sultān al-salātīn''). Po besedah osmanskega zgodovinarja Munadžim-bašija se je prvi od kanov spreobrnil Satuk Bugra Kan. Po spreobrnitvi je dobil [[Fatva|fatvo]], ki mu je omogočila, da je ubil svojega domnevno še vedno poganskega očeta in nato osvojil Kašgar.{{sfn|Golden|1990|p=357}} Leta 960 je po besedah muslimanskih zgodovinarjev [[Ibn Miskavajh]]a in [[Ibn al-Asir]]ja prišlo do množične spreobrnitve Turkov v islam. Posredni dokazi kažejo, da so to bili Karahanidi.{{sfn|Golden|1990|p=357}} ===Osvojitev Transoksanije=== ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 840. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 1210. letih]] [[Kategorija:Bivše konfederacije]] h747toppi3aucvwj1onk05l510p8vxn 0 604022 6688550 6688403 2026-06-12T13:53:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688550 wikitext text/x-wiki {{Infobox drug | image = Bempedoic acid.svg | image_class = skin-invert-image | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Nilemdo, Nexletol | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}} | MedlinePlus = a620020 | DailyMedID = Nexletol | pregnancy_AU = <!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= kontraindicirano | routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = C10 | ATC_suffix = AX15 <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--> | legal_BR_comment = | legal_CA = le na recept | legal_CA_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&code=106563 | access-date=2 January 2026}}</ref> | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = POM | legal_UK_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}</ref> | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name="Nexletol FDA label" /> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Nilemdo EPAR" /><ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}</ref> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_UN_comment = | legal_status = le na recept <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = 99,3 %<ref name="Nexletol FDA label" /> | metabolism = [[glukuronidacija]] | metabolites = | onset = | elimination_half-life = 21 ± 11 h | duration_of_action = | excretion = 70 % s sečem, 30 % z blatom <!-- Identifiers --> | CAS_number = 738606-46-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 10472693 | IUPHAR_ligand = 8321 | DrugBank = DB11936 | ChemSpiderID = 8648104 | UNII = 1EJ6Z6Q368 | KEGG = D10691 | ChEBI = 149601 | ChEMBL = 3545313 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = ESP-55016, ETC-1002 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekandiojska kislina | C=19 | H=36 | O=5 | SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O | StdInChI = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma '''Nilemdo''' (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).<ref name="Nexletol FDA label">{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}</ref><ref name="Nilemdo EPAR">{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.</ref> Najpogostejši neželeni učinki zajemajo [[hiperurikemija|hiperurikemijo]] (povišane ravni sečne kisline v krvi), bolečine v zgornjih ali spodnjih okončinah in [[slabokrvnost]] (znižano število rdečih krvničk).<ref name="Nilemdo EPAR" /> Bempedojska kislina deluje tako, da zavira encim v jetrih, imenovan [[adenozin trifosfat-citrat liaza]], ki je vpleten v proizvodnjo holesterola v telesu.<ref name="Nilemdo EPAR" /> Zdravilo z bempedojsko kislino je pridobilo [[Dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenje za promet]] februarja 2020 v Združenih državah Amerike, aprila 2020 pa v Evropski uniji.<ref name="Nilemdo EPAR" /><ref name="FDA Drug Approval Package">{{cite web | title=Drug Approval Package: Nexletol | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=24 March 2020 | url=https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/nda/2020/211616Orig1s000TOC.cfm | access-date=17 January 2021 | archive-date=2021-01-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210122053804/https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/nda/2020/211616Orig1s000TOC.cfm | url-status=dead }}</ref><ref name="FDA snapshot">{{cite web | title=Drug Trials Snapshots: Nexletol | website=U.S. Food and Drug Administration | date=21 February 2020 | url=http://www.fda.gov/drugs/resources-information-approved-drugs/drug-trials-snapshots-nexletol | archive-url=https://web.archive.org/web/20200806073958/https://www.fda.gov/drugs/resources-information-approved-drugs/drug-trials-snapshots-nexletol | url-status=dead | archive-date=6 August 2020 | access-date=27 March 2020}} {{PD-notice}}</ref> Ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] bempedojski kislini priznava status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite web | title=New Drug Therapy Approvals 2020 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=31 December 2020 | url=https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210118011953/https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | url-status=dead | archive-date=18 January 2021 | access-date=17 January 2021}}</ref> == Klinična uporaba == V Evropski uniji je bempedojska kislina indicirana pri odraslih bolnikih s [[Primarna hiperholesterolemija|primarno hiperholesterolemijo]] (heterozigotno družinsko ali nedružinsko) ali mešano [[Dislipidemija|dislipidemijo]] ob ustrezni dieti. Uporablja se v kombinaciji s [[Statin|statinom]] ali statinom skupaj z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov pri bolnikih, pri katerih z največjim toleriranim odmerkom statina ni mogoče doseči ciljev holesterola iz [[Lipoprotein majhne gostote|lipoproteinov nizke gostote]] (LDL-C). Pri bolnikih, ki ne prenašajo statina ali je statin pri njih kontraindiciran, se lahko bempedojska kislina uporablja kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugim zdravilom za znižanje ravni lipidov.<ref>{{cite journal | vauthors = Nissen SE, Lincoff AM, Brennan D, Ray KK, Mason D, Kastelein JJ, Thompson PD, Libby P, Cho L, Plutzky J, Bays HE, Moriarty PM, Menon V, Grobbee DE, Louie MJ, Chen CF, Li N, Bloedon L, Robinson P, Horner M, Sasiela WJ, McCluskey J, Davey D, Fajardo-Campos P, Petrovic P, Fedacko J, Zmuda W, Lukyanov Y, Nicholls SJ | title = Bempedoic Acid and Cardiovascular Outcomes in Statin-Intolerant Patients | journal = The New England Journal of Medicine | volume = 388 | issue = 15 | pages = 1353–1364 | date = April 2023 | pmid = 36876740 | doi = 10.1056/NEJMoa2215024 | s2cid = 257362065 | hdl = 10044/1/103990 | hdl-access = free }}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/nilemdo-epar-product-information_sl.pdf|title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Nilemdo|accessdate=11. 6. 2026|website=www.ema.europa.eu|publisher=Evropska agencija za zdravila}}</ref> Indiciran je tudi pri bolnikih s potrjeno aterosklerotično [[Srčno-žilna bolezen|srčno-žilno boleznijo]] in tistih, ki imajo visoko tveganje zanjo, za zmanjšanje srčno-žilnega tveganja z zniževanjem ravni LDL-C, in sicer kot dodatek h korekciji drugih dejavnikov tveganja:<ref name=":0" /> * pri bolnikih, ki jemljejo največji odmerek statina, ki ga še prenašajo, z [[Ezetimib|ezetimibom]] ali brez njega; * samostojno ali v kombinaciji z ezetimibom pri bolnikih, ki ne prenašajo statinov ali pri katerih je uporaba statina kontraindicirana. Dokazi o učinkovitosti bempedojske kisline v [[Primarna preventiva|primarni preventivi]] so omejeni. Sekundarna analiza največjega preskušanja zdravila je pokazala potencial za korist v primarni preventivi; vendar je bilo število posameznikov majhno in vsi udeleženci so imeli visoko tveganje za aterosklerotično srčno-žilno bolezen.<ref>JAMA. 2023;330(2): 131e140. https://doi.org/10.1001/jama.2023.9696</ref> == Neželeni učinki == Glede na podatke iz kliničnih preskušanj ima bempedojska kislina ugoden varnostni profil in bolniki so jo dobro prenašali. Pogostnost mišičnih neželenih učinkov, značilnih za statine, je bila primerljiva s tisto v skupini, ki je prejemala [[placebo]].<ref name=Fras/> Najpogosteje se pojavljajo slabokrvnost, zvišanje koncentracije [[Sečna kislina|sečne kisline]] in tveganje za [[protin]], zvišanje jetrnega encima aspartat-aminotransferaze, bolečine v okončinah in zmanjšana hitrost glomerularne filtracije. Redkejše so znižana raven hemoglobina, zmanjšanje telesne mase, zvišana raven alanin- aminotransferaze, zvišane vrednosti preiskav delovanja jeter, zvišana raven kreatinina v krvi in zvišana raven [[Sečnina|sečnine]] v krvi.<ref name=":0" /> == Mehanizem delovanja == [[Slika:Bempedoyl-CoA.svg|thumb|upright=2|Bempedoil-CoA, aktivni presnovek bempedojske kisline. [[Koencim A]] je prikazan v modrem.]] Bempedojska kislina zavira encim adenozin-trifosfat-citrat-liazo – gre za citosolni encim, ki je vključen v pot biosinteze holesterola v telesu na ravni pretvorbe citrata v [[Acetil-CoA|acetil-CoA]]. Deluje torej na stopnji, ki pred tisto, ki jo katalizira HMG-CoA reduktaza, na katero delujejo statini.<ref name=Fras>Fras Z. Bolnik z arterijsko hipertenziji – kaki olajšati in izboljšati zdravljenje sočasno prisotne hiperholesterolemije. V: XXX. strokovni sestanek Združenja za arterijsko hipertenzijo. Zbornik. Združenje za arterijsko hipertenzijo, Slovensko zdravniško društvo, Ljubljana, 25. marec 2022: 67–82.</ref> Bempedojska kislina je predzdravilo in zahteva aktivacijo koencima A (CoA) s sintetazo 1 zelo dolgoverižnega acil-CoA (ACSVL1). ACSVL1 je izražen predvsem v [[jetra|jetrih]] in ne v [[Skeletna mišica|skeletnih mišicah]]. Zaviranje ACL aktivirane oblike bempedojske kisline z ACSVL1 zmanjša sintezo holesterola v jetrih in zniža raven LDL-C v krvi s povečanjem aktivnosti receptorjev za lipoproteine z nizko gostoto. Poleg tega zavre biosintezo [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]] v jetrih.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Antihiperlipemiki]] fjzwpl18qyl3lo59zs6fdjy96mr7yr8 0 604027 6688509 6688355 2026-06-12T12:55:26Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688509 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni staduin)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Texas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, California]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, California]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, KOR, CZE, RSA <!--Update team results below (including date)--> |update=11. junij 2026 |win_MEX=1 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=2 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=0 |draw_RSA=0 |loss_RSA=1 |gf_RSA=0 |ga_RSA=2 |status_RSA= |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=0 |gf_KOR=2 |ga_KOR=1 |status_KOR= |win_CZE=0 |draw_CZE=0 |loss_CZE=1 |gf_CZE=1 |ga_CZE=2 |status_CZE= <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=CAN, BIH, QAT, SUI <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=12. junij 2026 |win_CAN=0 |draw_CAN=0 |loss_CAN=0 |gf_CAN=0 |ga_CAN=0 |status_CAN=H |win_BIH=0 |draw_BIH=0 |loss_BIH=0 |gf_BIH=0 |ga_BIH=0 |status_BIH= |win_QAT=0 |draw_QAT=0 |loss_QAT=0 |gf_QAT=0 |ga_QAT=0 |status_QAT= |win_SUI=0 |draw_SUI=0 |loss_SUI=0 |gf_SUI=0 |ga_SUI=0 |status_SUI= <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, HAI, SCO <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=13. junij 2026 |win_BRA=0 |draw_BRA=0 |loss_BRA=0 |gf_BRA=0 |ga_BRA=0 |status_BRA= |win_MAR=0 |draw_MAR=0 |loss_MAR=0 |gf_MAR=0 |ga_MAR=0 |status_MAR= |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=0 |gf_HAI=0 |ga_HAI=0 |status_HAI= |win_SCO=0 |draw_SCO=0 |loss_SCO=0 |gf_SCO=0 |ga_SCO=0 |status_SCO= <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, PAR, AUS, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=12. junij 2026 |win_USA=0 |draw_USA=0 |loss_USA=0 |gf_USA=0 |ga_USA=0 |status_USA=H |win_PAR=0 |draw_PAR=0 |loss_PAR=0 |gf_PAR=0 |ga_PAR=0 |status_PAR= |win_AUS=0 |draw_AUS=0 |loss_AUS=0 |gf_AUS=0 |ga_AUS=0 |status_AUS= |win_TUR=0 |draw_TUR=0 |loss_TUR=0 |gf_TUR=0 |ga_TUR=0 |status_TUR= <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CUW, CIV, ECU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_GER=0 |draw_GER=0 |loss_GER=0 |gf_GER=0 |ga_GER=0 |status_GER= |win_CUW=0 |draw_CUW=0 |loss_CUW=0 |gf_CUW=0 |ga_CUW=0 |status_CUW= |win_CIV=0 |draw_CIV=0 |loss_CIV=0 |gf_CIV=0 |ga_CIV=0 |status_CIV= |win_ECU=0 |draw_ECU=0 |loss_ECU=0 |gf_ECU=0 |ga_ECU=0 |status_ECU= <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_NED=0 |draw_NED=0 |loss_NED=0 |gf_NED=0 |ga_NED=0 |status_NED= |win_JPN=0 |draw_JPN=0 |loss_JPN=0 |gf_JPN=0 |ga_JPN=0 |status_JPN= |win_SWE=0 |draw_SWE=0 |loss_SWE=0 |gf_SWE=0 |ga_SWE=0 |status_SWE= |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=0 |gf_TUN=0 |ga_TUN=0 |status_TUN= <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_BEL=0 |draw_BEL=0 |loss_BEL=0 |gf_BEL=0 |ga_BEL=0 |status_BEL= |win_EGY=0 |draw_EGY=0 |loss_EGY=0 |gf_EGY=0 |ga_EGY=0 |status_EGY= |win_IRN=0 |draw_IRN=0 |loss_IRN=0 |gf_IRN=0 |ga_IRN=0 |status_IRN= |win_NZL=0 |draw_NZL=0 |loss_NZL=0 |gf_NZL=0 |ga_NZL=0 |status_NZL= <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, KSA, URU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_ESP=0 |draw_ESP=0 |loss_ESP=0 |gf_ESP=0 |ga_ESP=0 |status_ESP= |win_CPV=0 |draw_CPV=0 |loss_CPV=0 |gf_CPV=0 |ga_CPV=0 |status_CPV= |win_KSA=0 |draw_KSA=0 |loss_KSA=0 |gf_KSA=0 |ga_KSA=0 |status_KSA= |win_URU=0 |draw_URU=0 |loss_URU=0 |gf_URU=0 |ga_URU=0 |status_URU= <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, SEN, IRQ, NOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_FRA=0 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=0 |ga_FRA=0 |status_FRA= |win_SEN=0 |draw_SEN=0 |loss_SEN=0 |gf_SEN=0 |ga_SEN=0 |status_SEN= |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=0 |gf_IRQ=0 |ga_IRQ=0 |status_IRQ= |win_NOR=0 |draw_NOR=0 |loss_NOR=0 |gf_NOR=0 |ga_NOR=0 |status_NOR= <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, ALG, AUT, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_ARG=0 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=0 |ga_ARG=0 |status_ARG= |win_ALG=0 |draw_ALG=0 |loss_ALG=0 |gf_ALG=0 |ga_ALG=0 |status_ALG= |win_AUT=0 |draw_AUT=0 |loss_AUT=0 |gf_AUT=0 |ga_AUT=0 |status_AUT= |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=0 |gf_JOR=0 |ga_JOR=0 |status_JOR= <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=POR, COD, UZB, COL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_POR=0 |draw_POR=0 |loss_POR=0 |gf_POR=0 |ga_POR=0 |status_POR= |win_COD=0 |draw_COD=0 |loss_COD=0 |gf_COD=0 |ga_COD=0 |status_COD= |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=0 |gf_UZB=0 |ga_UZB=0 |status_UZB= |win_COL=0 |draw_COL=0 |loss_COL=0 |gf_COL=0 |ga_COL=0 |status_COL= <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_ENG=0 |draw_ENG=0 |loss_ENG=0 |gf_ENG=0 |ga_ENG=0 |status_ENG= |win_CRO=0 |draw_CRO=0 |loss_CRO=0 |gf_CRO=0 |ga_CRO=0 |status_CRO= |win_GHA=0 |draw_GHA=0 |loss_GHA=0 |gf_GHA=0 |ga_GHA=0 |status_GHA= |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=0 |gf_PAN=0 |ga_PAN=0 |status_PAN= <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] mcdd5e1vwt615v1kxvn6c2zmk03thav 6688623 6688509 2026-06-12T20:33:18Z Yerpo 8417 /* Prizorišča */ pp 6688623 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, KOR, CZE, RSA <!--Update team results below (including date)--> |update=11. junij 2026 |win_MEX=1 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=2 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=0 |draw_RSA=0 |loss_RSA=1 |gf_RSA=0 |ga_RSA=2 |status_RSA= |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=0 |gf_KOR=2 |ga_KOR=1 |status_KOR= |win_CZE=0 |draw_CZE=0 |loss_CZE=1 |gf_CZE=1 |ga_CZE=2 |status_CZE= <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=CAN, BIH, QAT, SUI <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=12. junij 2026 |win_CAN=0 |draw_CAN=0 |loss_CAN=0 |gf_CAN=0 |ga_CAN=0 |status_CAN=H |win_BIH=0 |draw_BIH=0 |loss_BIH=0 |gf_BIH=0 |ga_BIH=0 |status_BIH= |win_QAT=0 |draw_QAT=0 |loss_QAT=0 |gf_QAT=0 |ga_QAT=0 |status_QAT= |win_SUI=0 |draw_SUI=0 |loss_SUI=0 |gf_SUI=0 |ga_SUI=0 |status_SUI= <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, HAI, SCO <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=13. junij 2026 |win_BRA=0 |draw_BRA=0 |loss_BRA=0 |gf_BRA=0 |ga_BRA=0 |status_BRA= |win_MAR=0 |draw_MAR=0 |loss_MAR=0 |gf_MAR=0 |ga_MAR=0 |status_MAR= |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=0 |gf_HAI=0 |ga_HAI=0 |status_HAI= |win_SCO=0 |draw_SCO=0 |loss_SCO=0 |gf_SCO=0 |ga_SCO=0 |status_SCO= <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, PAR, AUS, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=12. junij 2026 |win_USA=0 |draw_USA=0 |loss_USA=0 |gf_USA=0 |ga_USA=0 |status_USA=H |win_PAR=0 |draw_PAR=0 |loss_PAR=0 |gf_PAR=0 |ga_PAR=0 |status_PAR= |win_AUS=0 |draw_AUS=0 |loss_AUS=0 |gf_AUS=0 |ga_AUS=0 |status_AUS= |win_TUR=0 |draw_TUR=0 |loss_TUR=0 |gf_TUR=0 |ga_TUR=0 |status_TUR= <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CUW, CIV, ECU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_GER=0 |draw_GER=0 |loss_GER=0 |gf_GER=0 |ga_GER=0 |status_GER= |win_CUW=0 |draw_CUW=0 |loss_CUW=0 |gf_CUW=0 |ga_CUW=0 |status_CUW= |win_CIV=0 |draw_CIV=0 |loss_CIV=0 |gf_CIV=0 |ga_CIV=0 |status_CIV= |win_ECU=0 |draw_ECU=0 |loss_ECU=0 |gf_ECU=0 |ga_ECU=0 |status_ECU= <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_NED=0 |draw_NED=0 |loss_NED=0 |gf_NED=0 |ga_NED=0 |status_NED= |win_JPN=0 |draw_JPN=0 |loss_JPN=0 |gf_JPN=0 |ga_JPN=0 |status_JPN= |win_SWE=0 |draw_SWE=0 |loss_SWE=0 |gf_SWE=0 |ga_SWE=0 |status_SWE= |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=0 |gf_TUN=0 |ga_TUN=0 |status_TUN= <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_BEL=0 |draw_BEL=0 |loss_BEL=0 |gf_BEL=0 |ga_BEL=0 |status_BEL= |win_EGY=0 |draw_EGY=0 |loss_EGY=0 |gf_EGY=0 |ga_EGY=0 |status_EGY= |win_IRN=0 |draw_IRN=0 |loss_IRN=0 |gf_IRN=0 |ga_IRN=0 |status_IRN= |win_NZL=0 |draw_NZL=0 |loss_NZL=0 |gf_NZL=0 |ga_NZL=0 |status_NZL= <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, KSA, URU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_ESP=0 |draw_ESP=0 |loss_ESP=0 |gf_ESP=0 |ga_ESP=0 |status_ESP= |win_CPV=0 |draw_CPV=0 |loss_CPV=0 |gf_CPV=0 |ga_CPV=0 |status_CPV= |win_KSA=0 |draw_KSA=0 |loss_KSA=0 |gf_KSA=0 |ga_KSA=0 |status_KSA= |win_URU=0 |draw_URU=0 |loss_URU=0 |gf_URU=0 |ga_URU=0 |status_URU= <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, SEN, IRQ, NOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_FRA=0 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=0 |ga_FRA=0 |status_FRA= |win_SEN=0 |draw_SEN=0 |loss_SEN=0 |gf_SEN=0 |ga_SEN=0 |status_SEN= |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=0 |gf_IRQ=0 |ga_IRQ=0 |status_IRQ= |win_NOR=0 |draw_NOR=0 |loss_NOR=0 |gf_NOR=0 |ga_NOR=0 |status_NOR= <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, ALG, AUT, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_ARG=0 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=0 |ga_ARG=0 |status_ARG= |win_ALG=0 |draw_ALG=0 |loss_ALG=0 |gf_ALG=0 |ga_ALG=0 |status_ALG= |win_AUT=0 |draw_AUT=0 |loss_AUT=0 |gf_AUT=0 |ga_AUT=0 |status_AUT= |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=0 |gf_JOR=0 |ga_JOR=0 |status_JOR= <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=POR, COD, UZB, COL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_POR=0 |draw_POR=0 |loss_POR=0 |gf_POR=0 |ga_POR=0 |status_POR= |win_COD=0 |draw_COD=0 |loss_COD=0 |gf_COD=0 |ga_COD=0 |status_COD= |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=0 |gf_UZB=0 |ga_UZB=0 |status_UZB= |win_COL=0 |draw_COL=0 |loss_COL=0 |gf_COL=0 |ga_COL=0 |status_COL= <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_ENG=0 |draw_ENG=0 |loss_ENG=0 |gf_ENG=0 |ga_ENG=0 |status_ENG= |win_CRO=0 |draw_CRO=0 |loss_CRO=0 |gf_CRO=0 |ga_CRO=0 |status_CRO= |win_GHA=0 |draw_GHA=0 |loss_GHA=0 |gf_GHA=0 |ga_GHA=0 |status_GHA= |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=0 |gf_PAN=0 |ga_PAN=0 |status_PAN= <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] e6f5vndh2hsispddllbw4q13rzqoude 6688683 6688623 2026-06-13T06:49:39Z Boja02 160599 /* Skupinski del */ 6688683 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, KOR, CZE, RSA <!--Update team results below (including date)--> |update=11. junij 2026 |win_MEX=1 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=2 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=0 |draw_RSA=0 |loss_RSA=1 |gf_RSA=0 |ga_RSA=2 |status_RSA= |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=0 |gf_KOR=2 |ga_KOR=1 |status_KOR= |win_CZE=0 |draw_CZE=0 |loss_CZE=1 |gf_CZE=1 |ga_CZE=2 |status_CZE= <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=CAN, BIH, QAT, SUI <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=12. junij 2026 |win_CAN=0 |draw_CAN=1 |loss_CAN=0 |gf_CAN=1 |ga_CAN=1 |status_CAN=H |win_BIH=0 |draw_BIH=1 |loss_BIH=0 |gf_BIH=1 |ga_BIH=1 |status_BIH= |win_QAT=0 |draw_QAT=0 |loss_QAT=0 |gf_QAT=0 |ga_QAT=0 |status_QAT= |win_SUI=0 |draw_SUI=0 |loss_SUI=0 |gf_SUI=0 |ga_SUI=0 |status_SUI= <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, HAI, SCO <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=13. junij 2026 |win_BRA=0 |draw_BRA=0 |loss_BRA=0 |gf_BRA=0 |ga_BRA=0 |status_BRA= |win_MAR=0 |draw_MAR=0 |loss_MAR=0 |gf_MAR=0 |ga_MAR=0 |status_MAR= |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=0 |gf_HAI=0 |ga_HAI=0 |status_HAI= |win_SCO=0 |draw_SCO=0 |loss_SCO=0 |gf_SCO=0 |ga_SCO=0 |status_SCO= <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, TUR, PAR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=12. junij 2026 |win_USA=1 |draw_USA=0 |loss_USA=0 |gf_USA=4 |ga_USA=1 |status_USA=H |win_PAR=0 |draw_PAR=0 |loss_PAR=1 |gf_PAR=1 |ga_PAR=4 |status_PAR= |win_AUS=0 |draw_AUS=0 |loss_AUS=0 |gf_AUS=0 |ga_AUS=0 |status_AUS= |win_TUR=0 |draw_TUR=0 |loss_TUR=0 |gf_TUR=0 |ga_TUR=0 |status_TUR= <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CUW, CIV, ECU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_GER=0 |draw_GER=0 |loss_GER=0 |gf_GER=0 |ga_GER=0 |status_GER= |win_CUW=0 |draw_CUW=0 |loss_CUW=0 |gf_CUW=0 |ga_CUW=0 |status_CUW= |win_CIV=0 |draw_CIV=0 |loss_CIV=0 |gf_CIV=0 |ga_CIV=0 |status_CIV= |win_ECU=0 |draw_ECU=0 |loss_ECU=0 |gf_ECU=0 |ga_ECU=0 |status_ECU= <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_NED=0 |draw_NED=0 |loss_NED=0 |gf_NED=0 |ga_NED=0 |status_NED= |win_JPN=0 |draw_JPN=0 |loss_JPN=0 |gf_JPN=0 |ga_JPN=0 |status_JPN= |win_SWE=0 |draw_SWE=0 |loss_SWE=0 |gf_SWE=0 |ga_SWE=0 |status_SWE= |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=0 |gf_TUN=0 |ga_TUN=0 |status_TUN= <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_BEL=0 |draw_BEL=0 |loss_BEL=0 |gf_BEL=0 |ga_BEL=0 |status_BEL= |win_EGY=0 |draw_EGY=0 |loss_EGY=0 |gf_EGY=0 |ga_EGY=0 |status_EGY= |win_IRN=0 |draw_IRN=0 |loss_IRN=0 |gf_IRN=0 |ga_IRN=0 |status_IRN= |win_NZL=0 |draw_NZL=0 |loss_NZL=0 |gf_NZL=0 |ga_NZL=0 |status_NZL= <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, KSA, URU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_ESP=0 |draw_ESP=0 |loss_ESP=0 |gf_ESP=0 |ga_ESP=0 |status_ESP= |win_CPV=0 |draw_CPV=0 |loss_CPV=0 |gf_CPV=0 |ga_CPV=0 |status_CPV= |win_KSA=0 |draw_KSA=0 |loss_KSA=0 |gf_KSA=0 |ga_KSA=0 |status_KSA= |win_URU=0 |draw_URU=0 |loss_URU=0 |gf_URU=0 |ga_URU=0 |status_URU= <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, SEN, IRQ, NOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_FRA=0 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=0 |ga_FRA=0 |status_FRA= |win_SEN=0 |draw_SEN=0 |loss_SEN=0 |gf_SEN=0 |ga_SEN=0 |status_SEN= |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=0 |gf_IRQ=0 |ga_IRQ=0 |status_IRQ= |win_NOR=0 |draw_NOR=0 |loss_NOR=0 |gf_NOR=0 |ga_NOR=0 |status_NOR= <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, ALG, AUT, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_ARG=0 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=0 |ga_ARG=0 |status_ARG= |win_ALG=0 |draw_ALG=0 |loss_ALG=0 |gf_ALG=0 |ga_ALG=0 |status_ALG= |win_AUT=0 |draw_AUT=0 |loss_AUT=0 |gf_AUT=0 |ga_AUT=0 |status_AUT= |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=0 |gf_JOR=0 |ga_JOR=0 |status_JOR= <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=POR, COD, UZB, COL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_POR=0 |draw_POR=0 |loss_POR=0 |gf_POR=0 |ga_POR=0 |status_POR= |win_COD=0 |draw_COD=0 |loss_COD=0 |gf_COD=0 |ga_COD=0 |status_COD= |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=0 |gf_UZB=0 |ga_UZB=0 |status_UZB= |win_COL=0 |draw_COL=0 |loss_COL=0 |gf_COL=0 |ga_COL=0 |status_COL= <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_ENG=0 |draw_ENG=0 |loss_ENG=0 |gf_ENG=0 |ga_ENG=0 |status_ENG= |win_CRO=0 |draw_CRO=0 |loss_CRO=0 |gf_CRO=0 |ga_CRO=0 |status_CRO= |win_GHA=0 |draw_GHA=0 |loss_GHA=0 |gf_GHA=0 |ga_GHA=0 |status_GHA= |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=0 |gf_PAN=0 |ga_PAN=0 |status_PAN= <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] m4digr3265ufo93llbm939qfary4axn 6688688 6688683 2026-06-13T07:16:13Z Sporti 5955 /* Skupina B */ pp 6688688 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, KOR, CZE, RSA <!--Update team results below (including date)--> |update=11. junij 2026 |win_MEX=1 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=2 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=0 |draw_RSA=0 |loss_RSA=1 |gf_RSA=0 |ga_RSA=2 |status_RSA= |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=0 |gf_KOR=2 |ga_KOR=1 |status_KOR= |win_CZE=0 |draw_CZE=0 |loss_CZE=1 |gf_CZE=1 |ga_CZE=2 |status_CZE= <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=CAN, BIH, QAT, SUI <!--Update team results below (including date)--> |update=12. junij 2026 |win_CAN=0 |draw_CAN=1 |loss_CAN=0 |gf_CAN=1 |ga_CAN=1 |status_CAN=H |win_BIH=0 |draw_BIH=1 |loss_BIH=0 |gf_BIH=1 |ga_BIH=1 |status_BIH= |win_QAT=0 |draw_QAT=0 |loss_QAT=0 |gf_QAT=0 |ga_QAT=0 |status_QAT= |win_SUI=0 |draw_SUI=0 |loss_SUI=0 |gf_SUI=0 |ga_SUI=0 |status_SUI= <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, HAI, SCO <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=13. junij 2026 |win_BRA=0 |draw_BRA=0 |loss_BRA=0 |gf_BRA=0 |ga_BRA=0 |status_BRA= |win_MAR=0 |draw_MAR=0 |loss_MAR=0 |gf_MAR=0 |ga_MAR=0 |status_MAR= |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=0 |gf_HAI=0 |ga_HAI=0 |status_HAI= |win_SCO=0 |draw_SCO=0 |loss_SCO=0 |gf_SCO=0 |ga_SCO=0 |status_SCO= <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, TUR, PAR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=12. junij 2026 |win_USA=1 |draw_USA=0 |loss_USA=0 |gf_USA=4 |ga_USA=1 |status_USA=H |win_PAR=0 |draw_PAR=0 |loss_PAR=1 |gf_PAR=1 |ga_PAR=4 |status_PAR= |win_AUS=0 |draw_AUS=0 |loss_AUS=0 |gf_AUS=0 |ga_AUS=0 |status_AUS= |win_TUR=0 |draw_TUR=0 |loss_TUR=0 |gf_TUR=0 |ga_TUR=0 |status_TUR= <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CUW, CIV, ECU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_GER=0 |draw_GER=0 |loss_GER=0 |gf_GER=0 |ga_GER=0 |status_GER= |win_CUW=0 |draw_CUW=0 |loss_CUW=0 |gf_CUW=0 |ga_CUW=0 |status_CUW= |win_CIV=0 |draw_CIV=0 |loss_CIV=0 |gf_CIV=0 |ga_CIV=0 |status_CIV= |win_ECU=0 |draw_ECU=0 |loss_ECU=0 |gf_ECU=0 |ga_ECU=0 |status_ECU= <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_NED=0 |draw_NED=0 |loss_NED=0 |gf_NED=0 |ga_NED=0 |status_NED= |win_JPN=0 |draw_JPN=0 |loss_JPN=0 |gf_JPN=0 |ga_JPN=0 |status_JPN= |win_SWE=0 |draw_SWE=0 |loss_SWE=0 |gf_SWE=0 |ga_SWE=0 |status_SWE= |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=0 |gf_TUN=0 |ga_TUN=0 |status_TUN= <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_BEL=0 |draw_BEL=0 |loss_BEL=0 |gf_BEL=0 |ga_BEL=0 |status_BEL= |win_EGY=0 |draw_EGY=0 |loss_EGY=0 |gf_EGY=0 |ga_EGY=0 |status_EGY= |win_IRN=0 |draw_IRN=0 |loss_IRN=0 |gf_IRN=0 |ga_IRN=0 |status_IRN= |win_NZL=0 |draw_NZL=0 |loss_NZL=0 |gf_NZL=0 |ga_NZL=0 |status_NZL= <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, KSA, URU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_ESP=0 |draw_ESP=0 |loss_ESP=0 |gf_ESP=0 |ga_ESP=0 |status_ESP= |win_CPV=0 |draw_CPV=0 |loss_CPV=0 |gf_CPV=0 |ga_CPV=0 |status_CPV= |win_KSA=0 |draw_KSA=0 |loss_KSA=0 |gf_KSA=0 |ga_KSA=0 |status_KSA= |win_URU=0 |draw_URU=0 |loss_URU=0 |gf_URU=0 |ga_URU=0 |status_URU= <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, SEN, IRQ, NOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_FRA=0 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=0 |ga_FRA=0 |status_FRA= |win_SEN=0 |draw_SEN=0 |loss_SEN=0 |gf_SEN=0 |ga_SEN=0 |status_SEN= |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=0 |gf_IRQ=0 |ga_IRQ=0 |status_IRQ= |win_NOR=0 |draw_NOR=0 |loss_NOR=0 |gf_NOR=0 |ga_NOR=0 |status_NOR= <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, ALG, AUT, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_ARG=0 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=0 |ga_ARG=0 |status_ARG= |win_ALG=0 |draw_ALG=0 |loss_ALG=0 |gf_ALG=0 |ga_ALG=0 |status_ALG= |win_AUT=0 |draw_AUT=0 |loss_AUT=0 |gf_AUT=0 |ga_AUT=0 |status_AUT= |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=0 |gf_JOR=0 |ga_JOR=0 |status_JOR= <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=POR, COD, UZB, COL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_POR=0 |draw_POR=0 |loss_POR=0 |gf_POR=0 |ga_POR=0 |status_POR= |win_COD=0 |draw_COD=0 |loss_COD=0 |gf_COD=0 |ga_COD=0 |status_COD= |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=0 |gf_UZB=0 |ga_UZB=0 |status_UZB= |win_COL=0 |draw_COL=0 |loss_COL=0 |gf_COL=0 |ga_COL=0 |status_COL= <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_ENG=0 |draw_ENG=0 |loss_ENG=0 |gf_ENG=0 |ga_ENG=0 |status_ENG= |win_CRO=0 |draw_CRO=0 |loss_CRO=0 |gf_CRO=0 |ga_CRO=0 |status_CRO= |win_GHA=0 |draw_GHA=0 |loss_GHA=0 |gf_GHA=0 |ga_GHA=0 |status_GHA= |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=0 |gf_PAN=0 |ga_PAN=0 |status_PAN= <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] l0rgbpfripm5dya0ck86seabjhxw58o 6688689 6688688 2026-06-13T07:16:36Z Sporti 5955 /* Skupina D */ pp 6688689 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, KOR, CZE, RSA <!--Update team results below (including date)--> |update=11. junij 2026 |win_MEX=1 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=2 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=0 |draw_RSA=0 |loss_RSA=1 |gf_RSA=0 |ga_RSA=2 |status_RSA= |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=0 |gf_KOR=2 |ga_KOR=1 |status_KOR= |win_CZE=0 |draw_CZE=0 |loss_CZE=1 |gf_CZE=1 |ga_CZE=2 |status_CZE= <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=CAN, BIH, QAT, SUI <!--Update team results below (including date)--> |update=12. junij 2026 |win_CAN=0 |draw_CAN=1 |loss_CAN=0 |gf_CAN=1 |ga_CAN=1 |status_CAN=H |win_BIH=0 |draw_BIH=1 |loss_BIH=0 |gf_BIH=1 |ga_BIH=1 |status_BIH= |win_QAT=0 |draw_QAT=0 |loss_QAT=0 |gf_QAT=0 |ga_QAT=0 |status_QAT= |win_SUI=0 |draw_SUI=0 |loss_SUI=0 |gf_SUI=0 |ga_SUI=0 |status_SUI= <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, HAI, SCO <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=13. junij 2026 |win_BRA=0 |draw_BRA=0 |loss_BRA=0 |gf_BRA=0 |ga_BRA=0 |status_BRA= |win_MAR=0 |draw_MAR=0 |loss_MAR=0 |gf_MAR=0 |ga_MAR=0 |status_MAR= |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=0 |gf_HAI=0 |ga_HAI=0 |status_HAI= |win_SCO=0 |draw_SCO=0 |loss_SCO=0 |gf_SCO=0 |ga_SCO=0 |status_SCO= <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, TUR, PAR <!--Update team results below (including date)--> |update=12. junij 2026 |win_USA=1 |draw_USA=0 |loss_USA=0 |gf_USA=4 |ga_USA=1 |status_USA=H |win_PAR=0 |draw_PAR=0 |loss_PAR=1 |gf_PAR=1 |ga_PAR=4 |status_PAR= |win_AUS=0 |draw_AUS=0 |loss_AUS=0 |gf_AUS=0 |ga_AUS=0 |status_AUS= |win_TUR=0 |draw_TUR=0 |loss_TUR=0 |gf_TUR=0 |ga_TUR=0 |status_TUR= <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CUW, CIV, ECU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_GER=0 |draw_GER=0 |loss_GER=0 |gf_GER=0 |ga_GER=0 |status_GER= |win_CUW=0 |draw_CUW=0 |loss_CUW=0 |gf_CUW=0 |ga_CUW=0 |status_CUW= |win_CIV=0 |draw_CIV=0 |loss_CIV=0 |gf_CIV=0 |ga_CIV=0 |status_CIV= |win_ECU=0 |draw_ECU=0 |loss_ECU=0 |gf_ECU=0 |ga_ECU=0 |status_ECU= <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_NED=0 |draw_NED=0 |loss_NED=0 |gf_NED=0 |ga_NED=0 |status_NED= |win_JPN=0 |draw_JPN=0 |loss_JPN=0 |gf_JPN=0 |ga_JPN=0 |status_JPN= |win_SWE=0 |draw_SWE=0 |loss_SWE=0 |gf_SWE=0 |ga_SWE=0 |status_SWE= |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=0 |gf_TUN=0 |ga_TUN=0 |status_TUN= <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_BEL=0 |draw_BEL=0 |loss_BEL=0 |gf_BEL=0 |ga_BEL=0 |status_BEL= |win_EGY=0 |draw_EGY=0 |loss_EGY=0 |gf_EGY=0 |ga_EGY=0 |status_EGY= |win_IRN=0 |draw_IRN=0 |loss_IRN=0 |gf_IRN=0 |ga_IRN=0 |status_IRN= |win_NZL=0 |draw_NZL=0 |loss_NZL=0 |gf_NZL=0 |ga_NZL=0 |status_NZL= <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, KSA, URU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_ESP=0 |draw_ESP=0 |loss_ESP=0 |gf_ESP=0 |ga_ESP=0 |status_ESP= |win_CPV=0 |draw_CPV=0 |loss_CPV=0 |gf_CPV=0 |ga_CPV=0 |status_CPV= |win_KSA=0 |draw_KSA=0 |loss_KSA=0 |gf_KSA=0 |ga_KSA=0 |status_KSA= |win_URU=0 |draw_URU=0 |loss_URU=0 |gf_URU=0 |ga_URU=0 |status_URU= <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, SEN, IRQ, NOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_FRA=0 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=0 |ga_FRA=0 |status_FRA= |win_SEN=0 |draw_SEN=0 |loss_SEN=0 |gf_SEN=0 |ga_SEN=0 |status_SEN= |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=0 |gf_IRQ=0 |ga_IRQ=0 |status_IRQ= |win_NOR=0 |draw_NOR=0 |loss_NOR=0 |gf_NOR=0 |ga_NOR=0 |status_NOR= <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, ALG, AUT, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_ARG=0 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=0 |ga_ARG=0 |status_ARG= |win_ALG=0 |draw_ALG=0 |loss_ALG=0 |gf_ALG=0 |ga_ALG=0 |status_ALG= |win_AUT=0 |draw_AUT=0 |loss_AUT=0 |gf_AUT=0 |ga_AUT=0 |status_AUT= |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=0 |gf_JOR=0 |ga_JOR=0 |status_JOR= <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=POR, COD, UZB, COL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_POR=0 |draw_POR=0 |loss_POR=0 |gf_POR=0 |ga_POR=0 |status_POR= |win_COD=0 |draw_COD=0 |loss_COD=0 |gf_COD=0 |ga_COD=0 |status_COD= |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=0 |gf_UZB=0 |ga_UZB=0 |status_UZB= |win_COL=0 |draw_COL=0 |loss_COL=0 |gf_COL=0 |ga_COL=0 |status_COL= <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_ENG=0 |draw_ENG=0 |loss_ENG=0 |gf_ENG=0 |ga_ENG=0 |status_ENG= |win_CRO=0 |draw_CRO=0 |loss_CRO=0 |gf_CRO=0 |ga_CRO=0 |status_CRO= |win_GHA=0 |draw_GHA=0 |loss_GHA=0 |gf_GHA=0 |ga_GHA=0 |status_GHA= |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=0 |gf_PAN=0 |ga_PAN=0 |status_PAN= <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] axpnb8baj7ptw3immme8sbqti98biq6 0 604055 6688514 6688446 2026-06-12T12:59:13Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6688514 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Dougga/Tuga | native_names = {{langx|ar|دڨة|Dougga}}<br />𐤕𐤁‬𐤂‬𐤂‬ (punsko)<br />{{langx|la|Thuagga}} | alternate_name = | image = Dougga, Beja.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Dougga | map_type = | map_alt = | coordinates = {{coord|36|25|20|N|9|13|6|E|display=inline,title}} | location = guvernat Béja, [[Tunizija]] | region = | type = naselje | part_of = | length = | width = | area = 75 ha | height = | builder = | material = | built = 6. stol. pr. n. št. | abandoned = | epochs = [[Numidija]] do [[Rimsko cesarstvo]] | cultures = {{Plainlist| * [[Numidijci]]-[[Berberi]] * [[Punci]] * Rimski Afričani * [[Romeji|Bizantinci]] * [[Vandali]] }} | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = | notes = | designation1 = WHS | designation1_offname = Dougga/Thugga | designation1_date = 1997 <small>(21. zasedanje)</small> | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/794 794] | designation1_criteria = ii, iii | designation1_type = kulturno | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Arabske države }} '''Dougga''' ali '''Thugga''' ali '''TBGG''' ({{langx|ar|دقة|Duqqah}}; {{langx|aeb|دڨة|{{audio|help=no|Dogga.wav|Dugga}}}}) je bila berberska, punska in rimska naselbina v bližini današnjega Téboursouka v severni [[Tunizija|Tuniziji]]. Trenutno arheološko najdišče obsega 75 hektarjev.<ref>[http://www.cassiciaco.it/navigazione/africa/siti_archeologici/douggha/piantina.html Map of the archaeological site]</ref> UNESCO je Douggo leta 1997 uvrstil na seznam svetovne dediščine, saj meni, da predstavlja »najbolje ohranjeno rimsko mestece v Severni Afriki«. Najdišče, ki leži sredi podeželja, je bilo zaščiteno pred vdorom sodobne urbanizacije, v nasprotju na primer s [[kartagina (mesto)|Kartagino]], ki je bila večkrat oropana in obnovljena. Douggo zaradi svoje velikosti, dobro ohranjenih spomenikov in bogate [[Numidija|numidijsko]]-berberske, punske, starorimske in [[Afriški eksarhat|bizantinske]] zgodovine predstavlja izjemno mesto. Med najbolj znanimi spomeniki na tem mestu so [[libijsko-punski mavzolej, Dougga|libijsko-punski mavzolej]], kapitol, [[Rimsko gledališče, Dougga|rimsko gledališče]] ter templja Saturna in Junone Celestise. == Imena == Numidijsko ime naselja je bilo v libijsko-berberski abecedi zapisano kot ''TBGG''.<ref>{{Cite book |last1=Daniels |first1=Peter T. |url=https://books.google.com/books?id=ospMAgAAQBAJ&dq=Numidian+tbgg&pg=PA116 |title=The World's Writing Systems |last2=Bright |first2=William |date=1996 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-507993-7 |language=en}}</ref> Punsko ime naselja je zapisano kot ''tbgg'' (𐤕𐤁𐤂𐤂) in ''tbgʿg'' (𐤕𐤁𐤂𐤏𐤂). Koren ''B GG'' v feničanščini pomeni ('na strešni terasi').{{sfnp|Ghaki|2015|p=67}} Gabriel Camps trdi, da to lahko predstavlja izposojo berberske besede, izpeljane iz korena ''tbg'' ('zaščititi').<ref name="camps2522">Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', tome XVI, éd. Edisud, Aix-en-Provence, 1992, p. 2522</ref> To očitno izhaja iz lege najdišča na vrhu lahko branljive planote. Ime si je bilo izposojeno v latinščino kot ''Thugga''. Ko je dobilo 'svoboden status', je bilo formalno ponovno ustanovljeno in znano kot ''Municipium Septimium Aurelium Liberum Thugga''; »Septimij« in »Avrelij« se nanašata na »ustanovitelja« »novega« mesta (conditores), [[Septimij Sever|Septimija Severa]] in M. Avrelija Antonina (tj. [[Karakala]]). Za zdravljenje ''liberuma'' glejte spodaj. Ko je Dougga dobila status rimske kolonije, je bila uradno znana kot {{langx|la|Colonia Licinia Septimia Aurelia Alexandriana Thuggensis}}. V današnjih Berberih je znana kot ''Dugga'' ali ''Tugga''. To je bilo izposojeno v arabščino: {{langx|ar|دڨة}} ali {{lang|ar|دقة}} in Dougga je francoski prepis tega arabskega imena. == Lega == [[File:Karte Römische Städte in Nordafrika.svg|thumb|300px|right|Lokacija Dougge v [[Afrika (rimska provinca)|rimski Afriki]]]] Arheološko najdišče je 4,6 km jugozahodno od sodobnega mesta Téboursouk na planoti z neoviranim razgledom na okoliške ravnice v Oued Khalled.<ref>[http://www.cassiciaco.it/navigazione/africa/tavole_geografiche/numidia.html Detailed map showing location of Thugga in Roman Africa]</ref> Najdišče ponuja visoko stopnjo naravne zaščite, kar pomaga razložiti njegovo zgodnjo naseljenost. Pobočje, na katerem je bila zgrajena Dougga, se dviga proti severu in ga na vzhodu omejuje pečina, znana kot Kef Dougga.<ref>Sophie Saint-Amans, ''Topographie religieuse de Thugga (Dougga). Ville romaine d'Afrique proconsulaire (Tunisie)'', éd. Ausonius, Bordeaux, 2004, p. 17</ref> Nadalje proti vzhodu greben Fossa Regia, jarek in meja, ki so jo Rimljani naredili po uničenju Kartagine, kaže na položaj Dougge kot stične točke med punskim in berberskim svetom. == Zgodovina == Zgodovina Dougge je najbolj znana iz časa rimske osvojitve, čeprav so med arheološkimi izkopavanji odkrili številne predrimske spomenike, vključno z [[nekropola|nekropolo]], [[mavzolej]]em in več [[tempelj|templji]]. Ti spomeniki kažejo na pomen najdišča pred prihodom Rimljanov. === Berbersko kraljestvo === [[File:P6212601 dougga.jpg|thumb|left|Ostanki obzidja, zgrajenega v pozni antiki, za katerega se je nekoč verjelo, da je numidijska utrdba]] Mesto je bilo očitno ustanovljeno v 6. stoletju pred našim štetjem.<ref name="khan13155">Mustapha Khanoussi, « L'évolution urbaine de Thugga (Dougga) en Afrique proconsulaire : de l'agglomération numide à la ville africo-romaine », ''CRAI'', 2003, pp. 131-155</ref> Nekateri zgodovinarji menijo, da je Dougga mesto Tokae ({{langx|grc|Τοκαί}}, ''Tokaí''), ki ga je konec 4. stoletja pred našim štetjem zavzel poročnik Agatokles iz Sirakuz;<ref name="camps2522"/> [[Diodor Sicilski]] je Tokae opisal kot »mesto čudovite veličastnosti«.<ref name="khan13155"/> Dougga je bila v vsakem primeru zgodnje in pomembno človeško naselje. Njen urbani značaj dokazuje prisotnost nekropole z [[dolmen]]i, najstarejše arheološke najdbe v Douggi, svetišča, posvečenega Ba'al Hamonu, neopunskih stel, mavzoleja, arhitekturnih fragmentov in templja, posvečenega [[Masinisa|Masinisi]], katerega ostanki so bili najdeni med arheološkimi izkopavanji. Čeprav je naše znanje o mestu pred rimsko osvojitvijo še vedno zelo omejeno, so nedavne arheološke najdbe revolucionarno spremenile podobo, ki smo jo imeli o tem obdobju. Identifikacija templja, posvečenega Masinisi pod forumom, je ovrgla teorijo Louisa Poinssota, da je numidijsko mesto stalo na planoti, vendar ločeno od novejše rimske naselbine. Tempelj, ki je bil zgrajen v desetem letu Micipsove vladavine (139 pr. n. št.), je širok 14 m × 6,3 m. To dokazuje, da je bilo območje okoli foruma že pozidano pred prihodom rimskih kolonistov.<ref name="khan13155"/> V bližini je bila odkrita tudi stavba iz 2. stoletja pr. n. št. Podobno Douggin mavzolej ni osamljen, ampak stoji znotraj mestne nekropole. Nedavne najdbe so ovrgle prejšnje teorije o tako imenovanem »numidijskem obzidju«. Obzidje okoli Dougge v resnici ni numidijsko; je del mestnih utrdb, zgrajenih v pozni antiki. Ciljno usmerjena izkopavanja so tudi dokazala, da sta tisto, kar je bilo interpretirano kot dva numidijska stolpa v obzidju, v resnici dva pogrebna spomenika iz numidijske dobe, ki sta bila veliko kasneje ponovno uporabljena kot temelj in del obrambe.<ref>Mustapha Khanoussi, « L'évolution urbaine de Thugga (Dougga) en Afrique proconsulaire : de l'agglomération numide à la ville africo-romaine », pp. 131-143</ref> Odkritje libijskih in punskih napisov na najdišču je sprožilo razpravo o upravljanju mesta v času Numidijskega kraljestva. Razprava – o razlagi epigrafskih virov – se je osredotočila na vprašanje ali je bilo mesto še vedno pod punskim vplivom ali pa je bilo vse bolj berbersko.<ref>Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', pp. 2522-2527</ref><ref>Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', coll. Babel, éd. Actes Sud/Leméac, Paris/Montréal, 2007, pp. 299-300</ref> Lokalne berberske institucije, ločene od kakršne koli oblike punske oblasti, so nastale od numidijskega obdobja naprej,<ref>Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', p. 2525</ref> vendar Camps ugotavlja, da so punski ''šofeti'' še vedno obstajali v več mestih, vključno z Douggo, v rimski dobi,<ref>Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', p. 300</ref> kar je znak nadaljnjega punskega vpliva in ohranitve nekaterih elementov punske civilizacije še dolgo po padcu Kartagine. === Rimsko cesarstvo === [[File:Guggah a historical monuments in Tunisia.JPG|thumb|[[Rimsko gledališče, Dougga]]]] [[File:Dougga olivier ruines.jpg|thumb|right|Ruševine med oljkami v Douggi]] Rimljani so Douggi po osvojitvi regije podelili status avtohtonega mesta ({{langx|la|civitas}}).<ref>Collectif, ''L'Afrique romaine. 69-439'', éd. Atlande, Neuilly-sur-Seine, 2006, p. 309</ref> Ustanovitev kolonije Kartagina med [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovo]] vladavino je zapletla institucionalni status Dougge. Mesto je bilo vključeno v ozemlje (''pertica'') [[Rimska kolonija|rimske kolonije]], vendar je približno v tem času ob obstoječi naselbini nastala tudi skupnost (''[[pagus]]'') rimskih kolonistov. Dve stoletji sta tako območje upravljala dva civilna in institucionalna organa: mesto s svojimi ''peregrinus'' in {{langx|la|pagus}} z rimskimi državljani. Oba sta imela rimske civilne institucije: [[magistrat]]e in svet ({{langx|la|ordo}}) dekurionov za mesto, lokalni svet od konca 1. stoletja n. št. in lokalne upravitelje za ''pagus'', ki so bili pravno podrejeni oddaljeni, a močni koloniji Kartagini. Poleg tega epigrafski dokazi kažejo, da je dvojni magistrat v punskem slogu, ''sufeti'', tukaj dosegel določeno meščansko veljavo še dolgo v cesarskem obdobju. Pravzaprav je mesto nekoč imelo tri magistrate hkrati, kar je v Sredozemlju relativna redkost.<ref>{{cite journal |last1=Ilẹvbare |first1=J.A. |title=The Impact of the Carthaginians and the Romans on the Administrative System of the Maghreb Part I |journal=Journal of the Historical Society of Nigeria |date=June 1974 |volume=7 |issue=2 |pages=187–197 |jstor=41857007 }}</ref> Sčasoma je romanizacija mesta zbližala obe skupnosti. Pomembni člani peregrinov so vse bolj sprejemali rimsko kulturo in vedenje, postajali rimski državljani, sveti obeh skupnosti pa so začeli soglasno sprejemati odločitve. Naraščajoča bližina skupnosti je bila sprva omogočena zaradi njihove geografske bližine – med njunima naseljema ni bilo fizične razlike – in kasneje zaradi institucionalnih ureditev. Med vladavino [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] je mesto dobilo [[rimsko pravo]]; od tega trenutka naprej so magistrati samodejno prejeli rimsko državljanstvo, pravice mestnih prebivalcev pa so postale podobne pravicam rimskih državljanov. V istem obdobju je ''pagus'' od Kartagine pridobil določeno stopnjo avtonomije; lahko je prejemal zapuščine in upravljal javna sredstva. Kljub temu sta se šele leta 205 n. št., med vladavino [[Septimij Sever|Septimija Severja]], obe skupnosti združili v eno občino ([[municipij]]), ki je postala 'svobodna' (glej spodaj), medtem ko je bila kartaginska {{langx|la|pertica}} zmanjšana. Mesto je podpiralo ''[[euergetizem]]'' (starodavna praksa, da so visoko rangirani in bogati posamezniki v družbi del svojega bogastva razdelili skupnosti) njegovih velikih družin bogatih posameznikov, ki je včasih doseglo pretirane ravni, medtem ko so njegovi interesi uspešno zastopali pritožbe na cesarje. Razvoj Dougge je dosegel vrhunec v času vladavine [[Galien]]a, ko je dobila status ločene rimske kolonije. Spomeniki Dougge pričajo o njeni blaginji v obdobju od vladavine [[Dioklecijan]]a do vladavine [[Teodozij I.|Teodozija I.]],<ref name="afrrom310">Collectif, ''L'Afrique romaine. 69-439'', p. 310</ref> vendar je od 4. stoletja zapadla v nekakšno omamo. Zdi se, da je mesto doživelo zgodnji upad, kar dokazujejo relativno revni ostanki krščanstva.<ref name="afrrom310"/> V obdobju [[Afriški eksarhat|bizantinske vladavine]] se je območje okoli foruma spremenilo v utrdbo; več pomembnih stavb je bilo uničenih, da bi zagotovili potrebne materiale za njegovo gradnjo. === Kalifat === Dougga po muslimanskih vdorih na to območje ni bila nikoli povsem zapuščena. Dolgo časa je Dougga ostala lokacija majhne vasi, naseljene s potomci nekdanjih prebivalcev mesta, kar dokazujeta majhna mošeja v templju Avgustove pobožnosti in majhna kopel iz obdobja [[Aglabidi|Aglabidov]] na južnem boku foruma. === Arheološka dela === Prvi zahodni obiskovalci, ki so pustili pričevanja o ruševinah, so najdišče dosegli v 17. stoletju. Ta trend se je nadaljeval v 18. in na začetku 19. stoletja.<ref name="strabon">[http://www.tunisia.strabon.org/amvppc/Dougga/Dossier%20Patrimoine/08exploration_fr.html Exploration et collections du site de Dougga (Strabon)]{{dead link|date=September 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Najbolje ohranjeni spomeniki, vključno z mavzolejem, so bili opisani in ob koncu tega obdobja predmet arhitekturnih študij. Ustanovitev francoskega tunizijskega protektorata leta 1881 je privedla do ustanovitve nacionalnega inštituta za starine ({{langx|fr|Institut national du patrimoine}}), za katerega je bilo izkopavanje najdišča v Douggi od leta 1901 prednostna naloga, vzporedno z deli, ki so se izvajala v Kartagini. Dela v Douggi so se sprva osredotočila na območje okoli [[forum]]a; druga odkritja so zagotovila skoraj stalno serijo izkopavanj na najdišču do leta 1939. Vzporedno s temi izkopavanji so potekala tudi dela za obnovo kapitola, od katerega sta ostala le pročelje in podstavek stene [[cela|cele]], ter za obnovo mavzoleja, zlasti med letoma 1908 in 1910.<ref name="strabon"/> Po osamosvojitvi Tunizije so izkopali tudi druge stavbe, vključno s templjem Karakalove zmage v Germaniji. V istem obdobju so zadnje prebivalce najdišča izselili in preselili v vas, ki je na ravnini nekaj kilometrov od antičnega najdišča, imenovanega Nova Dougga. Leta 1991 je bila sprejeta odločitev, da se najdišče razglasi za nacionalni arheološki park. Program sodelovanja v znanosti si prizadeva zlasti za spodbujanje preučevanja napisov na najdišču in poganskih templjev. Leta 1997 je bila Dougga dodana na seznam svetovne dediščine UNESCO. Kljub svojemu pomenu in izjemnemu stanju Dougga ostaja stran od mnogih turistov in letno sprejme le približno 50.000 obiskovalcev. Da bi jo naredili bolj privlačno, razmišljajo o izgradnji muzeja na kraju samem, nacionalni inštitut za starine pa je vzpostavil spletno stran, ki predstavlja najdišče in okolico.<ref>[http://www.medianet.com.tn/inp/ Portail de Dougga (Ministère de la culture et de la sauvegarde du patrimoine)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090403160440/http://www.medianet.com.tn/inp/ |date=2009-04-03 }}</ref> Zaenkrat lahko obiskovalci z dovolj časa cenijo Douggo, ne le zaradi številnih ruševin, temveč tudi zaradi oljčnih nasadov, ki dajejo najdišču edinstveno vzdušje. == Douggia ''Liberty'' == [[File:Inscription in Dougga.jpg|thumb|upright|Napis v čast Marciju Maksimu, ki sta ga skupaj postavila ''pagus'' in ''civitas'']] Od leta 205 n. št., ko sta se mesto ({{langx|la|[[civitas]]}}) in skupnost ({{langx|la|[[pagus]]}}) združila v eno občino ([[municipij]]), je Dougga nosila naziv ''liberum'', katerega pomen ni takoj jasen. Izraz se pojavlja v nazivih nekaterih drugih občin, ustanovljenih v istem času: Thibursicum Bure,<ref>''ILAf'', 506</ref> Aulodes<ref>[[Corpus inscriptionum latinarum|''CIL'']] VIII, 14355</ref> in Thysdrus.<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' XII, 686</ref> Predlaganih je bilo več razlag njegovega pomena.<ref>Jacques Gascou, ''La politique municipale de l'Empire romain en Afrique proconsulaire de Trajan à Septime Sévère'', éd. CEFR, Rome, 1972, pp. 179-180</ref><ref name="lepelley10514">Claude Lepelley, « Thugga au IIIe siècle : la défense de la liberté », ''Dougga (Thugga). Études épigraphiques'', éd. Ausonius, Bordeaux, 1997, pp. 105-114, also available in Claude Lepelley, ''Aspects de l'Afrique romaine : les cités, la vie rurale, le christianisme'', éd. Edipuglia, Bari, 2001, pp. 69-81</ref> Po Merlinu in Poinssotu izraz izhaja iz imena boga Liberja, v čigar čast je bil v Douggi postavljen tempelj.<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 26467</ref> Vzdevek ''Liberum'' bi torej sledil istemu vzorcu kot ''Frugifer'' in ''Concordia'', ki se pojavljata v nazivu Thibursicum Bure. Thibursicum Bure pa je izjema od pravila; nazivi drugih municipij, vključno z izrazom ''liberum'', ne vključujejo imen nobenih božanstev, zato je bila ta hipoteza opuščena.<ref name="lepelley10514"/> Druga možnost je, da se ''liberum'' nanaša na svobodni status ({{langx|la|libertas}}, 'svoboda'). To razlago potrjuje napis, najden v Douggi, ki časti Aleksandra Severja kot »ohrajevalca svobode« ({{langx|la|conservator libertatis}}).<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 1484 ; 26552 ; ''ILTun'', 1415 ; Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', inscription n°57. [[Marcus Aurelius Probus|Probus]] is honored with a similar title in the inscription [[Corpus inscriptionum latinarum|''CIL'']] VIII, 26561</ref> Vendar ni jasno, kakšno obliko je imela ta svoboščina. Toutain meni, da gre za oznako za posebno vrsto municipija – svobodna mesta, kjer rimski guverner ni imel pravice nadzorovati občinskih magistratov. Vendar ni dokazov, da bi Dougga uživala izjemne pravne privilegije, kakršne so bile povezane z nekaterimi svobodnimi mesti, kot je [[Afrodizija]] v Mali Aziji. Veyne je tako predlagal, da Douggova »svoboda« ni nič drugega kot izraz koncepta svobode brez kakršnega koli pravnega pomena;<ref>Paul Veyne, « Le Marsyas ''colonial'' et l'indépendance des cités », ''Revue de philologie'', n°35, 1961, pp. 86-98</ref> pridobitev statusa municipija je mesto osvobodila podrejenosti in mu omogočila, da se okrasi z »okrasi svobode« ({{langx|la|ornamenta libertatis}}).<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 210 (''ILS'' 5570) à Cillium</ref> Svoboda mesta se je slavila tako kot se je poveličevalo njegovo dostojanstvo; cesar Prob je »ohranjevalec svobode in dostojanstva« ({{langx|la|conservator libertatis et dignitatis}}).<ref>[[Corpus inscriptionum latinarum|''CIL'']] VIII, 26561 ; Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', inscription n° 63</ref> Gascou v skladu z Veynejevo razlago opisuje situacijo takole: »''Liberum'', v Thuggovem nazivu, je izraz [...], s katerim se mesto, ki je dolgo čakalo na status municipija, z veseljem laska«.<ref>Jacques Gascou, ''op.cit.'', p. 180</ref> [[File:P6212503 dougga.jpg|left|thumb|Napis, ki so ga postavili civitas malo pred združitvijo s pagusom. Napisi, kot je ta, so praktično edini zapis, ki ga imamo o mestnih institucijah.]] Kljub Gascoujevemu sklepu so se v zadnjem času začela prizadevanja za opredelitev konkretnih vidikov Douggove ''svobode''. Lepelley meni, da se to po eni strani nanaša na odnose med mestom in Rimom, po drugi strani pa lahko izraz zajema vrsto različnih privilegijev različnih stopenj.<ref name="lepelley10514"/> Znano je, da je ozemlje Kartagine, h kateremu je do leta 205 n. št. spadal dougški pagus, uživalo takšne privilegije: prebivalci pagusa so med [[Trajan]]ovo vladavino celo poslali prošnjo za obrambo fiskalne imunitete ozemlja Kartagine ({{langx|la|immunitas perticae Carthaginiensium}}).<ref>''L'Année épigraphique'', 1963, 94</ref> Dougški civitas te koncesije ni bil odobren, zato je združitev pagusa s civitas pomenila, da so državljani pagusa tvegali izgubo svojih zavidljivih privilegijev. Svoboda municipija, ustanovljenega med vladavino Septimija Severa, bi se tako lahko nanašala na fiskalno imuniteto, ki jo je omogočilo veliko bogastvo regije in cesarjeva radodarnost do vsakega municipija ob njegovi združitvi. Med vladavino Galiena se je neki Avl Vitelij Feliks Honorat, znana oseba v Duggi, obrnil na cesarja, »da bi zagotovil javno svobodo«.<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 26582 (''ILS'' 9018) ; Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', inscription n°70</ref> Lepelley meni, da je to znak, da je bil mestni privilegij postavljen pod vprašaj, čeprav se zdi, da je Dougga vsaj delno uspela ohraniti svoje koncesije, kar dokazuje napis v čast »Probu, branilcu njene svobode«.<ref name="lepelley10514"/> Po Christolovem mnenju pa ta razlaga preveč omejuje pomen besede ''libertas''.<ref name="christol191">Michel Christol, ''Regards sur l'Afrique romaine'', éd. Errance, Paris, 2005, p. 191</ref> Po Christolovem mnenju je pomembno, da ne pozabimo, da je bila cesarjev sklep leta 205 sprejet na zahtevo civitas in da je moral upoštevati odnose, ki so že obstajali med njo in pagusom. Avtonomija, ki jo je civitas dosegla med vladavino Marka Avrelija, in podelitev rimskega prava sta sprožili misel na združitev obeh skupnosti, kar bi nedvomno povzročilo določeno nelagodje v pagusu. Prebivalci pagusa bi izrazili »zaskrbljenost ali celo zavrnitev, ko bi se soočili s pretenzijami svojih najbližjih sosedov«.<ref>Michel Christol, ''op. cit.'', p. 190</ref> To bi pojasnilo čast, ki jo je pagus pripisal Komodu ({{langx|la|conservator pagi}}, "zaščitnik skupnosti").<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 27374 ; inscription revisted and commented by Jacques Gascou, « Conservator pagi (d'après l'inscription de Thugga CIL VIII, 27374) », ''Dougga (Thugga). Études épigraphiques'', éd. Ausonius, Bordeaux, 1997, pp. 97-104</ref> Za Christola je treba izraz ''liberum'' razumeti v tem kontekstu in v abstraktnem smislu. Ta svoboda izhaja iz pripadnosti mestu in izraža konec odvisnosti od civitas, »povzdigovanje skupnosti peregrinov v svobodo rimskega državljanstva«, kar je hkrati pomirilo strahove prebivalcev pagusa in odprlo vrata kasnejšemu napredovanju v status kolonije. Do tega napredovanja je prišlo leta 261 n. št. v času vladavine Galiena po prošnji Avla Vitelija Feliksa Honoratusa v Christolovi različici dogodkov. Po Christolovi različici dogodkov obramba ''libertas publica'' ni bila vprašanje obrambe ogroženega privilegija, temveč zahteva po »končni svobodi« (''summa libertas'') – napredovanju v status kolonije.<ref>Michel Christol, ''op. cit.'', p. 195</ref> Christol poudarja tudi, da bi moral biti njihov formalni videz kljub abstraktnemu značaju izrazov, kot sta ''libertas'' ali ''dignitas'', sklicevanje na konkretne in edinstvene dogodke.<ref>[http://www.cairn.info/article_p.php?ID_ARTICLE=PHIL_781_0013 Michel Christol, « De la liberté recouvrée d’Uchi Maius à la liberté de Dougga » ''Revue de philologie, de littérature et d’histoire anciennes'', tome LXXVIII, 2004, pp. 13-42]</ref> == Opis == [[File:Plan forum dougga-en.svg|thumb|300px|Zemljevid območja okoli foruma: na vzhodu, od severa proti jugu, sta Merkurjev tempelj in Avgustov tempelj pobožnosti, ''trg vrtnice vetrov'' in tržnica; na zahodu zahodni trg s kapitolom in takoj levo od kapitolom podstrukture Masinisinega templja; sivo je označen obris bizantinske utrdbe.]] Mesto, kot obstaja danes, je v bistvu sestavljeno iz ostankov iz rimskega obdobja, ki večinoma segajo v 2. in 3. stoletje. Rimski graditelji so morali upoštevati tako posebej skalnat teren lokacije kot tudi prejšnje gradnje, zaradi česar so opustili običajno postavitev rimskih naselij,<ref name="slim153">Hédi Slim et Nicolas Fauqué, ''La Tunisie antique. De Hannibal à saint Augustin'', éd. Mengès, Paris, 2001, p. 153</ref> kar je še posebej očitno tudi na mestih, kot je Timgad. Nedavna arheološka izkopavanja so potrdila kontinuiteto v urbanističnem razvoju mesta. Središče mesta je bilo vedno na vrhu hriba, kjer je [[forum]] nadomestil numidijsko [[agora|agoro]]. Ko se je Dougga razvijala, je urbana gradnja zasedala pobočje hriba, tako da je mesto po mnenju Hédija Slima spominjalo na »kompaktno maso«.<ref name="slim153"/> Zgodnja arheološka izkopavanja so se osredotočala na javne stavbe, kar je pomenilo, da so zasebne stavbe sprva odkrivali na koncih jarkov, izkopanih v ta namen. Kasneje so izkopali jarke z namenom, da bi razkrili še posebej značilne zasebne stavbe. === Numidijsko prebivališče === V temeljih templja, posvečenega Liberju, so odkrili sledove prebivališča iz numidijskega obdobja.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', éd. Agence de mise en valeur du patrimoine et de promotion culturelle, Tunis, 2008, p. 41</ref> Čeprav so te sledi zelo šibke, so ovrgle teorije prvih arheologov, vključno z Louisom Poinssotom, da sta bili rimska in predrimska naselja na ločenih mestih. Naselji sta se očitno prekrivali. === Vila ''trifolium'' === [[File:Maison trifolium dougga cour.jpg|left|thumb|Dvorišče vile ''trifolium'']] Ta rezidenca, ki datira v 2. ali 3. stoletje, stoji navzdol od četrti, ki obdaja forum in glavne javne spomenike v mestu, na območju, kjer so ulice vijugaste.<ref name="golvin99">Jean-Claude Golvin, ''L'antiquité retrouvée'', éd. Errance, Paris, 2003, p. 99</ref> Vila ''trifolium'', poimenovana po sobi v obliki detelje, ki je bila nedvomno uporabljena kot [[triklinij]], je največja zasebna hiša, ki so jo doslej izkopali v Douggi. Hiša je imela dve nadstropji, vendar od zgornjega nadstropja skoraj ni ostalo nič. Stoji na jugu mesta, na pol poti navzgor po hribu. Hiša je še posebej zanimiva zaradi načina, kako je zgrajena tako, da se ujema z razporeditvijo terena; vhodna dvorana se spušča proti dvorišču, okoli katerega so bili razporejeni različni prostori.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', pp. 64-66</ref> === Tržnica === [[File:Marché dougga.jpg|thumb|right|Ostanki tržnice]] Tržnica izvira iz sredine 1. stoletja. Imela je obliko kvadrata velikosti 35,5 m × 28 m, obdanega s [[portik]]om in trgovinami na dveh straneh. Severna stran je imela portik, južna pa [[eksedra|eksedro]].<ref>Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1 « Monuments publics », éd. Picard, Paris, 1996, p. 455</ref> V eksedri je bil verjetno kip [[Merkur (mitologija)|Merkurja]].<ref name="khandoug27">Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 27</ref> Da bi nadomestili naravni naklon tal, na katerem stoji tržnica, so se graditelji lotili obsežnih zemeljskih del. Ta zemeljska dela sodijo med najstarejše rimske gradnje, njihova orientacija glede na forum pa kaže, da niso bila zgrajena na nobenih prejšnjih temeljih.<ref name="khandoug27"/> Vendar pa se današnja lokacija ostankov tržnice v bližini foruma ne sme napačno razumeti kot povezava med obema. Tržnica je bila med gradnjo bizantinske utrdbe skoraj popolnoma uničena. Izkopavanja so bila opravljena v letih 1918–1919.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 336</ref> === Licinijeve terme === Licinijeve terme so zanimive, ker imajo večino prvotnih zidov nedotaknjenih, pa tudi dolg predor, ki so ga uporabljali sužnji, ki so delali v termah. Terme je mestu podarila družina Licinii v 3. stoletju. Uporabljale so se predvsem kot zimske kopeli. [[Frigidarij]] ima trojne arkade na obeh koncih in velika okna s pogledom na dolino. == Pogrebne strukture == === Dolmeni === [[File:P6212563 dougga.jpg|right|thumb|Dolmen v severni nekropoli]] Prisotnost [[dolmen]]ov v Severni Afriki je spodbudila zgodovinske razprave, za katere se pravi, da imajo ideološko ozadje.<ref>Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', coll. Babel, éd. Actes Sud/Leméac, Paris/Montréal, 2007 {{ISBN|978-2-7427-6922-3}}</ref> Dolmeni v Douggi so bili predmet arheoloških izkopavanj, pri katerih so odkrili tudi okostja in keramične predmete. Čeprav je težko določiti datum postavitve dolmenov, saj so bili v uporabi do zore krščanske dobe, se zdi verjetno, da izvirajo vsaj iz leta 2000 pred našim štetjem.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 62</ref> Gabriel Camps je predlagal povezavo s Sicilijo. Enako je predlagal za grobnice ''haouanet'', najdene v Alžiriji in Tuniziji.<ref>Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', p. 90</ref> === Numidijske koritaste grobnice === [[File:Dougga rotonde.jpg|thumb|right|Primer koritaste grobnice]] V Douggi so odkrili vrsto grobnice, edinstveno za numidijski svet. Imenujejo se koritaste grobnice ali okrogli spomeniki. === Punsko-libijski mavzolej === {{glavni|Libijsko-punski mavzolej Dougga}} [[File:Dogga mausolée2.jpg|thumb|left|upright|Mavzolej v sedanjem stanju]] Atebanov mavzolej je eden zelo redkih primerov kraljeve numidijske arhitekture. Drugi je v Sabrathi v [[Libija|Libiji]]. Nekateri avtorji menijo, da obstaja povezava s pogrebno arhitekturo v [[Anatolija|Anatoliji]] in nekropolami v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] iz 3. in 2. stoletja pr. n. št.<ref name="grosII417">Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 2 « Maisons, palais, villas et tombeaux », éd. Picard, Paris, 2001, p. 417</ref> Ta grobnica je visoka 21 m in je bila zgrajena v 2. stoletju pr. n. št. Dvojezični napis, nameščen v mavzoleju, omenja, da je bila grobnica posvečena Atebanu, sinu Iepmatata in Paluja. Leta 1842 je sir Thomas Reade, britanski konzul v Tunisu, med odstranjevanjem tega napisa resno poškodoval spomenik. Ta dvojezični punsko-libijski napis, ki ga zdaj hrani [[Britanski muzej]], je omogočil dešifriranje libijskih znakov.<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/search.aspx?place=33644&plaA=33644-3-1 British Museum Collection]</ref> Šele pred kratkim je bilo ugotovljeno, da je bil napis prvotno nameščen na eni strani lažnega okna na podiju.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 74</ref> Glede na najnovejše raziskave so imena, navedena v napisu, le imena njegovega arhitekta in predstavnikov različnih poklicev, ki so sodelovali pri njegovi gradnji. Spomenik so zgradili prebivalci mesta za numidijskega kneza; nekateri avtorji menijo, da je bil namenjen [[Masinisa|Masinisi]].<ref name="grosII417"/><ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p 75</ref> Spomenik svoj sedanji videz dolguje delu francoskega arheologa Louisa Poinssota, ki ga je v bistvu rekonstruiral iz kosov, ki so ostali ležati na tleh. Do grobnice se dostopa preko podstavka s petimi stopnicami. Na severni strani podija (najnižji od treh nivojev v spomeniku) je odprtina v pogrebno sobo, ki je zaprta s kamnito ploščo. Druge strani so okrašene z lažnimi okni in štirimi eolskimi pilastri. Drugo raven sestavlja tempeljsko kolonada (''naiskos''); stebri na vsaki strani so [[jonski slog|jonski]]. Tretja raven je najbogateje okrašena od vseh: poleg [[pilaster|pilastrov]], podobnih tistim na najnižji ravni, je zaključena s [[piramida|piramido]]. Ohranili so se tudi nekateri elementi iz klesanega kamna. === Rimske grobnice === [[File:Dougga cillia.jpg|left|thumb|Rimska pogrebna stela v Douggi]] Čeprav so bila v preteklosti opravljena dela za odkrivanje rimskih grobnic,<ref>The Latin texts found on these sepulchres have been collated and published in Mustapha Khanoussi et Louis Maurin [sous la dir. de], ''Mourir à Dougga. Recueil des inscriptions funéraires'', éd. Ausonius, Bordeaux, 2002</ref> so jih danes delno prevzele oljke. [[File:Hypogée dougga.JPG|thumb|right|Hipogej]] Različne nekropole označujejo območja naselitve v Douggi. Pet območij je bilo opredeljenih kot nekropole: prvo na severovzhodu, okoli Saturnovega templja in Viktorijine cerkve, drugo na severozahodu, območje, ki zajema tudi dolmene na najdišču, tretje na zahodu, med cisternama Aïn Mizeb in Aïn El Hammam ter severno od templja Junone Celestis, četrto in peto na jugu in jugovzhodu, eno okoli mavzoleja in drugo okoli slavoloka Septimija Severa.<ref>See figure no. 3 in Sophie Saint-Amans, ''Topographie religieuse de Thugga (Dougga). Ville romaine d'Afrique proconsulaire (Tunisie)'', éd. Ausonius, Bordeaux, 2004 {{ISBN|2-910023-46-X}}</ref> === Hipogej === Hipogej je napol zakopana zgradba iz 3. stoletja. Postavljen je bil sredi najstarejše nekropole, ki so jo izkopali leta 1913. Hipogej je bil zasnovan za shranjevanje pogrebnih žar v majhnih nišah v stenah; ob odkritju je vseboval sarkofage, kar kaže na to, da je bil v uporabi že dolgo časa.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 18</ref> == Politični spomeniki == === Slavoloki === [[File:Arc septime severe dougga.jpg|thumb|left|Slavolok Septimija Severa]] V Douggi sta še vedno dva [[slavolok]]a, ki sta v različnem stanju propadanja. [[File:Dougga MBh30.jpg|thumb|right|Slavolok Aleksandra Severa]] Septimija Severa slavolok, ki je močno poškodovan, stoji blizu mavzoleja in na poti, ki vodi iz Kartagine v Tevesto.<ref name="khanoussi70">Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 70</ref> Postavljen je bil leta 205 n. št. Slavolok Aleksandra Severa, ki izvira iz let 222 do 235, je kljub izgubi zgornjih elementov relativno dobro ohranjen. Enako oddaljen je od kapitola in templja Junone Celestise. Njegova arkada je visoka 4 m.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 58</ref> Tretji slavolok, ki izvira iz tetrarhije, je popolnoma izgubljen. === Forum === [[File:Dougga-forum.JPG|left|thumb|Pogled na zahodni del foruma s kapitola]] Mestni forum, ki meri 924 m²,<ref>Hédi Slim et Nicolas Fauqué, ''op. cit.'', p. 156</ref> je majhen. Na nekaterih mestih je bolje ohranjen kot na drugih, saj je gradnja bizantinske utrdbe poškodovala njegov velik del.<ref name="grosII228">Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, p. 228</ref> Kapitol, ki stoji na območju, obdanem s portiki, s svojim impozantnim videzom dominira nad okolico. ''Trg Vrtnice vetrov'' (ki je poimenovan po dekorativnem elementu) je bolj podoben sprehajališču, ki vodi do Merkurjevega templja, ki stoji na njegovi severni strani, kot pa odprtemu javnemu prostoru.<ref name="grosII228"/> Tu sta verjetno stali tudi mestna kurija in tribuna za govore. Arheologi so že zdavnaj verjeli, da se je rimska naselbina v Douggi zgodila ''ex nihilo''. To domnevo je ovrglo odkritje svetišča, posvečenega Masinisiju, med podkonstrukcijami za kapitolom.<ref name="khanoussi32">Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 32</ref> == Rekreacijski objekti == === Gledališče === {{glavni|Rimsko gledališče, Dougga}} [[File:Dougga Theatre - Looking Down from the Top.jpg|thumb|right|Rimsko gledališče, Dougga]] Rimska gledališča so bila temeljni element monumentalne podobe mesta od vladavine Avgusta.<ref>Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, pp. 290-291</ref> Gledališče, ki je bilo zgrajeno leta 168 ali 169 n. št., je eden najbolje ohranjenih primerov v rimski Afriki. Lahko je sprejelo 3500 gledalcev, čeprav je imela Dougga le 5000 prebivalcev. Bila je ena izmed vrste imperialnih stavb, zgrajenih v dveh stoletjih v Douggi, ki odstopajo od klasičnih 'načrtov' le toliko, kolikor so bili prilagojeni lokalnemu terenu. Narejenih je bilo nekaj manjših prilagoditev, lokalni arhitekti pa so imeli določeno svobodo glede ornamentike stavb.<ref>Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, pp. 293-294</ref> [[Image:Dougga theatre 1900.jpg|thumb|left|Gledališče na začetku 20. stoletja]] Posvetilo, vgravirano v [[pediment]] odra in na portiku, dominira nad mestom, se spominja naročnika stavbe, P. Marciusa Quadratusa, ki jo je »zgradil za svojo domovino s svojimi denariji«; posvetitev so praznovali s »scenskimi upodobitvami, razdelitvijo življenja, festivalom in atletskimi igrami«. Gledališče se še vedno uporablja za predstave klasičnega gledališča, zlasti med festivalom Dougga, in na njem so bila izvedena konservatorska dela.<ref>{{cite web |url= http://www.medianet.com.tn/inp/file/restauration_teatre.pdf | title= Projet de restauration et de mise en valeur du théâtre romain de Dougga (Institut national du patrimoine) }}{{dead link|date=September 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Avditorij === Mesto, znano kot avditorij, je prizidek k templju Liber, ki je verjetno služil za iniciacijo novincev. Kljub sodobnemu imenu avditorij ni bil prizorišče za spektakle; le njegova oblika nakazuje drugače. Meri 20 m × 20 m. === Cirkus === [[File:Mosaique aurige dougga.jpg|thumb|300px|Mozaik voznika, najden v Douggi in razstavljen v Narodnem muzeju Bardo]] Mesto ima cirkus, zasnovan za dirke z vozovi, vendar je danes komaj viden. Prvotno je bil cirkus le polje; napis v templju v čast Karakalove zmage v Germaniji omenja, da so zemljišče leta 214 podarili Gabinii in ga opisuje kot ''ager qui appellatur circus'' (polje, ki služi kot cirkus).<ref>[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]], VIII, 26546 et 26650</ref><ref>''ILAf'', 527, cité par Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, p. 354</ref> Leta 225 pa je bilo zemljišče pripravljeno in cirkus zgrajen. Financirali so ga magistrati (''duumviri'' in ''edili''), potem ko so to obljubili na zahtevo celotnega prebivalstva mesta.<ref>Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', figure n°15</ref> Cirkus je bil zgrajen tako, da bi čim bolj izkoristili okoliško pokrajino, kar je odražalo razumljivo potrebo po omejitvi stroškov v srednje velikem mestu z omejenimi viri, zagotovo pa tudi željo po čim hitrejšem končanju gradbenih del, saj so bili mandati magistratov omejeni na eno leto. Kljub temu se je pričakovalo, da bo gradnja imela 'določen obseg';<ref name="khanmaur41">Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', p. 41</ref> z dolžino 393 m in dolžino spine 190 m × 6 m je cirkus precej izjemen v rimski Afriki. Cirkus označuje Douggo za eno najpomembnejših mest v provinci, poleg Kartagine, Tizdra, [[Leptis Magna|Leptis Magne]], [[Hadrumet]]a in [[Utika|Utike]].] Donacija zemljišča za užitek širšega prebivalstva ({{langx|la|ad voluptatem populi}}) in njegov razvoj na zahtevo celotnega prebivalstva ({{langx|la|postulante universo populo}}) sta opomin na pomen spektaklov v družbenem življenju rimskih mest in povpraševanje po ljudski zabavi. === Amfiteater === Vprašanje, ali je bil v Douggi amfiteater, še ni dokončno odgovorjeno. Tradicionalno se velika eliptična vdolbina severozahodno od najdišča razlaga kot lokacija amfiteatra. Arheologi pa so glede te teme postali veliko bolj previdni. === Terme === [[File:Baths of the Cyclopes.jpg|right|thumb|Kiklopske terme]] V Douggi so bile v celoti izkopane tri rimske terme; četrte so bile doslej odkrite le delno. Od teh štirih kopel ena (»kopel hiše zahodno od Tellusovega templja«) pripada zasebni rezidenci, dve, Aïn Doura in kopališče, dolgo znano kot ''Licinijanska kopel'', sta bili sodeč po svoji velikosti odprti za javnost, medtem ko je narava zadnje kopeli, kopeli Kiklopov, težje razložiti. ;Kiklopske terme Med izkopavanjem Kiklopskih term so odkrili mozaik kiklopov, ki kujejo Jupitrove strele. Zdaj je na ogled v [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Narodnem muzeju Bardo]], kjer je razstavljenih tudi več zelo dobro ohranjenih stranišč. Stavba je bila na podlagi študije mozaika datirana v 3. stoletje našega štetja. Velikost stavbe (njen frigidarij je manjši od 30 m² je nekatere strokovnjake navedla k prepričanju, da je šlo za zasebno kopališče, vendar se je identifikacija ''[[domus]]a'' v neposredni bližini izkazala za težavno. ''Vila trifolium'' je precej oddaljena, najbližje ruševine pa je težko prepoznati, saj niso dobro ohranjene. Yvon Thébert zato predlaga, da je kopališče služilo lokalni četrti.<ref name="thebert179">[[Yvon Thébert]], ''Thermes romains d'Afrique du Nord et leur contexte méditerranéen'', éd. École française de Rome, Rome, 2003, p. 179</ref> ;Antonijske ali Licinijeve terme [[File:P6212512 dougga.jpg|thumb|right|Kapitol, viden iz Antonijevih term]] Antonijske terme, ki izvirajo iz 3. stoletja, so bile znane kot Licinijeve terme (po cesarju [[Galien|Publiju Liciniju Egnaciju Galienu]]) in imajo več nadstropij. Louis Poinssotova identifikacija kopališča kot iz obdobja Galienove vladavine na podlagi nepopolnih napisov in Douggine blaginje v tem času je bila pod vprašajem nedavnih raziskav, ki jih je izvedel zlasti Michel Christol. Christol je predlagal, da terme izvirajo iz obdobja vladavine [[Karakala|Karakale]];<ref>See the debate in [[Yvon Thébert]], ''Thermes romains d'Afrique du Nord et leur contexte méditerranéen'', éd. École française de Rome, Rome, 2003, p. 177</ref> to tezo je kasneje potrdila analiza napisov.<ref>Michel Christol, ''op. cit.'', p. 197</ref> Drugi so celo predlagali, da kopel izvira iz obdobja vladavine Severov zaradi posebnosti, ki je postala pogosta stoletje pozneje na zahodu: stebri v severozahodnem peristilu imajo podeste z loki.<ref name="encyclo2526">Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', p. 2526</ref> Terme so bile kasneje, neznanega datuma, uporabljene za proizvodnjo oljčnega olja.<ref name="thebert177">Yvon Thébert, ''op. cit.'', p. 177</ref> Simetrična stavba je srednje velika, s površino 1700 m² brez [[palestra|palestre]], od tega 175 m² zaseda frigidarij. Gradnja kopališča je zahtevala dela za znižanje in dvig delov pobočja, na katerem je stalo, kar lahko pojasni, zakaj so deli stavbe bolje ohranjeni kot drugi; del, zgrajen na dvignjenih tleh, je večinoma izgubljen.<ref name="thebert178">Yvon Thébert, ''op. cit.'', p. 178</ref> ;Kopališča Aïn Doura [[File:Thermes ain doura dougga.jpg|thumb|right|Kopališča Aïn Doura]] V neposredni bližini Aïn Doure je delno izkopan kompleks, ki bi se lahko izkazal za največje kopališče v mestu, kopališča Aïn Doura. Na podlagi mozaikov, ki so jih našli tukaj, se domneva, da kopališče izvira iz konca 2. stoletja ali začetka 3. stoletja,<ref>According to a M. Bouhlila's hypothesis, cited in Yvon Thébert, ''Thermes romains d'Afrique du Nord et leur contexte méditerranéen'', éd. École française de Rome, Rome, 2003, p. 175</ref> in da je bil mozaični dekor obnovljen v 4. stoletju našega štetja.<ref name="thebert176">Yvon Thébert, ''op. cit.'', p. 176</ref> Kompleks ostaja večinoma nerazkrit, vendar se zdi, kot pravi Yvon Thébert, da ima simetrično zasnovo, od katere je bil izkopan le del hladilnic. ;Kopališče hiše zahodno od Tellusovega templja To kopališče, veliko 75 m², do katerega je mogoče dostopati iz hiše in z ulice, je bilo odkrito na začetku 20. stoletja. Arheološka analiza odnosa kopališča do hiše, v kateri je, je Théberta pripeljala do domneve, da je šlo za kasnejši dodatek k prvotni konstrukciji, vendar ne predlaga datuma za ta dogodek.<ref>Yvon Thébert, ''op. cit.'', p. 180</ref> == Verske zgradbe == V Douggi obstajajo arheološki ali epigrafski dokazi za več kot dvajset templjev; kar je za majhno mesto precejšnje število. Arheološki ostanki in napisi dokazujejo obstoj enajstih templjev, arheološki ostanki nadaljnjih osmih in napisi, ki se nanašajo na še štirinajst.<ref>Mustapha Khanoussi, « Le temple de la Victoire germanique de Caracalla à Dougga », ''L'Afrique du Nord antique et médiévale'', actes du VIIIe colloque d'archéologie et d'histoire de l'Afrique du Nord (8-13 mai 2000 à Tabarka), Tunis, 2003, p. 447</ref> To obilje verskih znamenitosti je predvsem posledica filantropije bogatih družin.<ref>For further information, see Sophie Saint-Amans, ''Topographie religieuse de Thugga (Dougga). Ville romaine d'Afrique proconsulaire (Tunisie)'', éd. Ausonius, Bordeaux, 2004 {{ISBN|2-910023-46-X}}</ref> === Masinisov tempelj === Masinisov tempelj stoji na zahodnem boku prestolnice. Prvi arheologi so verjeli, da so ostanki templja monumentalni vodnjak, čeprav je bil leta 1904 odkrit napis, ki dokazuje obstoj svetišča pokojnega numidijskega kralja. Ta napis je datiran v leto 139 pr. n. št., v času vladavine Micipse.<ref>RIL, 2</ref> Ostanki so podobni ostankom templja v Chemtouju in dokazujejo dejstvo, da je bilo politično središče rimskega mesta na istem mestu kot helenska agora.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 44</ref> Kamniti ostanki, najdeni na tem območju, očitno pripadajo več različnim strukturam; natančna lokacija svetišča je še vedno predmet razprav.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 46</ref> Čeprav velja prepričanje, da je Masinisov tempelj postavilo na raven boga, o tem nekateri strokovnjaki razpravljajo. Gsell meni, da bi kraljev tempelj odražal nadaljevanje vzhodnih in helenskih praks; Camps gradi na tej hipotezi in opozarja na pomanjkanje kakršnih koli antičnih virov, ki bi pričali o čemer koli več kot preprostih izrazih spoštovanja ljudstva do svojega kralja.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 47</ref> Po Campsu je tempelj le spomenik, kraj, ki pripada pogrebnemu kultu. Njegovo gradnjo deset let po začetku Micipsove vladavine je mogoče razložiti z njegovo politično simboliko: Micipsa, edini vladar po smrti svojih bratov Gulusse in Mastanabala, je potrjeval enotnost svojega kraljestva okoli kraljeve osebe.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', pp. 48-49</ref> === Kapitol === [[Image:TUNISIE DOUGA CAPITOLE 001.JPG|thumb|Kapitol leta 2008]] Kapitol je rimski tempelj iz 2. stoletja, posvečen predvsem rimski zaščitni triadi: Jupitru Največjemu (''Jupiter Optimus Maximus''), Junoni Kraljici (''Juno Regina'') in Minervi Avgusti (''Minerva Augusta''). Drugotno je posvečen blaginji cesarjev Lucija Vera in Marka Avrelija; sodeč po tej omembi je moral biti Kapitol dokončan v letih 166–167 n. št.<ref>Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, pp. 192-193</ref> Tomáš d'Arcos je v 17. stoletju Kapitol označil za Jupitrov tempelj. Konec 19. stoletja je bil predmet nadaljnjih raziskav, ki jih je leta 1893 vodil zlasti zdravnik Louis Carton. Stene, izvedene v slogu ''opus africanum'' in ogredje portika so bili obnovljeni med letoma 1903 in 1910. Claude Poinssot je leta 1955 odkril kripto pod celo. Najnovejša dela je med letoma 1994 in 1996 izvedel tunizijski Institut national du patrimoine.<ref name="amans283">Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 283</ref> Kapitol je izjemno dobro ohranjen, kar je posledica njegove vključitve v bizantinsko utrdbo. Do sprednjega portika vodi vrsta enajstih stopnic. Korintski stebri na pročelju templja so visoki 8 m, na vrhu katerih je odlično ohranjen pediment. Na pedimentu je upodobljen cesar [[Antonin Pij]], ki povzdiguje cesarja v božanstvo. Cesarja nosi orel.<ref name="amans283"/> V podnožju [[cela|cele]] so še vedno niše za tri kipe. V srednji niši stoji kolosalen kip Jupitra. Odkritje glave kipa Jupitra je Poinsota spodbudilo k domnevi, da kripta izvira iz obdobja krščanstva, ki je zmagalo nad starimi religijami. St-Amans ne izključuje možnosti, da je bila kripta zgrajena hkrati z bizantinsko citadelo, katere osrednje središče sta bila forum in kapitol. Gradnja Kapitola v Douggi je potekala hkrati z gradnjo drugih spomenikov iste vrste drugod v Severni Afriki, kar Gros pojasnjuje kot posledico večje bližine cesarskega kulta in kulta Jupitra.<ref>Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, p. 193</ref> V bližini Kapitola sta ''trg Vrtnice vetrov'' – ki je poimenovan po roži kompasa, vgravirani na tleh – in ostanki bizantinske citadele, ki je po propadu mesta ponovno uporabila del ruševin. <gallery> Image:P6212479 dougga.jpg|Antonina Pija vzvišeni božanski status Image:Dougga-ninxol.JPG|Notranjost cele z nišami, namenjenimi za kipe Image:Dougga capitole 1900.jpg|Kapitol na začetku 20. stoletja File:The Capital Dougga Tunisia 2006.jpg|Pročelje Kapitola leta 2006 File:Temple aux six colonnes 03.jpg|Kapitol ponoči </gallery> === Merkurjev tempelj === [[File:Temple mercure dougga.jpg|thumb|right|Merkurjev tempelj]] Merkurjev tempelj je prav tako posvečen Tellusu. Obrnjen je proti trgu; med njima leži ''trg Vrtnice vetrov''. Tempelj je večinoma v ruševinah. Ima tri cele, vendar nima dvorišča. Svetišče, do katerega je mogoče dostopati po štirih stopnicah, stoji na obledelem podiju. Izkopano in utrjeno je bilo med letoma 1904 in 1908.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 329</ref> === Tempelj Avgustove pobožnosti === [[File:Temple piété auguste dougga.jpg|thumb|right|Tempelj Avgustove pobožnosti, pogled s severa]] Majhen tempelj Avgustove pobožnosti je bil zgrajen v času vladavine [[Hadrijan]]a. Financiran je bil s filantropijo nekega Gaja Pompeja Nahanija.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 23</ref> Tempelj je obrnjen proti ''trgu Vrtnice vetrov''. Del preddverja se je ohranil. Za templjem, na temeljih templja Fortune, Venere Concordie in Merkurja, stoji [[mošeja]]. Mošeja je zadnji ostanek majhne vasi, ki je obstajala na tem mestu do nastanka Nove Dougge.ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 24</ref> D'Arcos je tempelj identificiral leta 1631 po zaslugi napisa, ki je bil takrat še vedno na mestu. Podij je relativno nizek (1–1,5 m); do njega se lahko povzpnemo po sedmih stopnicah na južni strani.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 346</ref> === Minervin tempelj === [[File:Minerve 2 est dougga.JPG|left|thumb|Drugi Minervin tempelj, pogled z vzhoda]] Prvi Minervin tempelj v Douggi je bil darilo zavetnika civitas konec 1. stoletja, vendar je pomembnejše mesto, posvečeno temu božanstvu, stavba s templjem in območjem, obdanim s portikom iz časa vladavine Antonina Pija. Financiran je bil s filantropijo svečenice cesarskega kulta, Julije Paule Laenatiane. Stavba je bila zasnovana tako, da je izkoristila naklon, na katerem stoji; podij je v višini strehe portika, tempelj v ožjem pomenu besede pa se nahaja zunaj okoliške stavbe. Stopnice, ki omogočajo dostop do templja, poudarjajo nedostopnost božanstva. === Tempelj Karakalove zmage v Germaniji === [[File:Voie vers ain doura façade temple victoires caracalla.jpg|thumb|right|Tempelj Karakalove zmage v Germaniji (viden na desni) na cesti proti Aïn Douri]] Tempelj Karakalove zmage v Germaniji je edina zgradba, posvečena cesarskemu kultu, ki stoji točno v Douggi.<ref name="redde457">Véronique Brouquier-Reddé, « La place du sanctuaire de la Victoire germanique de Caracalla dans la typologie de l'architecture religieuse païenne de l'Afrique romaine », ''L'Afrique du Nord antique et médiévale'', actes du VIIIe colloque d'archéologie et d'histoire de l'Afrique du Nord (8-13 mai 2000 à Tabarka), Tunis, 2003, pp. 457-470</ref> Fragmenti napisa na tempeljski [[preklada|prekladi]] so bili odkriti leta 1835, vendar tempelj ni bil identificiran do leta 1966. Ima [[nimfej]], ki datira iz časa vladavine [[Komod]]a.<ref name="khanoussi44756">Mustapha Khanoussi, « Le temple de la Victoire germanique de Caracalla à Dougga », pp. 447-456</ref> Tempelj, ki je relativno ozek, ima nenavadno zasnovo. Meri 41,5 m × 14,2 m in se nahaja ob cesti, ki se spušča od foruma do kopališča Aïn Doura. Tempelj je povezan s slavolokom nad cesto. Do templja je mogoče dostopati po polkrožnem stopnišču; v vsakem kotu dvorišča pred stopniščem je rezervoar za deževnico. Cela znotraj svetišča ima šest stranskih niš, ki so zasnovane za podstavke kipov Apolona, ​​Liberja, Neptuna, Merkurja in dveh drugih bogov, ki ju ni več mogoče prepoznati. Tempelj je viden že od daleč, mimoidoči pa lahko vidijo le celo, katere temelji so dekorativno rustikirani. Sedem stebrov je razporejenih vzdolž cele, ki se povezujejo s stranskimi vrati, ki se odpirajo na stopnišče. Tetrastilni tempelj je zgrajen v toskanskem slogu v antisu. Zasnova templja je nenavadna, saj so templji cesarskega kulta običajno korintski in se nahajajo sredi prostranega dvorišča s portikom; toskanski slog je bil zato v provincah precej redek. Tempelj torej priča o želji po izgradnji nečesa, kar bi se razlikovalo od drugih takšnih stavb, nedvomno kot odgovor na omejitve, ki jih je ustvaril teren. Posvetitev v templju osvetljuje njegovo gradnjo: napis, ki je zelo natančno datiran v leto 214 n. št., posvečuje tempelj poosebljenju zmage, Viktoriji, tukaj posebej v povezavi s cesarjevimi pohodi v Germaniji, za dobrobit Karakale in njegove matere Julije Domne.<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 26650 ; Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', inscription n°39</ref> Besedilo spominja na vojaške projekte sina Septimija Severa in njihovo praznovanje v kontekstu cesarskega kulta. Ta napis tudi pojasnjuje, da je bil tempelj zgrajen s stroški 100.000 sestercev na željo pomembne gospe iz Dougge po imenu Gabinia Hermiona po njeni smrti. Poleg velikodušnosti tega filantropskega dejanja je njena oporoka predvidevala letni banket za ''ordo decurionum'', ki bi ga financirali njeni dediči ob obletnici posvetitve templja. Hkrati je Gabinia Hermiona zapustila zemljišče za cirkus ''v veselje ljudstva''. Tempelj je nedvomno zasedal enega zadnjih prostih prostorov v bližini foruma. Dobrotnica templja je imela to mesto v središču mesta raje kot tiste, ki jih je imela v lasti na obrobju: mesto cirkusa ali mesto, kjer je bil kasneje zgrajen Celestin tempelj. Gabinijina družina, ena najbogatejših v Douggi, je bila dobro uvrščena med kartažanske veljake in je ohranila svojo moč v Douggi, tudi med zmanjšanjem lokalne aristokracije v 3. stoletju. Določila Gabinijine oporoke pričajo o njeni skrbi, da bi družina preživela – letni banket bi ohranjal spomin na družinsko radodarnost in poudarjal njeno družabnost, medtem ko bi cirkus poskrbel za zadovoljstvo najskromnejših prebivalcev mesta. [[File:Temple présumé pluton dougga.jpg|thumb|right|Stavba, za katero velja, da je Plutonov tempelj, viden s severa]] Konec 4. stoletja je bil Karakalin tempelj zmage v Germaniji preurejen v cerkev. Rezervoarji na dvorišču so bili napolnjeni, da bi zagotovili prostor za vernike, celi pa so dodali prižnice. Spremenjena je bila tudi dekoracija cele. === Plutonov tempelj === Pluton je v Douggi deležen posebne časti kot mestni zavetnik, kar dokazuje Genius Thuggae.<ref name="khanoussi71">Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 71</ref> Možno je, da je Plutonov tempelj v bližini slavoloka Septimija Severa na območju mesta, ki je bilo doslej le delno izkopano,<ref name="amans370">Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 370</ref> vendar ta hipoteza ni zelo trdna in temelji na odkritju doprsnega kipa na dvorišču, ki ga je Poinsot datiral v 2. ali 3. stoletje. Zgradba, ki je bila izkopana, je bila izkopana v šestdesetih letih 20. stoletja, vendar je o načinu izkopavanja in stabilizacijskih delih na najdišču znanega le malo. Na podiju sredi dvorišča je bila odkrita cela z eno samo nišo, ohranjen pa je tudi oltar. Med letoma 2000 in 2002 je bila izvedena arhitekturna študija, ki pa ni privedla do nobenih izkopavanj. === Saturnov tempelj === [[File:Temple saturne dougga.jpg|thumb|right|Ostanki Saturnovega templja s pogledom na dolino]] Saturn je bil naslednik punskega Ba'al Hamona in spremljevalec (''paredros'') Tanite ali nebeške [[Junona|Junone]] ({{langx|la|Juno Caelestis}}). V rimskem obdobju je imelo mesto Dougga vsaj dve svetišči, posvečeni Saturnu.<ref>Marcel Le Glay, ''Saturne africain. Monuments I'', éd. De Boccard, Paris, 1961, pp. 207-212</ref> Dokazi o obstoju enega od obeh izvirajo predvsem iz napisov, najdenih v mestu.<ref>''L'Année épigraphique'', 1914, 173</ref><ref>Marcel Le Glay, ''op. cit.'', inscription n°2, p. 212</ref> Drugi tempelj, ki je splošno znan kot Saturnov tempelj v Douggi, je bil izkopan. Ostanki tega templja, ki so manj pomembni kot ostanki kapitola ali templja Junone Caelestis, so še posebej zanimivi zaradi svoje lokacije. Ruševine ležijo na vrhu rta, ki gleda na bogato žitno dolino Oued Khalled, 160 m od gledališča in zunaj meja mesta. Med izkopavanji so odkrili ostanke templja Ba'al Hamona, zlasti ritualne jarke (''favissae'') z žrtvami. Rimski tempelj je tako nadomestil avtohtono svetišče, ki je izviralo vsaj iz 2. stoletja pred našim štetjem. To svetišče je bilo v bistvu širok odprt prostor, namenjen sprejemanju žrtvovanja in daritev.<ref>Marcel Le Glay, ''op. cit.'', p. 210</ref> Pokrit je bil, da bi olajšali gradnjo Saturnovega templja, katerega ruševine je še danes mogoče videti. Rimski tempelj je bil zgrajen v času vladavine Septimija Severa. Sestavljen je iz treh cel, dvorišča s portikom in preddverja. Voda s strehe templja se je zbirala v cisternah. Napis podrobno opisuje gradnjo templja: postavljen je bil s sredstvi, ki jih je v oporoki zapustil pomemben lokalni prebivalec Lucius Octavius ​​Victor Roscianus, za najmanj 150.000 sestercjev,<ref>Marcel Le Glay, ''op. cit.'', inscription n°5, p. 215</ref> kar se zdi drago, vendar je mogoče pojasniti z obsegom zemeljskih del, potrebnih za trdne temelje templja;[104] kljub temu se zdi, da so se ta dela izkazala za nezadostna, saj so bila dela za obnovo in utrditev zgradbe očitno opravljena, preden je dokončno propadla. === Tempelj Junone Celestide === [[File:TUNISIA DOUGGA TEMPLE JUNON 002.JPG|thumb|right|Tempelj Junone Celestide]] Tempelj Junone Celestide, ki je bil zgrajen na obrobju mesta, je bil opisan v 17. stoletju in izkopan v 1890-ih. Med letoma 1904 in 1914 so bila izvedena obsežna obnovitvena dela, med letoma 1999 in 2002 pa so bile izvedene nove študije.<ref name="amans275">Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 275</ref> Tempelj je posvečen nebeški Junoni (Juno Caelestis), naslednici punske boginje Tanite. Njegov dobro ohranjen ''temenos'' je omejen z zidom, katerega velik del je zelo dobro ohranjen. Dvorišče je le delno obloženo s ploščicami in ima dvoja simetrična vrata. Portik s 25 polji poteka vzdolž krožnega dela temenosa. Portik je zaključen s frizom, ki prikazuje gradnjo templja. Tempelj v ožjem pomenu besede stoji na visokem podiju, do katerega je mogoče dostopati po enajstih stopnicah. Gre za korintski heksastilni [[peripter]]. Na pedimentu je posvetilo Aleksandru Severu. Cela je popolnoma izgubljena.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', pp. 275-277</ref> Tempelj, ki je bil zgrajen med letoma 222 in 235 n. št., je plačal neki Q. Gabinij Rufus Felix, ki je med drugim daroval dva srebrna kipa Junone Celestide v vrednosti 35.000 sestercev. Temenos, ki ima premer 52 m, spominja na polmesec, simbol Junone Celestide. === Dar Lacheb === [[File:Dar Lachheb de l interieur.jpg|thumb|upright|Vrata Dar Lacheba, vidna iz notranjosti stavbe]] Namen stavbe, znane kot Dar Lacheb ({{langx|la|Domus Lachebia}}, "Hiša Lacheba"), ni bil jasno opredeljen. St-Amans meni, da gre za svetišče, posvečeno [[Asklepij]]u, kar se ujema s Poinssotovo hipotezo, da gre za tempelj.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 310</ref> Dar Lacheb je konec 19. stoletja izkopal Carton in od leta 1912 ni bil predmet nadaljnjih del. Hiša, ki je bila zgrajena v bližini z uporabo antičnih ostankov, je bila uničena na začetku 20. stoletja. Dar Lacheb je bil zgrajen med letoma 164 in 166 našega štetja, v istem obdobju kot kapitol, ki je oddaljen 50 m. Vhod v stavbo je odlično ohranjen, prav tako eden od stebrov vhodne verande. Notranjost sestavlja dvorišče, ki je bilo nekoč obdano s portikom. Južno je cela templja, ki je bil popolnoma uničen.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 49</ref> === Viktorijina cerkev === Viktorijina cerkev, ki stoji na severovzhodu najdišča, pod Saturnovim templjem, je edina krščanska stavba, ki je bila doslej izkopana v Douggi. Konec 4. stoletja ali na začetku 5. stoletja je krščanska skupnost postavila nenavadno zasnovano majhno cerkev nad poganskim pokopališčem.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 17</ref> Majhen hipogej se nahaja v bližini. == Infrastruktura == === Cisterne in akvadukti === [[File:P6212581 dougga.jpg|thumb|right|Cisterne Aïn El Hammam pred templjem Junone Celestide]] Dougga ima dve mreži cistern, na severu in na zahodu, od katerih je ena še posebej dobro ohranjena. Akvadukt, ki vodi do mesta in je nedaleč od dobro ohranjenih cistern, je med najbolje ohranjenimi primeri te vrste struktur na ozemlju sodobne Tunizije. Šest cistern Aïn El Hammam, ki so v bližini templja Junone Celestide, imajo skupno prostornino 6000 m³, vendar so v ruševinah. Napajal jih je 12 km oddaljeni izvir in akvadukt, zgrajen v času vladavine Komoda in obnovljen v zadnji četrtini 4. stoletja n. št.<ref>For the dedication, see ''L'Année épigraphique'', 2000, 1726, translated in Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 57</ref> To mesto se še vedno enkrat letno uporablja za festival v čast Mokholi, ki je bila po lokalnem ustnem izročilu svetnica in dobrotnica maroškega porekla. Čaščenje Mokhole spremljajo živalske žrtve. Dokazano je, da ima ta tradicija poganske korenine; predmet čaščenja je bil prvotno izvir, znan kot ''fons moccolitanus''.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 57</ref><ref>[http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/article/crai_0065-0536_2000_num_144_4_16201 Azedine Beschaouch, « Épigraphie et ethnographie. D’une fête populaire de Dougga, en Tunisie, à la dédicace de l’aqueduc de Thugga, en Afrique romaine », ''CRAI'', 2000, vol. 144, n°4, pp. 1173-1182]</ref> Druga mreža cistern, cisterne Aïn Mizeb, je zelo dobro ohranjena. So v bližini Minervinega templja, teh osem kupolastih rezervoarjev lahko sprejme 9000 m³ in imajo bazen, v katerega se izlivajo. Cisterne napaja izvir, ki je 200 m stran in je povezan s podzemnim akvaduktom.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 59</ref> Zadnja mreža sekundarnih cistern je v bližini kopališča Aïn Doura, na jugozahodu najdišča. === Ulice === Ulice v Douggi niso zasnovane tako, kot predpisuje običajni teoretični model rimskega naselja – okoli [[kardo|karda]] in [[dekuman]]a – zaradi edinstvene zasnove mesta. Središče mesta je bilo verjetno tlakovano; ulice so bile podobne vijugastim stezam. Mesto je imelo kanalizacijo, kar dokazujejo dostopni kamni, ki so še vedno na ulicah. Ob vznožju hriba so sledi ulic, ki se povezujejo z glavno cesto iz Kartagine v Tevesto. == Odkritja v Douggi == Na najdišču Dougga so bila najdena številna umetniška dela, od katerih so bila mnoga odstranjena in postavljena v muzeje, predvsem v Narodni muzej Bardo v Tunisu. === Dela na najdišču === [[File:P6212499 dougga.jpg|left|thumb|Mozaična talna dekoracija v hiši Venere]] Na najdišču je ostalo le malo umetniških del, z izjemo skulpture moža tegata (''togatus'') na ''Trgu vrtnice vetrov'' in številnih [[mozaik]]ov, vključno s tistimi v stavbi, znani kot hiša Venere, in zlasti v kopališču Aïn Doura. To je posledica odkritja Dougginih umetniških del v času, ko so bila arheološka najdišča oropana svojih zakladov in po izkopavanjih zapuščena. Ta pristop je omogočil ohranitev določenega števila mozaikov z nedotaknjenimi barvami; drugi mozaiki, ki so bili odkriti, a ne odstranjeni, so utrpeli zaradi izpostavljenosti elementom. Preučuje se predlog za izgradnjo muzeja na najdišču. Služil bi zlasti za shranjevanje nedavnih odkritij in tistih, ki še niso bila odkrita. === Dela v Bardojskem narodnem muzeju === ==== Kipi ==== [[File:Lucius Verus Dougga.JPG|thumb|Glava Lucija Vera]] Med izkopavanji na najdišču so odkrili številne glave cesarjev. Med njimi je še posebej pomemben portret Lucija Vera: upodobljen je z bujnimi lasmi, polno brado in živahnostjo, zaradi česar je eden najpomembnejših kipov, ki so jih doslej odkrili v rimski Afriki. Ta afriška mojstrovina je bila izdelana iz [[Carrarski marmor|carrarskem marmorju]] in ima med lasmi še vedno sledi barve.<ref name="ouertani">Nayla Ouertani, « La sculpture romaine », ''La Tunisie, carrefour du monde antique'', éd. Faton, Paris, 1995, p. 95</ref> V Bardojskem narodnem muzeju v Tunisu hranijo tudi moža v togi (''togatus'') iz 3. stoletja. Upodablja starejšega moškega s kratko brado, oblečenega v togo. Zdi se gotovo, da gre za poznejše umetniško delo, ki odraža sodobni umetniški okus.[121] ==== Mozaiki ==== ''Butlerjev mozaik'' iz sredine 3. stoletja prikazuje prizor pitja. Dva lika strežeta dvema drugima, ki sta veliko manjša, iz amfor na ramenih. Na obeh amforah sta črki ''ΡΙΕ'' (Rie, »Pij!« v starogrščini) in ''ΖΗϹΗϹ'' (Zēsēs, »Živel boš!«). Nosilce amfor spremljata še dva lika, od katerih eden nosi drugo amforo, drugi pa lovorovo vejico in košaro vrtnic. Ta upodobitev je pozdrav vsem gostom in obljuba gostoljubja.<ref>Mohamed Yacoub, ''Splendeurs des mosaïques de Tunisie'', éd. Agence nationale du patrimoine, Tunis, 1995, pp. 241-243</ref> Enako velja za drug mozaik v muzeju, ki nosi stavek ''Omnia tibi felicia'' (»Naj ti bo vse všeč«). ''Mozaik zmagovitega voznika'' je mlajši od teh del. Izvira iz druge polovice 4. stoletja in vsebuje stavek ''Eros omnia per te'' (»Vse po tebi, Eros«). Upodobitev voznika voza kaže veliko pozornost do realizma, prav tako upodobitve konj, od katerih se dva imenujeta Amandus in Frunitus po njunih likih. Konji so razporejeni simetrično; Takšne simetrije so bile takrat zelo priljubljene. Kočijaž drži bič, krono iz vej in palmovo vejico. V ozadju so vidni štartni bloki cirkusa. To umetniško delo so našli v zasebni rezidenci in zdi se, da ga je treba razlagati kot spomenik, ki ga je lastnik podaril v počastitev zmage voznika po imenu Eros.<ref>Mohamed Yacoub, ''op. cit.'', pp. 313-314</ref> ''Uliksesov mozaik'' je delo, navdihnjeno z ''[[Odiseja|Odisejo]]'': grški junak Odisej (Ulikses za Rimljane) stoji na čolnu, okrašenem s človeško glavo in palmovo vejico, ki ima dve jadri in ovna za obijanje. Odisejeve roke so privezane na glavni jambor, da ne bi podlegel usodnemu čaru glasbe Siren. Spremljevalci sedijo okoli njega, ušesa imajo zamašena z voskom, kot je opisano v legendi. Tri sirene stojijo ob vznožju skalnate pečine. Upodabljajo jih zgornji del telesa ženske, krila in noge pa ptičje. Ena od njih drži flavto, druga liro, tretja, ki ne nosi instrumenta, pa naj bi bila pojoča sirena. Pred Odisejevim čolnom stoji majhna barka z ribičem, ki drži jastoga, katerega upodobitev je prevelika. Mozaik je datiran v obdobje okoli 260–268 n. št.; odkrili so ga v ''Hiši Odiseja in piratov''.<ref>Mohamed Yacoub, ''op. cit.'', pp. 171-172</ref> Mozaik ''Neptun in pirati'' izvira iz istega peristila kot prejšnje delo. Prikazuje kaznovanje piratov na Tirenskem morju in združuje teme, povezane z Dionizom, in pogostejše morske teme. Bog stoji, pripravljen vreči kopje. Podpirajo ga [[Bakhantke|menada]], [[satir]] in ostareli [[Silen]], ki drži krmilo ladje. Leopard napada enega od piratov, ki se spremenijo v delfine, takoj ko prepoznajo božansko naravo svojega nasprotnika. Na levi so se geniji vkrcali na drugo ladjo, na desni pa ribiči poskušajo z mrežo ujeti hobotnico.<ref>Mohamed Yacoub, ''op. cit.'', pp. 173-174</ref> Jakub tema dvema prizoroma pripisuje zaščitno funkcijo, način klicanja usode, praksa, ki verjetno temelji na helenski tradiciji.<ref>Mohamed Yacoub, ''op. cit.'', p. 174</ref> Mozaik ''kiklopov, ki kujejo Jupitrove strele'' s tal frigidarija prikazuje tri kiklopse: Brontesa, Steropa in Pirakmona ali Argesa. Upodobljeni so goli, kako kujejo Jupitrove strele, ki jih Vulkan, sedeč pred njimi, drži na nakovalu. Ta zadnji element je izgubljen. Mozaik datira v konec 3. stoletja in je bil odkrit v ''Kopeli Kiklopsov''.<ref>Mohamed Yacoub, ''op. cit.'', p. 181</ref> <gallery widths="160" heights="160"> File:Mosaique echansons Bardo.jpg|''Butlerjev mozaik'' File:Omnia tibi felicia bardo.jpg|''Omnia tibi Felicia''. File:Mosaïque d'Ulysse et les sirènes.jpg|''Odisej in Sirene''. File:Neptune et les pirates.jpg|''Neptun in pirati''. File:GiorcesBardo51.jpg|''kiklopi kujejo Jupitrove strele'' </gallery> === Dela, ki jih hranijo drugi muzeji === Dvojezični napis iz mavzoleja, ki ga je vzel britanski konzul Read, hrani [[Britanski muzej]]. Punsko-libijski napis prikazuje isto besedilo v punskem in berberskem jeziku. == Sklici == {{sklici}} === Literatura === * {{citation |last=Ghaki |first=Mansour |contribution=Toponymie et Onomastique Libyques: L'Apport de l'Écriture Punique/Néopunique |contribution-url=https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/50105050/Toponymie_et_onomastique_Lapport_de_lecriture_punique_neopunique.pdf |pages=65–71 |date=2015 |location=Naples |publisher=Unior |editor=Anna Maria di Tolla |display-editors=0 |title=La Lingua nella Vita e la Vita della Lingua: Itinerari e Percorsi degli Studi Berberi |series=Studi Africanistici: Quaderni di Studi Berberi e Libico-Berberi |number=4 |isbn=978-88-6719-125-3 |issn=2283-5636 |access-date=2018-11-03 |archive-date=2020-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200428044658/https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/50105050/Toponymie_et_onomastique_Lapport_de_lecriture_punique_neopunique.pdf |url-status=dead }}. {{in lang|fr}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Dougga}} {{Commons category|Dougga}} * [http://www.dougga.rnrt.tn/ Portail sur le site de Dougga et sa région] {{in lang|fr}} * [http://www.diplomatie.gouv.fr/fr/actions-france_830/archeologie_1058/les-carnets-archeologie_5064/europe-maghreb_5066/tunisie-dougga_15988/index.html Étude de l’architecture religieuse de Dougga (Ministère français des affaires étrangères)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110101205256/http://www.diplomatie.gouv.fr/fr/actions-france_830/archeologie_1058/les-carnets-archeologie_5064/europe-maghreb_5066/tunisie-dougga_15988/index.html |date=2011-01-01 }} {{in lang|fr}} * [http://www.archaeologie-alt.uni-freiburg.de/thugga Ausgrabungen in Thugga (Archäologisches Institut Freiburg)] {{in lang|de}} * [https://web.archive.org/web/20060219172946/http://www.archaeologie.uni-freiburg.de/thugga/ Thugga] University of Freiburg {{in lang|de}} * [http://lexicorient.com/tunisia/dougga.htm Dougga: Roman Ruins] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060130185414/http://lexicorient.com/tunisia/dougga.htm |date=2006-01-30 }} Lexicorient * [https://whc.unesco.org/en/list/794 Dougga Site] UNESCO World Heritage [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] {{normativna kontrola}} 2wlu69vow65ebfyu0bqsoi5ntq9wovc 6688548 6688514 2026-06-12T13:50:19Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ kat 6688548 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Dougga/Tuga | native_names = {{langx|ar|دڨة|Dougga}}<br />𐤕𐤁‬𐤂‬𐤂‬ (punsko)<br />{{langx|la|Thuagga}} | alternate_name = | image = Dougga, Beja.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Dougga | map_type = | map_alt = | coordinates = {{coord|36|25|20|N|9|13|6|E|display=inline,title}} | location = guvernat Béja, [[Tunizija]] | region = | type = naselje | part_of = | length = | width = | area = 75 ha | height = | builder = | material = | built = 6. stol. pr. n. št. | abandoned = | epochs = [[Numidija]] do [[Rimsko cesarstvo]] | cultures = {{Plainlist| * [[Numidijci]]-[[Berberi]] * [[Punci]] * Rimski Afričani * [[Romeji|Bizantinci]] * [[Vandali]] }} | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = | notes = | designation1 = WHS | designation1_offname = Dougga/Thugga | designation1_date = 1997 <small>(21. zasedanje)</small> | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/794 794] | designation1_criteria = ii, iii | designation1_type = kulturno | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Arabske države }} '''Dougga''' ali '''Thugga''' ali '''TBGG''' ({{langx|ar|دقة|Duqqah}}; {{langx|aeb|دڨة|{{audio|help=no|Dogga.wav|Dugga}}}}) je bila berberska, punska in rimska naselbina v bližini današnjega Téboursouka v severni [[Tunizija|Tuniziji]]. Trenutno arheološko najdišče obsega 75 hektarjev.<ref>[http://www.cassiciaco.it/navigazione/africa/siti_archeologici/douggha/piantina.html Map of the archaeological site]</ref> UNESCO je Douggo leta 1997 uvrstil na seznam svetovne dediščine, saj meni, da predstavlja »najbolje ohranjeno rimsko mestece v Severni Afriki«. Najdišče, ki leži sredi podeželja, je bilo zaščiteno pred vdorom sodobne urbanizacije, v nasprotju na primer s [[kartagina (mesto)|Kartagino]], ki je bila večkrat oropana in obnovljena. Douggo zaradi svoje velikosti, dobro ohranjenih spomenikov in bogate [[Numidija|numidijsko]]-berberske, punske, starorimske in [[Afriški eksarhat|bizantinske]] zgodovine predstavlja izjemno mesto. Med najbolj znanimi spomeniki na tem mestu so [[libijsko-punski mavzolej, Dougga|libijsko-punski mavzolej]], kapitol, [[Rimsko gledališče, Dougga|rimsko gledališče]] ter templja Saturna in Junone Celestise. == Imena == Numidijsko ime naselja je bilo v libijsko-berberski abecedi zapisano kot ''TBGG''.<ref>{{Cite book |last1=Daniels |first1=Peter T. |url=https://books.google.com/books?id=ospMAgAAQBAJ&dq=Numidian+tbgg&pg=PA116 |title=The World's Writing Systems |last2=Bright |first2=William |date=1996 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-507993-7 |language=en}}</ref> Punsko ime naselja je zapisano kot ''tbgg'' (𐤕𐤁𐤂𐤂) in ''tbgʿg'' (𐤕𐤁𐤂𐤏𐤂). Koren ''B GG'' v feničanščini pomeni ('na strešni terasi').{{sfnp|Ghaki|2015|p=67}} Gabriel Camps trdi, da to lahko predstavlja izposojo berberske besede, izpeljane iz korena ''tbg'' ('zaščititi').<ref name="camps2522">Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', tome XVI, éd. Edisud, Aix-en-Provence, 1992, p. 2522</ref> To očitno izhaja iz lege najdišča na vrhu lahko branljive planote. Ime si je bilo izposojeno v latinščino kot ''Thugga''. Ko je dobilo 'svoboden status', je bilo formalno ponovno ustanovljeno in znano kot ''Municipium Septimium Aurelium Liberum Thugga''; »Septimij« in »Avrelij« se nanašata na »ustanovitelja« »novega« mesta (conditores), [[Septimij Sever|Septimija Severa]] in M. Avrelija Antonina (tj. [[Karakala]]). Za zdravljenje ''liberuma'' glejte spodaj. Ko je Dougga dobila status rimske kolonije, je bila uradno znana kot {{langx|la|Colonia Licinia Septimia Aurelia Alexandriana Thuggensis}}. V današnjih Berberih je znana kot ''Dugga'' ali ''Tugga''. To je bilo izposojeno v arabščino: {{langx|ar|دڨة}} ali {{lang|ar|دقة}} in Dougga je francoski prepis tega arabskega imena. == Lega == [[File:Karte Römische Städte in Nordafrika.svg|thumb|300px|right|Lokacija Dougge v [[Afrika (rimska provinca)|rimski Afriki]]]] Arheološko najdišče je 4,6 km jugozahodno od sodobnega mesta Téboursouk na planoti z neoviranim razgledom na okoliške ravnice v Oued Khalled.<ref>[http://www.cassiciaco.it/navigazione/africa/tavole_geografiche/numidia.html Detailed map showing location of Thugga in Roman Africa]</ref> Najdišče ponuja visoko stopnjo naravne zaščite, kar pomaga razložiti njegovo zgodnjo naseljenost. Pobočje, na katerem je bila zgrajena Dougga, se dviga proti severu in ga na vzhodu omejuje pečina, znana kot Kef Dougga.<ref>Sophie Saint-Amans, ''Topographie religieuse de Thugga (Dougga). Ville romaine d'Afrique proconsulaire (Tunisie)'', éd. Ausonius, Bordeaux, 2004, p. 17</ref> Nadalje proti vzhodu greben Fossa Regia, jarek in meja, ki so jo Rimljani naredili po uničenju Kartagine, kaže na položaj Dougge kot stične točke med punskim in berberskim svetom. == Zgodovina == Zgodovina Dougge je najbolj znana iz časa rimske osvojitve, čeprav so med arheološkimi izkopavanji odkrili številne predrimske spomenike, vključno z [[nekropola|nekropolo]], [[mavzolej]]em in več [[tempelj|templji]]. Ti spomeniki kažejo na pomen najdišča pred prihodom Rimljanov. === Berbersko kraljestvo === [[File:P6212601 dougga.jpg|thumb|left|Ostanki obzidja, zgrajenega v pozni antiki, za katerega se je nekoč verjelo, da je numidijska utrdba]] Mesto je bilo očitno ustanovljeno v 6. stoletju pred našim štetjem.<ref name="khan13155">Mustapha Khanoussi, « L'évolution urbaine de Thugga (Dougga) en Afrique proconsulaire : de l'agglomération numide à la ville africo-romaine », ''CRAI'', 2003, pp. 131-155</ref> Nekateri zgodovinarji menijo, da je Dougga mesto Tokae ({{langx|grc|Τοκαί}}, ''Tokaí''), ki ga je konec 4. stoletja pred našim štetjem zavzel poročnik Agatokles iz Sirakuz;<ref name="camps2522"/> [[Diodor Sicilski]] je Tokae opisal kot »mesto čudovite veličastnosti«.<ref name="khan13155"/> Dougga je bila v vsakem primeru zgodnje in pomembno človeško naselje. Njen urbani značaj dokazuje prisotnost nekropole z [[dolmen]]i, najstarejše arheološke najdbe v Douggi, svetišča, posvečenega Ba'al Hamonu, neopunskih stel, mavzoleja, arhitekturnih fragmentov in templja, posvečenega [[Masinisa|Masinisi]], katerega ostanki so bili najdeni med arheološkimi izkopavanji. Čeprav je naše znanje o mestu pred rimsko osvojitvijo še vedno zelo omejeno, so nedavne arheološke najdbe revolucionarno spremenile podobo, ki smo jo imeli o tem obdobju. Identifikacija templja, posvečenega Masinisi pod forumom, je ovrgla teorijo Louisa Poinssota, da je numidijsko mesto stalo na planoti, vendar ločeno od novejše rimske naselbine. Tempelj, ki je bil zgrajen v desetem letu Micipsove vladavine (139 pr. n. št.), je širok 14 m × 6,3 m. To dokazuje, da je bilo območje okoli foruma že pozidano pred prihodom rimskih kolonistov.<ref name="khan13155"/> V bližini je bila odkrita tudi stavba iz 2. stoletja pr. n. št. Podobno Douggin mavzolej ni osamljen, ampak stoji znotraj mestne nekropole. Nedavne najdbe so ovrgle prejšnje teorije o tako imenovanem »numidijskem obzidju«. Obzidje okoli Dougge v resnici ni numidijsko; je del mestnih utrdb, zgrajenih v pozni antiki. Ciljno usmerjena izkopavanja so tudi dokazala, da sta tisto, kar je bilo interpretirano kot dva numidijska stolpa v obzidju, v resnici dva pogrebna spomenika iz numidijske dobe, ki sta bila veliko kasneje ponovno uporabljena kot temelj in del obrambe.<ref>Mustapha Khanoussi, « L'évolution urbaine de Thugga (Dougga) en Afrique proconsulaire : de l'agglomération numide à la ville africo-romaine », pp. 131-143</ref> Odkritje libijskih in punskih napisov na najdišču je sprožilo razpravo o upravljanju mesta v času Numidijskega kraljestva. Razprava – o razlagi epigrafskih virov – se je osredotočila na vprašanje ali je bilo mesto še vedno pod punskim vplivom ali pa je bilo vse bolj berbersko.<ref>Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', pp. 2522-2527</ref><ref>Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', coll. Babel, éd. Actes Sud/Leméac, Paris/Montréal, 2007, pp. 299-300</ref> Lokalne berberske institucije, ločene od kakršne koli oblike punske oblasti, so nastale od numidijskega obdobja naprej,<ref>Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', p. 2525</ref> vendar Camps ugotavlja, da so punski ''šofeti'' še vedno obstajali v več mestih, vključno z Douggo, v rimski dobi,<ref>Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', p. 300</ref> kar je znak nadaljnjega punskega vpliva in ohranitve nekaterih elementov punske civilizacije še dolgo po padcu Kartagine. === Rimsko cesarstvo === [[File:Guggah a historical monuments in Tunisia.JPG|thumb|[[Rimsko gledališče, Dougga]]]] [[File:Dougga olivier ruines.jpg|thumb|right|Ruševine med oljkami v Douggi]] Rimljani so Douggi po osvojitvi regije podelili status avtohtonega mesta ({{langx|la|civitas}}).<ref>Collectif, ''L'Afrique romaine. 69-439'', éd. Atlande, Neuilly-sur-Seine, 2006, p. 309</ref> Ustanovitev kolonije Kartagina med [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovo]] vladavino je zapletla institucionalni status Dougge. Mesto je bilo vključeno v ozemlje (''pertica'') [[Rimska kolonija|rimske kolonije]], vendar je približno v tem času ob obstoječi naselbini nastala tudi skupnost (''[[pagus]]'') rimskih kolonistov. Dve stoletji sta tako območje upravljala dva civilna in institucionalna organa: mesto s svojimi ''peregrinus'' in {{langx|la|pagus}} z rimskimi državljani. Oba sta imela rimske civilne institucije: [[magistrat]]e in svet ({{langx|la|ordo}}) dekurionov za mesto, lokalni svet od konca 1. stoletja n. št. in lokalne upravitelje za ''pagus'', ki so bili pravno podrejeni oddaljeni, a močni koloniji Kartagini. Poleg tega epigrafski dokazi kažejo, da je dvojni magistrat v punskem slogu, ''sufeti'', tukaj dosegel določeno meščansko veljavo še dolgo v cesarskem obdobju. Pravzaprav je mesto nekoč imelo tri magistrate hkrati, kar je v Sredozemlju relativna redkost.<ref>{{cite journal |last1=Ilẹvbare |first1=J.A. |title=The Impact of the Carthaginians and the Romans on the Administrative System of the Maghreb Part I |journal=Journal of the Historical Society of Nigeria |date=June 1974 |volume=7 |issue=2 |pages=187–197 |jstor=41857007 }}</ref> Sčasoma je romanizacija mesta zbližala obe skupnosti. Pomembni člani peregrinov so vse bolj sprejemali rimsko kulturo in vedenje, postajali rimski državljani, sveti obeh skupnosti pa so začeli soglasno sprejemati odločitve. Naraščajoča bližina skupnosti je bila sprva omogočena zaradi njihove geografske bližine – med njunima naseljema ni bilo fizične razlike – in kasneje zaradi institucionalnih ureditev. Med vladavino [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] je mesto dobilo [[rimsko pravo]]; od tega trenutka naprej so magistrati samodejno prejeli rimsko državljanstvo, pravice mestnih prebivalcev pa so postale podobne pravicam rimskih državljanov. V istem obdobju je ''pagus'' od Kartagine pridobil določeno stopnjo avtonomije; lahko je prejemal zapuščine in upravljal javna sredstva. Kljub temu sta se šele leta 205 n. št., med vladavino [[Septimij Sever|Septimija Severja]], obe skupnosti združili v eno občino ([[municipij]]), ki je postala 'svobodna' (glej spodaj), medtem ko je bila kartaginska {{langx|la|pertica}} zmanjšana. Mesto je podpiralo ''[[euergetizem]]'' (starodavna praksa, da so visoko rangirani in bogati posamezniki v družbi del svojega bogastva razdelili skupnosti) njegovih velikih družin bogatih posameznikov, ki je včasih doseglo pretirane ravni, medtem ko so njegovi interesi uspešno zastopali pritožbe na cesarje. Razvoj Dougge je dosegel vrhunec v času vladavine [[Galien]]a, ko je dobila status ločene rimske kolonije. Spomeniki Dougge pričajo o njeni blaginji v obdobju od vladavine [[Dioklecijan]]a do vladavine [[Teodozij I.|Teodozija I.]],<ref name="afrrom310">Collectif, ''L'Afrique romaine. 69-439'', p. 310</ref> vendar je od 4. stoletja zapadla v nekakšno omamo. Zdi se, da je mesto doživelo zgodnji upad, kar dokazujejo relativno revni ostanki krščanstva.<ref name="afrrom310"/> V obdobju [[Afriški eksarhat|bizantinske vladavine]] se je območje okoli foruma spremenilo v utrdbo; več pomembnih stavb je bilo uničenih, da bi zagotovili potrebne materiale za njegovo gradnjo. === Kalifat === Dougga po muslimanskih vdorih na to območje ni bila nikoli povsem zapuščena. Dolgo časa je Dougga ostala lokacija majhne vasi, naseljene s potomci nekdanjih prebivalcev mesta, kar dokazujeta majhna mošeja v templju Avgustove pobožnosti in majhna kopel iz obdobja [[Aglabidi|Aglabidov]] na južnem boku foruma. === Arheološka dela === Prvi zahodni obiskovalci, ki so pustili pričevanja o ruševinah, so najdišče dosegli v 17. stoletju. Ta trend se je nadaljeval v 18. in na začetku 19. stoletja.<ref name="strabon">[http://www.tunisia.strabon.org/amvppc/Dougga/Dossier%20Patrimoine/08exploration_fr.html Exploration et collections du site de Dougga (Strabon)]{{dead link|date=September 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Najbolje ohranjeni spomeniki, vključno z mavzolejem, so bili opisani in ob koncu tega obdobja predmet arhitekturnih študij. Ustanovitev francoskega tunizijskega protektorata leta 1881 je privedla do ustanovitve nacionalnega inštituta za starine ({{langx|fr|Institut national du patrimoine}}), za katerega je bilo izkopavanje najdišča v Douggi od leta 1901 prednostna naloga, vzporedno z deli, ki so se izvajala v Kartagini. Dela v Douggi so se sprva osredotočila na območje okoli [[forum]]a; druga odkritja so zagotovila skoraj stalno serijo izkopavanj na najdišču do leta 1939. Vzporedno s temi izkopavanji so potekala tudi dela za obnovo kapitola, od katerega sta ostala le pročelje in podstavek stene [[cela|cele]], ter za obnovo mavzoleja, zlasti med letoma 1908 in 1910.<ref name="strabon"/> Po osamosvojitvi Tunizije so izkopali tudi druge stavbe, vključno s templjem Karakalove zmage v Germaniji. V istem obdobju so zadnje prebivalce najdišča izselili in preselili v vas, ki je na ravnini nekaj kilometrov od antičnega najdišča, imenovanega Nova Dougga. Leta 1991 je bila sprejeta odločitev, da se najdišče razglasi za nacionalni arheološki park. Program sodelovanja v znanosti si prizadeva zlasti za spodbujanje preučevanja napisov na najdišču in poganskih templjev. Leta 1997 je bila Dougga dodana na seznam svetovne dediščine UNESCO. Kljub svojemu pomenu in izjemnemu stanju Dougga ostaja stran od mnogih turistov in letno sprejme le približno 50.000 obiskovalcev. Da bi jo naredili bolj privlačno, razmišljajo o izgradnji muzeja na kraju samem, nacionalni inštitut za starine pa je vzpostavil spletno stran, ki predstavlja najdišče in okolico.<ref>[http://www.medianet.com.tn/inp/ Portail de Dougga (Ministère de la culture et de la sauvegarde du patrimoine)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090403160440/http://www.medianet.com.tn/inp/ |date=2009-04-03 }}</ref> Zaenkrat lahko obiskovalci z dovolj časa cenijo Douggo, ne le zaradi številnih ruševin, temveč tudi zaradi oljčnih nasadov, ki dajejo najdišču edinstveno vzdušje. == Douggia ''Liberty'' == [[File:Inscription in Dougga.jpg|thumb|upright|Napis v čast Marciju Maksimu, ki sta ga skupaj postavila ''pagus'' in ''civitas'']] Od leta 205 n. št., ko sta se mesto ({{langx|la|[[civitas]]}}) in skupnost ({{langx|la|[[pagus]]}}) združila v eno občino ([[municipij]]), je Dougga nosila naziv ''liberum'', katerega pomen ni takoj jasen. Izraz se pojavlja v nazivih nekaterih drugih občin, ustanovljenih v istem času: Thibursicum Bure,<ref>''ILAf'', 506</ref> Aulodes<ref>[[Corpus inscriptionum latinarum|''CIL'']] VIII, 14355</ref> in Thysdrus.<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' XII, 686</ref> Predlaganih je bilo več razlag njegovega pomena.<ref>Jacques Gascou, ''La politique municipale de l'Empire romain en Afrique proconsulaire de Trajan à Septime Sévère'', éd. CEFR, Rome, 1972, pp. 179-180</ref><ref name="lepelley10514">Claude Lepelley, « Thugga au IIIe siècle : la défense de la liberté », ''Dougga (Thugga). Études épigraphiques'', éd. Ausonius, Bordeaux, 1997, pp. 105-114, also available in Claude Lepelley, ''Aspects de l'Afrique romaine : les cités, la vie rurale, le christianisme'', éd. Edipuglia, Bari, 2001, pp. 69-81</ref> Po Merlinu in Poinssotu izraz izhaja iz imena boga Liberja, v čigar čast je bil v Douggi postavljen tempelj.<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 26467</ref> Vzdevek ''Liberum'' bi torej sledil istemu vzorcu kot ''Frugifer'' in ''Concordia'', ki se pojavljata v nazivu Thibursicum Bure. Thibursicum Bure pa je izjema od pravila; nazivi drugih municipij, vključno z izrazom ''liberum'', ne vključujejo imen nobenih božanstev, zato je bila ta hipoteza opuščena.<ref name="lepelley10514"/> Druga možnost je, da se ''liberum'' nanaša na svobodni status ({{langx|la|libertas}}, 'svoboda'). To razlago potrjuje napis, najden v Douggi, ki časti Aleksandra Severja kot »ohrajevalca svobode« ({{langx|la|conservator libertatis}}).<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 1484 ; 26552 ; ''ILTun'', 1415 ; Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', inscription n°57. [[Marcus Aurelius Probus|Probus]] is honored with a similar title in the inscription [[Corpus inscriptionum latinarum|''CIL'']] VIII, 26561</ref> Vendar ni jasno, kakšno obliko je imela ta svoboščina. Toutain meni, da gre za oznako za posebno vrsto municipija – svobodna mesta, kjer rimski guverner ni imel pravice nadzorovati občinskih magistratov. Vendar ni dokazov, da bi Dougga uživala izjemne pravne privilegije, kakršne so bile povezane z nekaterimi svobodnimi mesti, kot je [[Afrodizija]] v Mali Aziji. Veyne je tako predlagal, da Douggova »svoboda« ni nič drugega kot izraz koncepta svobode brez kakršnega koli pravnega pomena;<ref>Paul Veyne, « Le Marsyas ''colonial'' et l'indépendance des cités », ''Revue de philologie'', n°35, 1961, pp. 86-98</ref> pridobitev statusa municipija je mesto osvobodila podrejenosti in mu omogočila, da se okrasi z »okrasi svobode« ({{langx|la|ornamenta libertatis}}).<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 210 (''ILS'' 5570) à Cillium</ref> Svoboda mesta se je slavila tako kot se je poveličevalo njegovo dostojanstvo; cesar Prob je »ohranjevalec svobode in dostojanstva« ({{langx|la|conservator libertatis et dignitatis}}).<ref>[[Corpus inscriptionum latinarum|''CIL'']] VIII, 26561 ; Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', inscription n° 63</ref> Gascou v skladu z Veynejevo razlago opisuje situacijo takole: »''Liberum'', v Thuggovem nazivu, je izraz [...], s katerim se mesto, ki je dolgo čakalo na status municipija, z veseljem laska«.<ref>Jacques Gascou, ''op.cit.'', p. 180</ref> [[File:P6212503 dougga.jpg|left|thumb|Napis, ki so ga postavili civitas malo pred združitvijo s pagusom. Napisi, kot je ta, so praktično edini zapis, ki ga imamo o mestnih institucijah.]] Kljub Gascoujevemu sklepu so se v zadnjem času začela prizadevanja za opredelitev konkretnih vidikov Douggove ''svobode''. Lepelley meni, da se to po eni strani nanaša na odnose med mestom in Rimom, po drugi strani pa lahko izraz zajema vrsto različnih privilegijev različnih stopenj.<ref name="lepelley10514"/> Znano je, da je ozemlje Kartagine, h kateremu je do leta 205 n. št. spadal dougški pagus, uživalo takšne privilegije: prebivalci pagusa so med [[Trajan]]ovo vladavino celo poslali prošnjo za obrambo fiskalne imunitete ozemlja Kartagine ({{langx|la|immunitas perticae Carthaginiensium}}).<ref>''L'Année épigraphique'', 1963, 94</ref> Dougški civitas te koncesije ni bil odobren, zato je združitev pagusa s civitas pomenila, da so državljani pagusa tvegali izgubo svojih zavidljivih privilegijev. Svoboda municipija, ustanovljenega med vladavino Septimija Severa, bi se tako lahko nanašala na fiskalno imuniteto, ki jo je omogočilo veliko bogastvo regije in cesarjeva radodarnost do vsakega municipija ob njegovi združitvi. Med vladavino Galiena se je neki Avl Vitelij Feliks Honorat, znana oseba v Duggi, obrnil na cesarja, »da bi zagotovil javno svobodo«.<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 26582 (''ILS'' 9018) ; Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', inscription n°70</ref> Lepelley meni, da je to znak, da je bil mestni privilegij postavljen pod vprašaj, čeprav se zdi, da je Dougga vsaj delno uspela ohraniti svoje koncesije, kar dokazuje napis v čast »Probu, branilcu njene svobode«.<ref name="lepelley10514"/> Po Christolovem mnenju pa ta razlaga preveč omejuje pomen besede ''libertas''.<ref name="christol191">Michel Christol, ''Regards sur l'Afrique romaine'', éd. Errance, Paris, 2005, p. 191</ref> Po Christolovem mnenju je pomembno, da ne pozabimo, da je bila cesarjev sklep leta 205 sprejet na zahtevo civitas in da je moral upoštevati odnose, ki so že obstajali med njo in pagusom. Avtonomija, ki jo je civitas dosegla med vladavino Marka Avrelija, in podelitev rimskega prava sta sprožili misel na združitev obeh skupnosti, kar bi nedvomno povzročilo določeno nelagodje v pagusu. Prebivalci pagusa bi izrazili »zaskrbljenost ali celo zavrnitev, ko bi se soočili s pretenzijami svojih najbližjih sosedov«.<ref>Michel Christol, ''op. cit.'', p. 190</ref> To bi pojasnilo čast, ki jo je pagus pripisal Komodu ({{langx|la|conservator pagi}}, "zaščitnik skupnosti").<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 27374 ; inscription revisted and commented by Jacques Gascou, « Conservator pagi (d'après l'inscription de Thugga CIL VIII, 27374) », ''Dougga (Thugga). Études épigraphiques'', éd. Ausonius, Bordeaux, 1997, pp. 97-104</ref> Za Christola je treba izraz ''liberum'' razumeti v tem kontekstu in v abstraktnem smislu. Ta svoboda izhaja iz pripadnosti mestu in izraža konec odvisnosti od civitas, »povzdigovanje skupnosti peregrinov v svobodo rimskega državljanstva«, kar je hkrati pomirilo strahove prebivalcev pagusa in odprlo vrata kasnejšemu napredovanju v status kolonije. Do tega napredovanja je prišlo leta 261 n. št. v času vladavine Galiena po prošnji Avla Vitelija Feliksa Honoratusa v Christolovi različici dogodkov. Po Christolovi različici dogodkov obramba ''libertas publica'' ni bila vprašanje obrambe ogroženega privilegija, temveč zahteva po »končni svobodi« (''summa libertas'') – napredovanju v status kolonije.<ref>Michel Christol, ''op. cit.'', p. 195</ref> Christol poudarja tudi, da bi moral biti njihov formalni videz kljub abstraktnemu značaju izrazov, kot sta ''libertas'' ali ''dignitas'', sklicevanje na konkretne in edinstvene dogodke.<ref>[http://www.cairn.info/article_p.php?ID_ARTICLE=PHIL_781_0013 Michel Christol, « De la liberté recouvrée d’Uchi Maius à la liberté de Dougga » ''Revue de philologie, de littérature et d’histoire anciennes'', tome LXXVIII, 2004, pp. 13-42]</ref> == Opis == [[File:Plan forum dougga-en.svg|thumb|300px|Zemljevid območja okoli foruma: na vzhodu, od severa proti jugu, sta Merkurjev tempelj in Avgustov tempelj pobožnosti, ''trg vrtnice vetrov'' in tržnica; na zahodu zahodni trg s kapitolom in takoj levo od kapitolom podstrukture Masinisinega templja; sivo je označen obris bizantinske utrdbe.]] Mesto, kot obstaja danes, je v bistvu sestavljeno iz ostankov iz rimskega obdobja, ki večinoma segajo v 2. in 3. stoletje. Rimski graditelji so morali upoštevati tako posebej skalnat teren lokacije kot tudi prejšnje gradnje, zaradi česar so opustili običajno postavitev rimskih naselij,<ref name="slim153">Hédi Slim et Nicolas Fauqué, ''La Tunisie antique. De Hannibal à saint Augustin'', éd. Mengès, Paris, 2001, p. 153</ref> kar je še posebej očitno tudi na mestih, kot je Timgad. Nedavna arheološka izkopavanja so potrdila kontinuiteto v urbanističnem razvoju mesta. Središče mesta je bilo vedno na vrhu hriba, kjer je [[forum]] nadomestil numidijsko [[agora|agoro]]. Ko se je Dougga razvijala, je urbana gradnja zasedala pobočje hriba, tako da je mesto po mnenju Hédija Slima spominjalo na »kompaktno maso«.<ref name="slim153"/> Zgodnja arheološka izkopavanja so se osredotočala na javne stavbe, kar je pomenilo, da so zasebne stavbe sprva odkrivali na koncih jarkov, izkopanih v ta namen. Kasneje so izkopali jarke z namenom, da bi razkrili še posebej značilne zasebne stavbe. === Numidijsko prebivališče === V temeljih templja, posvečenega Liberju, so odkrili sledove prebivališča iz numidijskega obdobja.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', éd. Agence de mise en valeur du patrimoine et de promotion culturelle, Tunis, 2008, p. 41</ref> Čeprav so te sledi zelo šibke, so ovrgle teorije prvih arheologov, vključno z Louisom Poinssotom, da sta bili rimska in predrimska naselja na ločenih mestih. Naselji sta se očitno prekrivali. === Vila ''trifolium'' === [[File:Maison trifolium dougga cour.jpg|left|thumb|Dvorišče vile ''trifolium'']] Ta rezidenca, ki datira v 2. ali 3. stoletje, stoji navzdol od četrti, ki obdaja forum in glavne javne spomenike v mestu, na območju, kjer so ulice vijugaste.<ref name="golvin99">Jean-Claude Golvin, ''L'antiquité retrouvée'', éd. Errance, Paris, 2003, p. 99</ref> Vila ''trifolium'', poimenovana po sobi v obliki detelje, ki je bila nedvomno uporabljena kot [[triklinij]], je največja zasebna hiša, ki so jo doslej izkopali v Douggi. Hiša je imela dve nadstropji, vendar od zgornjega nadstropja skoraj ni ostalo nič. Stoji na jugu mesta, na pol poti navzgor po hribu. Hiša je še posebej zanimiva zaradi načina, kako je zgrajena tako, da se ujema z razporeditvijo terena; vhodna dvorana se spušča proti dvorišču, okoli katerega so bili razporejeni različni prostori.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', pp. 64-66</ref> === Tržnica === [[File:Marché dougga.jpg|thumb|right|Ostanki tržnice]] Tržnica izvira iz sredine 1. stoletja. Imela je obliko kvadrata velikosti 35,5 m × 28 m, obdanega s [[portik]]om in trgovinami na dveh straneh. Severna stran je imela portik, južna pa [[eksedra|eksedro]].<ref>Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1 « Monuments publics », éd. Picard, Paris, 1996, p. 455</ref> V eksedri je bil verjetno kip [[Merkur (mitologija)|Merkurja]].<ref name="khandoug27">Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 27</ref> Da bi nadomestili naravni naklon tal, na katerem stoji tržnica, so se graditelji lotili obsežnih zemeljskih del. Ta zemeljska dela sodijo med najstarejše rimske gradnje, njihova orientacija glede na forum pa kaže, da niso bila zgrajena na nobenih prejšnjih temeljih.<ref name="khandoug27"/> Vendar pa se današnja lokacija ostankov tržnice v bližini foruma ne sme napačno razumeti kot povezava med obema. Tržnica je bila med gradnjo bizantinske utrdbe skoraj popolnoma uničena. Izkopavanja so bila opravljena v letih 1918–1919.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 336</ref> === Licinijeve terme === Licinijeve terme so zanimive, ker imajo večino prvotnih zidov nedotaknjenih, pa tudi dolg predor, ki so ga uporabljali sužnji, ki so delali v termah. Terme je mestu podarila družina Licinii v 3. stoletju. Uporabljale so se predvsem kot zimske kopeli. [[Frigidarij]] ima trojne arkade na obeh koncih in velika okna s pogledom na dolino. == Pogrebne strukture == === Dolmeni === [[File:P6212563 dougga.jpg|right|thumb|Dolmen v severni nekropoli]] Prisotnost [[dolmen]]ov v Severni Afriki je spodbudila zgodovinske razprave, za katere se pravi, da imajo ideološko ozadje.<ref>Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', coll. Babel, éd. Actes Sud/Leméac, Paris/Montréal, 2007 {{ISBN|978-2-7427-6922-3}}</ref> Dolmeni v Douggi so bili predmet arheoloških izkopavanj, pri katerih so odkrili tudi okostja in keramične predmete. Čeprav je težko določiti datum postavitve dolmenov, saj so bili v uporabi do zore krščanske dobe, se zdi verjetno, da izvirajo vsaj iz leta 2000 pred našim štetjem.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 62</ref> Gabriel Camps je predlagal povezavo s Sicilijo. Enako je predlagal za grobnice ''haouanet'', najdene v Alžiriji in Tuniziji.<ref>Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', p. 90</ref> === Numidijske koritaste grobnice === [[File:Dougga rotonde.jpg|thumb|right|Primer koritaste grobnice]] V Douggi so odkrili vrsto grobnice, edinstveno za numidijski svet. Imenujejo se koritaste grobnice ali okrogli spomeniki. === Punsko-libijski mavzolej === {{glavni|Libijsko-punski mavzolej Dougga}} [[File:Dogga mausolée2.jpg|thumb|left|upright|Mavzolej v sedanjem stanju]] Atebanov mavzolej je eden zelo redkih primerov kraljeve numidijske arhitekture. Drugi je v Sabrathi v [[Libija|Libiji]]. Nekateri avtorji menijo, da obstaja povezava s pogrebno arhitekturo v [[Anatolija|Anatoliji]] in nekropolami v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] iz 3. in 2. stoletja pr. n. št.<ref name="grosII417">Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 2 « Maisons, palais, villas et tombeaux », éd. Picard, Paris, 2001, p. 417</ref> Ta grobnica je visoka 21 m in je bila zgrajena v 2. stoletju pr. n. št. Dvojezični napis, nameščen v mavzoleju, omenja, da je bila grobnica posvečena Atebanu, sinu Iepmatata in Paluja. Leta 1842 je sir Thomas Reade, britanski konzul v Tunisu, med odstranjevanjem tega napisa resno poškodoval spomenik. Ta dvojezični punsko-libijski napis, ki ga zdaj hrani [[Britanski muzej]], je omogočil dešifriranje libijskih znakov.<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/search.aspx?place=33644&plaA=33644-3-1 British Museum Collection]</ref> Šele pred kratkim je bilo ugotovljeno, da je bil napis prvotno nameščen na eni strani lažnega okna na podiju.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 74</ref> Glede na najnovejše raziskave so imena, navedena v napisu, le imena njegovega arhitekta in predstavnikov različnih poklicev, ki so sodelovali pri njegovi gradnji. Spomenik so zgradili prebivalci mesta za numidijskega kneza; nekateri avtorji menijo, da je bil namenjen [[Masinisa|Masinisi]].<ref name="grosII417"/><ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p 75</ref> Spomenik svoj sedanji videz dolguje delu francoskega arheologa Louisa Poinssota, ki ga je v bistvu rekonstruiral iz kosov, ki so ostali ležati na tleh. Do grobnice se dostopa preko podstavka s petimi stopnicami. Na severni strani podija (najnižji od treh nivojev v spomeniku) je odprtina v pogrebno sobo, ki je zaprta s kamnito ploščo. Druge strani so okrašene z lažnimi okni in štirimi eolskimi pilastri. Drugo raven sestavlja tempeljsko kolonada (''naiskos''); stebri na vsaki strani so [[jonski slog|jonski]]. Tretja raven je najbogateje okrašena od vseh: poleg [[pilaster|pilastrov]], podobnih tistim na najnižji ravni, je zaključena s [[piramida|piramido]]. Ohranili so se tudi nekateri elementi iz klesanega kamna. === Rimske grobnice === [[File:Dougga cillia.jpg|left|thumb|Rimska pogrebna stela v Douggi]] Čeprav so bila v preteklosti opravljena dela za odkrivanje rimskih grobnic,<ref>The Latin texts found on these sepulchres have been collated and published in Mustapha Khanoussi et Louis Maurin [sous la dir. de], ''Mourir à Dougga. Recueil des inscriptions funéraires'', éd. Ausonius, Bordeaux, 2002</ref> so jih danes delno prevzele oljke. [[File:Hypogée dougga.JPG|thumb|right|Hipogej]] Različne nekropole označujejo območja naselitve v Douggi. Pet območij je bilo opredeljenih kot nekropole: prvo na severovzhodu, okoli Saturnovega templja in Viktorijine cerkve, drugo na severozahodu, območje, ki zajema tudi dolmene na najdišču, tretje na zahodu, med cisternama Aïn Mizeb in Aïn El Hammam ter severno od templja Junone Celestis, četrto in peto na jugu in jugovzhodu, eno okoli mavzoleja in drugo okoli slavoloka Septimija Severa.<ref>See figure no. 3 in Sophie Saint-Amans, ''Topographie religieuse de Thugga (Dougga). Ville romaine d'Afrique proconsulaire (Tunisie)'', éd. Ausonius, Bordeaux, 2004 {{ISBN|2-910023-46-X}}</ref> === Hipogej === Hipogej je napol zakopana zgradba iz 3. stoletja. Postavljen je bil sredi najstarejše nekropole, ki so jo izkopali leta 1913. Hipogej je bil zasnovan za shranjevanje pogrebnih žar v majhnih nišah v stenah; ob odkritju je vseboval sarkofage, kar kaže na to, da je bil v uporabi že dolgo časa.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 18</ref> == Politični spomeniki == === Slavoloki === [[File:Arc septime severe dougga.jpg|thumb|left|Slavolok Septimija Severa]] V Douggi sta še vedno dva [[slavolok]]a, ki sta v različnem stanju propadanja. [[File:Dougga MBh30.jpg|thumb|right|Slavolok Aleksandra Severa]] Septimija Severa slavolok, ki je močno poškodovan, stoji blizu mavzoleja in na poti, ki vodi iz Kartagine v Tevesto.<ref name="khanoussi70">Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 70</ref> Postavljen je bil leta 205 n. št. Slavolok Aleksandra Severa, ki izvira iz let 222 do 235, je kljub izgubi zgornjih elementov relativno dobro ohranjen. Enako oddaljen je od kapitola in templja Junone Celestise. Njegova arkada je visoka 4 m.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 58</ref> Tretji slavolok, ki izvira iz tetrarhije, je popolnoma izgubljen. === Forum === [[File:Dougga-forum.JPG|left|thumb|Pogled na zahodni del foruma s kapitola]] Mestni forum, ki meri 924 m²,<ref>Hédi Slim et Nicolas Fauqué, ''op. cit.'', p. 156</ref> je majhen. Na nekaterih mestih je bolje ohranjen kot na drugih, saj je gradnja bizantinske utrdbe poškodovala njegov velik del.<ref name="grosII228">Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, p. 228</ref> Kapitol, ki stoji na območju, obdanem s portiki, s svojim impozantnim videzom dominira nad okolico. ''Trg Vrtnice vetrov'' (ki je poimenovan po dekorativnem elementu) je bolj podoben sprehajališču, ki vodi do Merkurjevega templja, ki stoji na njegovi severni strani, kot pa odprtemu javnemu prostoru.<ref name="grosII228"/> Tu sta verjetno stali tudi mestna kurija in tribuna za govore. Arheologi so že zdavnaj verjeli, da se je rimska naselbina v Douggi zgodila ''ex nihilo''. To domnevo je ovrglo odkritje svetišča, posvečenega Masinisiju, med podkonstrukcijami za kapitolom.<ref name="khanoussi32">Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 32</ref> == Rekreacijski objekti == === Gledališče === {{glavni|Rimsko gledališče, Dougga}} [[File:Dougga Theatre - Looking Down from the Top.jpg|thumb|right|Rimsko gledališče, Dougga]] Rimska gledališča so bila temeljni element monumentalne podobe mesta od vladavine Avgusta.<ref>Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, pp. 290-291</ref> Gledališče, ki je bilo zgrajeno leta 168 ali 169 n. št., je eden najbolje ohranjenih primerov v rimski Afriki. Lahko je sprejelo 3500 gledalcev, čeprav je imela Dougga le 5000 prebivalcev. Bila je ena izmed vrste imperialnih stavb, zgrajenih v dveh stoletjih v Douggi, ki odstopajo od klasičnih 'načrtov' le toliko, kolikor so bili prilagojeni lokalnemu terenu. Narejenih je bilo nekaj manjših prilagoditev, lokalni arhitekti pa so imeli določeno svobodo glede ornamentike stavb.<ref>Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, pp. 293-294</ref> [[Image:Dougga theatre 1900.jpg|thumb|left|Gledališče na začetku 20. stoletja]] Posvetilo, vgravirano v [[pediment]] odra in na portiku, dominira nad mestom, se spominja naročnika stavbe, P. Marciusa Quadratusa, ki jo je »zgradil za svojo domovino s svojimi denariji«; posvetitev so praznovali s »scenskimi upodobitvami, razdelitvijo življenja, festivalom in atletskimi igrami«. Gledališče se še vedno uporablja za predstave klasičnega gledališča, zlasti med festivalom Dougga, in na njem so bila izvedena konservatorska dela.<ref>{{cite web |url= http://www.medianet.com.tn/inp/file/restauration_teatre.pdf | title= Projet de restauration et de mise en valeur du théâtre romain de Dougga (Institut national du patrimoine) }}{{dead link|date=September 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Avditorij === Mesto, znano kot avditorij, je prizidek k templju Liber, ki je verjetno služil za iniciacijo novincev. Kljub sodobnemu imenu avditorij ni bil prizorišče za spektakle; le njegova oblika nakazuje drugače. Meri 20 m × 20 m. === Cirkus === [[File:Mosaique aurige dougga.jpg|thumb|300px|Mozaik voznika, najden v Douggi in razstavljen v Narodnem muzeju Bardo]] Mesto ima cirkus, zasnovan za dirke z vozovi, vendar je danes komaj viden. Prvotno je bil cirkus le polje; napis v templju v čast Karakalove zmage v Germaniji omenja, da so zemljišče leta 214 podarili Gabinii in ga opisuje kot ''ager qui appellatur circus'' (polje, ki služi kot cirkus).<ref>[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]], VIII, 26546 et 26650</ref><ref>''ILAf'', 527, cité par Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, p. 354</ref> Leta 225 pa je bilo zemljišče pripravljeno in cirkus zgrajen. Financirali so ga magistrati (''duumviri'' in ''edili''), potem ko so to obljubili na zahtevo celotnega prebivalstva mesta.<ref>Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', figure n°15</ref> Cirkus je bil zgrajen tako, da bi čim bolj izkoristili okoliško pokrajino, kar je odražalo razumljivo potrebo po omejitvi stroškov v srednje velikem mestu z omejenimi viri, zagotovo pa tudi željo po čim hitrejšem končanju gradbenih del, saj so bili mandati magistratov omejeni na eno leto. Kljub temu se je pričakovalo, da bo gradnja imela 'določen obseg';<ref name="khanmaur41">Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', p. 41</ref> z dolžino 393 m in dolžino spine 190 m × 6 m je cirkus precej izjemen v rimski Afriki. Cirkus označuje Douggo za eno najpomembnejših mest v provinci, poleg Kartagine, Tizdra, [[Leptis Magna|Leptis Magne]], [[Hadrumet]]a in [[Utika|Utike]].] Donacija zemljišča za užitek širšega prebivalstva ({{langx|la|ad voluptatem populi}}) in njegov razvoj na zahtevo celotnega prebivalstva ({{langx|la|postulante universo populo}}) sta opomin na pomen spektaklov v družbenem življenju rimskih mest in povpraševanje po ljudski zabavi. === Amfiteater === Vprašanje, ali je bil v Douggi amfiteater, še ni dokončno odgovorjeno. Tradicionalno se velika eliptična vdolbina severozahodno od najdišča razlaga kot lokacija amfiteatra. Arheologi pa so glede te teme postali veliko bolj previdni. === Terme === [[File:Baths of the Cyclopes.jpg|right|thumb|Kiklopske terme]] V Douggi so bile v celoti izkopane tri rimske terme; četrte so bile doslej odkrite le delno. Od teh štirih kopel ena (»kopel hiše zahodno od Tellusovega templja«) pripada zasebni rezidenci, dve, Aïn Doura in kopališče, dolgo znano kot ''Licinijanska kopel'', sta bili sodeč po svoji velikosti odprti za javnost, medtem ko je narava zadnje kopeli, kopeli Kiklopov, težje razložiti. ;Kiklopske terme Med izkopavanjem Kiklopskih term so odkrili mozaik kiklopov, ki kujejo Jupitrove strele. Zdaj je na ogled v [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Narodnem muzeju Bardo]], kjer je razstavljenih tudi več zelo dobro ohranjenih stranišč. Stavba je bila na podlagi študije mozaika datirana v 3. stoletje našega štetja. Velikost stavbe (njen frigidarij je manjši od 30 m² je nekatere strokovnjake navedla k prepričanju, da je šlo za zasebno kopališče, vendar se je identifikacija ''[[domus]]a'' v neposredni bližini izkazala za težavno. ''Vila trifolium'' je precej oddaljena, najbližje ruševine pa je težko prepoznati, saj niso dobro ohranjene. Yvon Thébert zato predlaga, da je kopališče služilo lokalni četrti.<ref name="thebert179">[[Yvon Thébert]], ''Thermes romains d'Afrique du Nord et leur contexte méditerranéen'', éd. École française de Rome, Rome, 2003, p. 179</ref> ;Antonijske ali Licinijeve terme [[File:P6212512 dougga.jpg|thumb|right|Kapitol, viden iz Antonijevih term]] Antonijske terme, ki izvirajo iz 3. stoletja, so bile znane kot Licinijeve terme (po cesarju [[Galien|Publiju Liciniju Egnaciju Galienu]]) in imajo več nadstropij. Louis Poinssotova identifikacija kopališča kot iz obdobja Galienove vladavine na podlagi nepopolnih napisov in Douggine blaginje v tem času je bila pod vprašajem nedavnih raziskav, ki jih je izvedel zlasti Michel Christol. Christol je predlagal, da terme izvirajo iz obdobja vladavine [[Karakala|Karakale]];<ref>See the debate in [[Yvon Thébert]], ''Thermes romains d'Afrique du Nord et leur contexte méditerranéen'', éd. École française de Rome, Rome, 2003, p. 177</ref> to tezo je kasneje potrdila analiza napisov.<ref>Michel Christol, ''op. cit.'', p. 197</ref> Drugi so celo predlagali, da kopel izvira iz obdobja vladavine Severov zaradi posebnosti, ki je postala pogosta stoletje pozneje na zahodu: stebri v severozahodnem peristilu imajo podeste z loki.<ref name="encyclo2526">Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', p. 2526</ref> Terme so bile kasneje, neznanega datuma, uporabljene za proizvodnjo oljčnega olja.<ref name="thebert177">Yvon Thébert, ''op. cit.'', p. 177</ref> Simetrična stavba je srednje velika, s površino 1700 m² brez [[palestra|palestre]], od tega 175 m² zaseda frigidarij. Gradnja kopališča je zahtevala dela za znižanje in dvig delov pobočja, na katerem je stalo, kar lahko pojasni, zakaj so deli stavbe bolje ohranjeni kot drugi; del, zgrajen na dvignjenih tleh, je večinoma izgubljen.<ref name="thebert178">Yvon Thébert, ''op. cit.'', p. 178</ref> ;Kopališča Aïn Doura [[File:Thermes ain doura dougga.jpg|thumb|right|Kopališča Aïn Doura]] V neposredni bližini Aïn Doure je delno izkopan kompleks, ki bi se lahko izkazal za največje kopališče v mestu, kopališča Aïn Doura. Na podlagi mozaikov, ki so jih našli tukaj, se domneva, da kopališče izvira iz konca 2. stoletja ali začetka 3. stoletja,<ref>According to a M. Bouhlila's hypothesis, cited in Yvon Thébert, ''Thermes romains d'Afrique du Nord et leur contexte méditerranéen'', éd. École française de Rome, Rome, 2003, p. 175</ref> in da je bil mozaični dekor obnovljen v 4. stoletju našega štetja.<ref name="thebert176">Yvon Thébert, ''op. cit.'', p. 176</ref> Kompleks ostaja večinoma nerazkrit, vendar se zdi, kot pravi Yvon Thébert, da ima simetrično zasnovo, od katere je bil izkopan le del hladilnic. ;Kopališče hiše zahodno od Tellusovega templja To kopališče, veliko 75 m², do katerega je mogoče dostopati iz hiše in z ulice, je bilo odkrito na začetku 20. stoletja. Arheološka analiza odnosa kopališča do hiše, v kateri je, je Théberta pripeljala do domneve, da je šlo za kasnejši dodatek k prvotni konstrukciji, vendar ne predlaga datuma za ta dogodek.<ref>Yvon Thébert, ''op. cit.'', p. 180</ref> == Verske zgradbe == V Douggi obstajajo arheološki ali epigrafski dokazi za več kot dvajset templjev; kar je za majhno mesto precejšnje število. Arheološki ostanki in napisi dokazujejo obstoj enajstih templjev, arheološki ostanki nadaljnjih osmih in napisi, ki se nanašajo na še štirinajst.<ref>Mustapha Khanoussi, « Le temple de la Victoire germanique de Caracalla à Dougga », ''L'Afrique du Nord antique et médiévale'', actes du VIIIe colloque d'archéologie et d'histoire de l'Afrique du Nord (8-13 mai 2000 à Tabarka), Tunis, 2003, p. 447</ref> To obilje verskih znamenitosti je predvsem posledica filantropije bogatih družin.<ref>For further information, see Sophie Saint-Amans, ''Topographie religieuse de Thugga (Dougga). Ville romaine d'Afrique proconsulaire (Tunisie)'', éd. Ausonius, Bordeaux, 2004 {{ISBN|2-910023-46-X}}</ref> === Masinisov tempelj === Masinisov tempelj stoji na zahodnem boku prestolnice. Prvi arheologi so verjeli, da so ostanki templja monumentalni vodnjak, čeprav je bil leta 1904 odkrit napis, ki dokazuje obstoj svetišča pokojnega numidijskega kralja. Ta napis je datiran v leto 139 pr. n. št., v času vladavine Micipse.<ref>RIL, 2</ref> Ostanki so podobni ostankom templja v Chemtouju in dokazujejo dejstvo, da je bilo politično središče rimskega mesta na istem mestu kot helenska agora.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 44</ref> Kamniti ostanki, najdeni na tem območju, očitno pripadajo več različnim strukturam; natančna lokacija svetišča je še vedno predmet razprav.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 46</ref> Čeprav velja prepričanje, da je Masinisov tempelj postavilo na raven boga, o tem nekateri strokovnjaki razpravljajo. Gsell meni, da bi kraljev tempelj odražal nadaljevanje vzhodnih in helenskih praks; Camps gradi na tej hipotezi in opozarja na pomanjkanje kakršnih koli antičnih virov, ki bi pričali o čemer koli več kot preprostih izrazih spoštovanja ljudstva do svojega kralja.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 47</ref> Po Campsu je tempelj le spomenik, kraj, ki pripada pogrebnemu kultu. Njegovo gradnjo deset let po začetku Micipsove vladavine je mogoče razložiti z njegovo politično simboliko: Micipsa, edini vladar po smrti svojih bratov Gulusse in Mastanabala, je potrjeval enotnost svojega kraljestva okoli kraljeve osebe.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', pp. 48-49</ref> === Kapitol === [[Image:TUNISIE DOUGA CAPITOLE 001.JPG|thumb|Kapitol leta 2008]] Kapitol je rimski tempelj iz 2. stoletja, posvečen predvsem rimski zaščitni triadi: Jupitru Največjemu (''Jupiter Optimus Maximus''), Junoni Kraljici (''Juno Regina'') in Minervi Avgusti (''Minerva Augusta''). Drugotno je posvečen blaginji cesarjev Lucija Vera in Marka Avrelija; sodeč po tej omembi je moral biti Kapitol dokončan v letih 166–167 n. št.<ref>Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, pp. 192-193</ref> Tomáš d'Arcos je v 17. stoletju Kapitol označil za Jupitrov tempelj. Konec 19. stoletja je bil predmet nadaljnjih raziskav, ki jih je leta 1893 vodil zlasti zdravnik Louis Carton. Stene, izvedene v slogu ''opus africanum'' in ogredje portika so bili obnovljeni med letoma 1903 in 1910. Claude Poinssot je leta 1955 odkril kripto pod celo. Najnovejša dela je med letoma 1994 in 1996 izvedel tunizijski Institut national du patrimoine.<ref name="amans283">Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 283</ref> Kapitol je izjemno dobro ohranjen, kar je posledica njegove vključitve v bizantinsko utrdbo. Do sprednjega portika vodi vrsta enajstih stopnic. Korintski stebri na pročelju templja so visoki 8 m, na vrhu katerih je odlično ohranjen pediment. Na pedimentu je upodobljen cesar [[Antonin Pij]], ki povzdiguje cesarja v božanstvo. Cesarja nosi orel.<ref name="amans283"/> V podnožju [[cela|cele]] so še vedno niše za tri kipe. V srednji niši stoji kolosalen kip Jupitra. Odkritje glave kipa Jupitra je Poinsota spodbudilo k domnevi, da kripta izvira iz obdobja krščanstva, ki je zmagalo nad starimi religijami. St-Amans ne izključuje možnosti, da je bila kripta zgrajena hkrati z bizantinsko citadelo, katere osrednje središče sta bila forum in kapitol. Gradnja Kapitola v Douggi je potekala hkrati z gradnjo drugih spomenikov iste vrste drugod v Severni Afriki, kar Gros pojasnjuje kot posledico večje bližine cesarskega kulta in kulta Jupitra.<ref>Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, p. 193</ref> V bližini Kapitola sta ''trg Vrtnice vetrov'' – ki je poimenovan po roži kompasa, vgravirani na tleh – in ostanki bizantinske citadele, ki je po propadu mesta ponovno uporabila del ruševin. <gallery> Image:P6212479 dougga.jpg|Antonina Pija vzvišeni božanski status Image:Dougga-ninxol.JPG|Notranjost cele z nišami, namenjenimi za kipe Image:Dougga capitole 1900.jpg|Kapitol na začetku 20. stoletja File:The Capital Dougga Tunisia 2006.jpg|Pročelje Kapitola leta 2006 File:Temple aux six colonnes 03.jpg|Kapitol ponoči </gallery> === Merkurjev tempelj === [[File:Temple mercure dougga.jpg|thumb|right|Merkurjev tempelj]] Merkurjev tempelj je prav tako posvečen Tellusu. Obrnjen je proti trgu; med njima leži ''trg Vrtnice vetrov''. Tempelj je večinoma v ruševinah. Ima tri cele, vendar nima dvorišča. Svetišče, do katerega je mogoče dostopati po štirih stopnicah, stoji na obledelem podiju. Izkopano in utrjeno je bilo med letoma 1904 in 1908.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 329</ref> === Tempelj Avgustove pobožnosti === [[File:Temple piété auguste dougga.jpg|thumb|right|Tempelj Avgustove pobožnosti, pogled s severa]] Majhen tempelj Avgustove pobožnosti je bil zgrajen v času vladavine [[Hadrijan]]a. Financiran je bil s filantropijo nekega Gaja Pompeja Nahanija.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 23</ref> Tempelj je obrnjen proti ''trgu Vrtnice vetrov''. Del preddverja se je ohranil. Za templjem, na temeljih templja Fortune, Venere Concordie in Merkurja, stoji [[mošeja]]. Mošeja je zadnji ostanek majhne vasi, ki je obstajala na tem mestu do nastanka Nove Dougge.ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 24</ref> D'Arcos je tempelj identificiral leta 1631 po zaslugi napisa, ki je bil takrat še vedno na mestu. Podij je relativno nizek (1–1,5 m); do njega se lahko povzpnemo po sedmih stopnicah na južni strani.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 346</ref> === Minervin tempelj === [[File:Minerve 2 est dougga.JPG|left|thumb|Drugi Minervin tempelj, pogled z vzhoda]] Prvi Minervin tempelj v Douggi je bil darilo zavetnika civitas konec 1. stoletja, vendar je pomembnejše mesto, posvečeno temu božanstvu, stavba s templjem in območjem, obdanim s portikom iz časa vladavine Antonina Pija. Financiran je bil s filantropijo svečenice cesarskega kulta, Julije Paule Laenatiane. Stavba je bila zasnovana tako, da je izkoristila naklon, na katerem stoji; podij je v višini strehe portika, tempelj v ožjem pomenu besede pa se nahaja zunaj okoliške stavbe. Stopnice, ki omogočajo dostop do templja, poudarjajo nedostopnost božanstva. === Tempelj Karakalove zmage v Germaniji === [[File:Voie vers ain doura façade temple victoires caracalla.jpg|thumb|right|Tempelj Karakalove zmage v Germaniji (viden na desni) na cesti proti Aïn Douri]] Tempelj Karakalove zmage v Germaniji je edina zgradba, posvečena cesarskemu kultu, ki stoji točno v Douggi.<ref name="redde457">Véronique Brouquier-Reddé, « La place du sanctuaire de la Victoire germanique de Caracalla dans la typologie de l'architecture religieuse païenne de l'Afrique romaine », ''L'Afrique du Nord antique et médiévale'', actes du VIIIe colloque d'archéologie et d'histoire de l'Afrique du Nord (8-13 mai 2000 à Tabarka), Tunis, 2003, pp. 457-470</ref> Fragmenti napisa na tempeljski [[preklada|prekladi]] so bili odkriti leta 1835, vendar tempelj ni bil identificiran do leta 1966. Ima [[nimfej]], ki datira iz časa vladavine [[Komod]]a.<ref name="khanoussi44756">Mustapha Khanoussi, « Le temple de la Victoire germanique de Caracalla à Dougga », pp. 447-456</ref> Tempelj, ki je relativno ozek, ima nenavadno zasnovo. Meri 41,5 m × 14,2 m in se nahaja ob cesti, ki se spušča od foruma do kopališča Aïn Doura. Tempelj je povezan s slavolokom nad cesto. Do templja je mogoče dostopati po polkrožnem stopnišču; v vsakem kotu dvorišča pred stopniščem je rezervoar za deževnico. Cela znotraj svetišča ima šest stranskih niš, ki so zasnovane za podstavke kipov Apolona, ​​Liberja, Neptuna, Merkurja in dveh drugih bogov, ki ju ni več mogoče prepoznati. Tempelj je viden že od daleč, mimoidoči pa lahko vidijo le celo, katere temelji so dekorativno rustikirani. Sedem stebrov je razporejenih vzdolž cele, ki se povezujejo s stranskimi vrati, ki se odpirajo na stopnišče. Tetrastilni tempelj je zgrajen v toskanskem slogu v antisu. Zasnova templja je nenavadna, saj so templji cesarskega kulta običajno korintski in se nahajajo sredi prostranega dvorišča s portikom; toskanski slog je bil zato v provincah precej redek. Tempelj torej priča o želji po izgradnji nečesa, kar bi se razlikovalo od drugih takšnih stavb, nedvomno kot odgovor na omejitve, ki jih je ustvaril teren. Posvetitev v templju osvetljuje njegovo gradnjo: napis, ki je zelo natančno datiran v leto 214 n. št., posvečuje tempelj poosebljenju zmage, Viktoriji, tukaj posebej v povezavi s cesarjevimi pohodi v Germaniji, za dobrobit Karakale in njegove matere Julije Domne.<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 26650 ; Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', inscription n°39</ref> Besedilo spominja na vojaške projekte sina Septimija Severa in njihovo praznovanje v kontekstu cesarskega kulta. Ta napis tudi pojasnjuje, da je bil tempelj zgrajen s stroški 100.000 sestercev na željo pomembne gospe iz Dougge po imenu Gabinia Hermiona po njeni smrti. Poleg velikodušnosti tega filantropskega dejanja je njena oporoka predvidevala letni banket za ''ordo decurionum'', ki bi ga financirali njeni dediči ob obletnici posvetitve templja. Hkrati je Gabinia Hermiona zapustila zemljišče za cirkus ''v veselje ljudstva''. Tempelj je nedvomno zasedal enega zadnjih prostih prostorov v bližini foruma. Dobrotnica templja je imela to mesto v središču mesta raje kot tiste, ki jih je imela v lasti na obrobju: mesto cirkusa ali mesto, kjer je bil kasneje zgrajen Celestin tempelj. Gabinijina družina, ena najbogatejših v Douggi, je bila dobro uvrščena med kartažanske veljake in je ohranila svojo moč v Douggi, tudi med zmanjšanjem lokalne aristokracije v 3. stoletju. Določila Gabinijine oporoke pričajo o njeni skrbi, da bi družina preživela – letni banket bi ohranjal spomin na družinsko radodarnost in poudarjal njeno družabnost, medtem ko bi cirkus poskrbel za zadovoljstvo najskromnejših prebivalcev mesta. [[File:Temple présumé pluton dougga.jpg|thumb|right|Stavba, za katero velja, da je Plutonov tempelj, viden s severa]] Konec 4. stoletja je bil Karakalin tempelj zmage v Germaniji preurejen v cerkev. Rezervoarji na dvorišču so bili napolnjeni, da bi zagotovili prostor za vernike, celi pa so dodali prižnice. Spremenjena je bila tudi dekoracija cele. === Plutonov tempelj === Pluton je v Douggi deležen posebne časti kot mestni zavetnik, kar dokazuje Genius Thuggae.<ref name="khanoussi71">Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 71</ref> Možno je, da je Plutonov tempelj v bližini slavoloka Septimija Severa na območju mesta, ki je bilo doslej le delno izkopano,<ref name="amans370">Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 370</ref> vendar ta hipoteza ni zelo trdna in temelji na odkritju doprsnega kipa na dvorišču, ki ga je Poinsot datiral v 2. ali 3. stoletje. Zgradba, ki je bila izkopana, je bila izkopana v šestdesetih letih 20. stoletja, vendar je o načinu izkopavanja in stabilizacijskih delih na najdišču znanega le malo. Na podiju sredi dvorišča je bila odkrita cela z eno samo nišo, ohranjen pa je tudi oltar. Med letoma 2000 in 2002 je bila izvedena arhitekturna študija, ki pa ni privedla do nobenih izkopavanj. === Saturnov tempelj === [[File:Temple saturne dougga.jpg|thumb|right|Ostanki Saturnovega templja s pogledom na dolino]] Saturn je bil naslednik punskega Ba'al Hamona in spremljevalec (''paredros'') Tanite ali nebeške [[Junona|Junone]] ({{langx|la|Juno Caelestis}}). V rimskem obdobju je imelo mesto Dougga vsaj dve svetišči, posvečeni Saturnu.<ref>Marcel Le Glay, ''Saturne africain. Monuments I'', éd. De Boccard, Paris, 1961, pp. 207-212</ref> Dokazi o obstoju enega od obeh izvirajo predvsem iz napisov, najdenih v mestu.<ref>''L'Année épigraphique'', 1914, 173</ref><ref>Marcel Le Glay, ''op. cit.'', inscription n°2, p. 212</ref> Drugi tempelj, ki je splošno znan kot Saturnov tempelj v Douggi, je bil izkopan. Ostanki tega templja, ki so manj pomembni kot ostanki kapitola ali templja Junone Caelestis, so še posebej zanimivi zaradi svoje lokacije. Ruševine ležijo na vrhu rta, ki gleda na bogato žitno dolino Oued Khalled, 160 m od gledališča in zunaj meja mesta. Med izkopavanji so odkrili ostanke templja Ba'al Hamona, zlasti ritualne jarke (''favissae'') z žrtvami. Rimski tempelj je tako nadomestil avtohtono svetišče, ki je izviralo vsaj iz 2. stoletja pred našim štetjem. To svetišče je bilo v bistvu širok odprt prostor, namenjen sprejemanju žrtvovanja in daritev.<ref>Marcel Le Glay, ''op. cit.'', p. 210</ref> Pokrit je bil, da bi olajšali gradnjo Saturnovega templja, katerega ruševine je še danes mogoče videti. Rimski tempelj je bil zgrajen v času vladavine Septimija Severa. Sestavljen je iz treh cel, dvorišča s portikom in preddverja. Voda s strehe templja se je zbirala v cisternah. Napis podrobno opisuje gradnjo templja: postavljen je bil s sredstvi, ki jih je v oporoki zapustil pomemben lokalni prebivalec Lucius Octavius ​​Victor Roscianus, za najmanj 150.000 sestercjev,<ref>Marcel Le Glay, ''op. cit.'', inscription n°5, p. 215</ref> kar se zdi drago, vendar je mogoče pojasniti z obsegom zemeljskih del, potrebnih za trdne temelje templja;[104] kljub temu se zdi, da so se ta dela izkazala za nezadostna, saj so bila dela za obnovo in utrditev zgradbe očitno opravljena, preden je dokončno propadla. === Tempelj Junone Celestide === [[File:TUNISIA DOUGGA TEMPLE JUNON 002.JPG|thumb|right|Tempelj Junone Celestide]] Tempelj Junone Celestide, ki je bil zgrajen na obrobju mesta, je bil opisan v 17. stoletju in izkopan v 1890-ih. Med letoma 1904 in 1914 so bila izvedena obsežna obnovitvena dela, med letoma 1999 in 2002 pa so bile izvedene nove študije.<ref name="amans275">Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 275</ref> Tempelj je posvečen nebeški Junoni (Juno Caelestis), naslednici punske boginje Tanite. Njegov dobro ohranjen ''temenos'' je omejen z zidom, katerega velik del je zelo dobro ohranjen. Dvorišče je le delno obloženo s ploščicami in ima dvoja simetrična vrata. Portik s 25 polji poteka vzdolž krožnega dela temenosa. Portik je zaključen s frizom, ki prikazuje gradnjo templja. Tempelj v ožjem pomenu besede stoji na visokem podiju, do katerega je mogoče dostopati po enajstih stopnicah. Gre za korintski heksastilni [[peripter]]. Na pedimentu je posvetilo Aleksandru Severu. Cela je popolnoma izgubljena.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', pp. 275-277</ref> Tempelj, ki je bil zgrajen med letoma 222 in 235 n. št., je plačal neki Q. Gabinij Rufus Felix, ki je med drugim daroval dva srebrna kipa Junone Celestide v vrednosti 35.000 sestercev. Temenos, ki ima premer 52 m, spominja na polmesec, simbol Junone Celestide. === Dar Lacheb === [[File:Dar Lachheb de l interieur.jpg|thumb|upright|Vrata Dar Lacheba, vidna iz notranjosti stavbe]] Namen stavbe, znane kot Dar Lacheb ({{langx|la|Domus Lachebia}}, "Hiša Lacheba"), ni bil jasno opredeljen. St-Amans meni, da gre za svetišče, posvečeno [[Asklepij]]u, kar se ujema s Poinssotovo hipotezo, da gre za tempelj.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 310</ref> Dar Lacheb je konec 19. stoletja izkopal Carton in od leta 1912 ni bil predmet nadaljnjih del. Hiša, ki je bila zgrajena v bližini z uporabo antičnih ostankov, je bila uničena na začetku 20. stoletja. Dar Lacheb je bil zgrajen med letoma 164 in 166 našega štetja, v istem obdobju kot kapitol, ki je oddaljen 50 m. Vhod v stavbo je odlično ohranjen, prav tako eden od stebrov vhodne verande. Notranjost sestavlja dvorišče, ki je bilo nekoč obdano s portikom. Južno je cela templja, ki je bil popolnoma uničen.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 49</ref> === Viktorijina cerkev === Viktorijina cerkev, ki stoji na severovzhodu najdišča, pod Saturnovim templjem, je edina krščanska stavba, ki je bila doslej izkopana v Douggi. Konec 4. stoletja ali na začetku 5. stoletja je krščanska skupnost postavila nenavadno zasnovano majhno cerkev nad poganskim pokopališčem.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 17</ref> Majhen hipogej se nahaja v bližini. == Infrastruktura == === Cisterne in akvadukti === [[File:P6212581 dougga.jpg|thumb|right|Cisterne Aïn El Hammam pred templjem Junone Celestide]] Dougga ima dve mreži cistern, na severu in na zahodu, od katerih je ena še posebej dobro ohranjena. Akvadukt, ki vodi do mesta in je nedaleč od dobro ohranjenih cistern, je med najbolje ohranjenimi primeri te vrste struktur na ozemlju sodobne Tunizije. Šest cistern Aïn El Hammam, ki so v bližini templja Junone Celestide, imajo skupno prostornino 6000 m³, vendar so v ruševinah. Napajal jih je 12 km oddaljeni izvir in akvadukt, zgrajen v času vladavine Komoda in obnovljen v zadnji četrtini 4. stoletja n. št.<ref>For the dedication, see ''L'Année épigraphique'', 2000, 1726, translated in Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 57</ref> To mesto se še vedno enkrat letno uporablja za festival v čast Mokholi, ki je bila po lokalnem ustnem izročilu svetnica in dobrotnica maroškega porekla. Čaščenje Mokhole spremljajo živalske žrtve. Dokazano je, da ima ta tradicija poganske korenine; predmet čaščenja je bil prvotno izvir, znan kot ''fons moccolitanus''.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 57</ref><ref>[http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/article/crai_0065-0536_2000_num_144_4_16201 Azedine Beschaouch, « Épigraphie et ethnographie. D’une fête populaire de Dougga, en Tunisie, à la dédicace de l’aqueduc de Thugga, en Afrique romaine », ''CRAI'', 2000, vol. 144, n°4, pp. 1173-1182]</ref> Druga mreža cistern, cisterne Aïn Mizeb, je zelo dobro ohranjena. So v bližini Minervinega templja, teh osem kupolastih rezervoarjev lahko sprejme 9000 m³ in imajo bazen, v katerega se izlivajo. Cisterne napaja izvir, ki je 200 m stran in je povezan s podzemnim akvaduktom.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 59</ref> Zadnja mreža sekundarnih cistern je v bližini kopališča Aïn Doura, na jugozahodu najdišča. === Ulice === Ulice v Douggi niso zasnovane tako, kot predpisuje običajni teoretični model rimskega naselja – okoli [[kardo|karda]] in [[dekuman]]a – zaradi edinstvene zasnove mesta. Središče mesta je bilo verjetno tlakovano; ulice so bile podobne vijugastim stezam. Mesto je imelo kanalizacijo, kar dokazujejo dostopni kamni, ki so še vedno na ulicah. Ob vznožju hriba so sledi ulic, ki se povezujejo z glavno cesto iz Kartagine v Tevesto. == Odkritja v Douggi == Na najdišču Dougga so bila najdena številna umetniška dela, od katerih so bila mnoga odstranjena in postavljena v muzeje, predvsem v Narodni muzej Bardo v Tunisu. === Dela na najdišču === [[File:P6212499 dougga.jpg|left|thumb|Mozaična talna dekoracija v hiši Venere]] Na najdišču je ostalo le malo umetniških del, z izjemo skulpture moža tegata (''togatus'') na ''Trgu vrtnice vetrov'' in številnih [[mozaik]]ov, vključno s tistimi v stavbi, znani kot hiša Venere, in zlasti v kopališču Aïn Doura. To je posledica odkritja Dougginih umetniških del v času, ko so bila arheološka najdišča oropana svojih zakladov in po izkopavanjih zapuščena. Ta pristop je omogočil ohranitev določenega števila mozaikov z nedotaknjenimi barvami; drugi mozaiki, ki so bili odkriti, a ne odstranjeni, so utrpeli zaradi izpostavljenosti elementom. Preučuje se predlog za izgradnjo muzeja na najdišču. Služil bi zlasti za shranjevanje nedavnih odkritij in tistih, ki še niso bila odkrita. === Dela v Bardojskem narodnem muzeju === ==== Kipi ==== [[File:Lucius Verus Dougga.JPG|thumb|Glava Lucija Vera]] Med izkopavanji na najdišču so odkrili številne glave cesarjev. Med njimi je še posebej pomemben portret Lucija Vera: upodobljen je z bujnimi lasmi, polno brado in živahnostjo, zaradi česar je eden najpomembnejših kipov, ki so jih doslej odkrili v rimski Afriki. Ta afriška mojstrovina je bila izdelana iz [[Carrarski marmor|carrarskem marmorju]] in ima med lasmi še vedno sledi barve.<ref name="ouertani">Nayla Ouertani, « La sculpture romaine », ''La Tunisie, carrefour du monde antique'', éd. Faton, Paris, 1995, p. 95</ref> V Bardojskem narodnem muzeju v Tunisu hranijo tudi moža v togi (''togatus'') iz 3. stoletja. Upodablja starejšega moškega s kratko brado, oblečenega v togo. Zdi se gotovo, da gre za poznejše umetniško delo, ki odraža sodobni umetniški okus.[121] ==== Mozaiki ==== ''Butlerjev mozaik'' iz sredine 3. stoletja prikazuje prizor pitja. Dva lika strežeta dvema drugima, ki sta veliko manjša, iz amfor na ramenih. Na obeh amforah sta črki ''ΡΙΕ'' (Rie, »Pij!« v starogrščini) in ''ΖΗϹΗϹ'' (Zēsēs, »Živel boš!«). Nosilce amfor spremljata še dva lika, od katerih eden nosi drugo amforo, drugi pa lovorovo vejico in košaro vrtnic. Ta upodobitev je pozdrav vsem gostom in obljuba gostoljubja.<ref>Mohamed Yacoub, ''Splendeurs des mosaïques de Tunisie'', éd. Agence nationale du patrimoine, Tunis, 1995, pp. 241-243</ref> Enako velja za drug mozaik v muzeju, ki nosi stavek ''Omnia tibi felicia'' (»Naj ti bo vse všeč«). ''Mozaik zmagovitega voznika'' je mlajši od teh del. Izvira iz druge polovice 4. stoletja in vsebuje stavek ''Eros omnia per te'' (»Vse po tebi, Eros«). Upodobitev voznika voza kaže veliko pozornost do realizma, prav tako upodobitve konj, od katerih se dva imenujeta Amandus in Frunitus po njunih likih. Konji so razporejeni simetrično; Takšne simetrije so bile takrat zelo priljubljene. Kočijaž drži bič, krono iz vej in palmovo vejico. V ozadju so vidni štartni bloki cirkusa. To umetniško delo so našli v zasebni rezidenci in zdi se, da ga je treba razlagati kot spomenik, ki ga je lastnik podaril v počastitev zmage voznika po imenu Eros.<ref>Mohamed Yacoub, ''op. cit.'', pp. 313-314</ref> ''Uliksesov mozaik'' je delo, navdihnjeno z ''[[Odiseja|Odisejo]]'': grški junak Odisej (Ulikses za Rimljane) stoji na čolnu, okrašenem s človeško glavo in palmovo vejico, ki ima dve jadri in ovna za obijanje. Odisejeve roke so privezane na glavni jambor, da ne bi podlegel usodnemu čaru glasbe Siren. Spremljevalci sedijo okoli njega, ušesa imajo zamašena z voskom, kot je opisano v legendi. Tri sirene stojijo ob vznožju skalnate pečine. Upodabljajo jih zgornji del telesa ženske, krila in noge pa ptičje. Ena od njih drži flavto, druga liro, tretja, ki ne nosi instrumenta, pa naj bi bila pojoča sirena. Pred Odisejevim čolnom stoji majhna barka z ribičem, ki drži jastoga, katerega upodobitev je prevelika. Mozaik je datiran v obdobje okoli 260–268 n. št.; odkrili so ga v ''Hiši Odiseja in piratov''.<ref>Mohamed Yacoub, ''op. cit.'', pp. 171-172</ref> Mozaik ''Neptun in pirati'' izvira iz istega peristila kot prejšnje delo. Prikazuje kaznovanje piratov na Tirenskem morju in združuje teme, povezane z Dionizom, in pogostejše morske teme. Bog stoji, pripravljen vreči kopje. Podpirajo ga [[Bakhantke|menada]], [[satir]] in ostareli [[Silen]], ki drži krmilo ladje. Leopard napada enega od piratov, ki se spremenijo v delfine, takoj ko prepoznajo božansko naravo svojega nasprotnika. Na levi so se geniji vkrcali na drugo ladjo, na desni pa ribiči poskušajo z mrežo ujeti hobotnico.<ref>Mohamed Yacoub, ''op. cit.'', pp. 173-174</ref> Jakub tema dvema prizoroma pripisuje zaščitno funkcijo, način klicanja usode, praksa, ki verjetno temelji na helenski tradiciji.<ref>Mohamed Yacoub, ''op. cit.'', p. 174</ref> Mozaik ''kiklopov, ki kujejo Jupitrove strele'' s tal frigidarija prikazuje tri kiklopse: Brontesa, Steropa in Pirakmona ali Argesa. Upodobljeni so goli, kako kujejo Jupitrove strele, ki jih Vulkan, sedeč pred njimi, drži na nakovalu. Ta zadnji element je izgubljen. Mozaik datira v konec 3. stoletja in je bil odkrit v ''Kopeli Kiklopsov''.<ref>Mohamed Yacoub, ''op. cit.'', p. 181</ref> <gallery widths="160" heights="160"> File:Mosaique echansons Bardo.jpg|''Butlerjev mozaik'' File:Omnia tibi felicia bardo.jpg|''Omnia tibi Felicia''. File:Mosaïque d'Ulysse et les sirènes.jpg|''Odisej in Sirene''. File:Neptune et les pirates.jpg|''Neptun in pirati''. File:GiorcesBardo51.jpg|''kiklopi kujejo Jupitrove strele'' </gallery> === Dela, ki jih hranijo drugi muzeji === Dvojezični napis iz mavzoleja, ki ga je vzel britanski konzul Read, hrani [[Britanski muzej]]. Punsko-libijski napis prikazuje isto besedilo v punskem in berberskem jeziku. == Sklici == {{sklici}} === Literatura === * {{citation |last=Ghaki |first=Mansour |contribution=Toponymie et Onomastique Libyques: L'Apport de l'Écriture Punique/Néopunique |contribution-url=https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/50105050/Toponymie_et_onomastique_Lapport_de_lecriture_punique_neopunique.pdf |pages=65–71 |date=2015 |location=Naples |publisher=Unior |editor=Anna Maria di Tolla |display-editors=0 |title=La Lingua nella Vita e la Vita della Lingua: Itinerari e Percorsi degli Studi Berberi |series=Studi Africanistici: Quaderni di Studi Berberi e Libico-Berberi |number=4 |isbn=978-88-6719-125-3 |issn=2283-5636 |access-date=2018-11-03 |archive-date=2020-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200428044658/https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/50105050/Toponymie_et_onomastique_Lapport_de_lecriture_punique_neopunique.pdf |url-status=dead }}. {{in lang|fr}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Dougga}} {{Commons category|Dougga}} * [http://www.dougga.rnrt.tn/ Portail sur le site de Dougga et sa région] {{in lang|fr}} * [http://www.diplomatie.gouv.fr/fr/actions-france_830/archeologie_1058/les-carnets-archeologie_5064/europe-maghreb_5066/tunisie-dougga_15988/index.html Étude de l’architecture religieuse de Dougga (Ministère français des affaires étrangères)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110101205256/http://www.diplomatie.gouv.fr/fr/actions-france_830/archeologie_1058/les-carnets-archeologie_5064/europe-maghreb_5066/tunisie-dougga_15988/index.html |date=2011-01-01 }} {{in lang|fr}} * [http://www.archaeologie-alt.uni-freiburg.de/thugga Ausgrabungen in Thugga (Archäologisches Institut Freiburg)] {{in lang|de}} * [https://web.archive.org/web/20060219172946/http://www.archaeologie.uni-freiburg.de/thugga/ Thugga] University of Freiburg {{in lang|de}} * [http://lexicorient.com/tunisia/dougga.htm Dougga: Roman Ruins] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060130185414/http://lexicorient.com/tunisia/dougga.htm |date=2006-01-30 }} Lexicorient * [https://whc.unesco.org/en/list/794 Dougga Site] UNESCO World Heritage [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Tuniziji]] {{normativna kontrola}} sajkvr1kv6n2hdz8b610yr10vz0osiv 6688659 6688548 2026-06-13T03:55:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688659 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Dougga/Tuga | native_names = {{langx|ar|دڨة|Dougga}}<br />𐤕𐤁‬𐤂‬𐤂‬ (punsko)<br />{{langx|la|Thuagga}} | alternate_name = | image = Dougga, Beja.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Dougga | map_type = | map_alt = | coordinates = {{coord|36|25|20|N|9|13|6|E|display=inline,title}} | location = guvernat Béja, [[Tunizija]] | region = | type = naselje | part_of = | length = | width = | area = 75 ha | height = | builder = | material = | built = 6. stol. pr. n. št. | abandoned = | epochs = [[Numidija]] do [[Rimsko cesarstvo]] | cultures = {{Plainlist| * [[Numidijci]]-[[Berberi]] * [[Punci]] * Rimski Afričani * [[Romeji|Bizantinci]] * [[Vandali]] }} | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = | notes = | designation1 = WHS | designation1_offname = Dougga/Thugga | designation1_date = 1997 <small>(21. zasedanje)</small> | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/794 794] | designation1_criteria = ii, iii | designation1_type = kulturno | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Arabske države }} '''Dougga''' ali '''Thugga''' ali '''TBGG''' ({{langx|ar|دقة|Duqqah}}; {{langx|aeb|دڨة|{{audio|help=no|Dogga.wav|Dugga}}}}) je bila berberska, punska in rimska naselbina v bližini današnjega Téboursouka v severni [[Tunizija|Tuniziji]]. Trenutno arheološko najdišče obsega 75 hektarjev.<ref>[http://www.cassiciaco.it/navigazione/africa/siti_archeologici/douggha/piantina.html Map of the archaeological site]</ref> UNESCO je Douggo leta 1997 uvrstil na seznam svetovne dediščine, saj meni, da predstavlja »najbolje ohranjeno rimsko mestece v Severni Afriki«. Najdišče, ki leži sredi podeželja, je bilo zaščiteno pred vdorom sodobne urbanizacije, v nasprotju na primer s [[kartagina (mesto)|Kartagino]], ki je bila večkrat oropana in obnovljena. Douggo zaradi svoje velikosti, dobro ohranjenih spomenikov in bogate [[Numidija|numidijsko]]-berberske, punske, starorimske in [[Afriški eksarhat|bizantinske]] zgodovine predstavlja izjemno mesto. Med najbolj znanimi spomeniki na tem mestu so [[libijsko-punski mavzolej, Dougga|libijsko-punski mavzolej]], kapitol, [[Rimsko gledališče, Dougga|rimsko gledališče]] ter templja Saturna in Junone Celestise. == Imena == Numidijsko ime naselja je bilo v libijsko-berberski abecedi zapisano kot ''TBGG''.<ref>{{Cite book |last1=Daniels |first1=Peter T. |url=https://books.google.com/books?id=ospMAgAAQBAJ&dq=Numidian+tbgg&pg=PA116 |title=The World's Writing Systems |last2=Bright |first2=William |date=1996 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-507993-7 |language=en}}</ref> Punsko ime naselja je zapisano kot ''tbgg'' (𐤕𐤁𐤂𐤂) in ''tbgʿg'' (𐤕𐤁𐤂𐤏𐤂). Koren ''B GG'' v feničanščini pomeni ('na strešni terasi').{{sfnp|Ghaki|2015|p=67}} Gabriel Camps trdi, da to lahko predstavlja izposojo berberske besede, izpeljane iz korena ''tbg'' ('zaščititi').<ref name="camps2522">Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', tome XVI, éd. Edisud, Aix-en-Provence, 1992, p. 2522</ref> To očitno izhaja iz lege najdišča na vrhu lahko branljive planote. Ime si je bilo izposojeno v latinščino kot ''Thugga''. Ko je dobilo 'svoboden status', je bilo formalno ponovno ustanovljeno in znano kot ''Municipium Septimium Aurelium Liberum Thugga''; »Septimij« in »Avrelij« se nanašata na »ustanovitelja« »novega« mesta (conditores), [[Septimij Sever|Septimija Severa]] in M. Avrelija Antonina (tj. [[Karakala]]). Za zdravljenje ''liberuma'' glejte spodaj. Ko je Dougga dobila status rimske kolonije, je bila uradno znana kot {{langx|la|Colonia Licinia Septimia Aurelia Alexandriana Thuggensis}}. V današnjih Berberih je znana kot ''Dugga'' ali ''Tugga''. To je bilo izposojeno v arabščino: {{langx|ar|دڨة}} ali {{lang|ar|دقة}} in Dougga je francoski prepis tega arabskega imena. == Lega == [[File:Karte Römische Städte in Nordafrika.svg|thumb|300px|right|Lokacija Dougge v [[Afrika (rimska provinca)|rimski Afriki]]]] Arheološko najdišče je 4,6 km jugozahodno od sodobnega mesta Téboursouk na planoti z neoviranim razgledom na okoliške ravnice v Oued Khalled.<ref>[http://www.cassiciaco.it/navigazione/africa/tavole_geografiche/numidia.html Detailed map showing location of Thugga in Roman Africa]</ref> Najdišče ponuja visoko stopnjo naravne zaščite, kar pomaga razložiti njegovo zgodnjo naseljenost. Pobočje, na katerem je bila zgrajena Dougga, se dviga proti severu in ga na vzhodu omejuje pečina, znana kot Kef Dougga.<ref>Sophie Saint-Amans, ''Topographie religieuse de Thugga (Dougga). Ville romaine d'Afrique proconsulaire (Tunisie)'', éd. Ausonius, Bordeaux, 2004, p. 17</ref> Nadalje proti vzhodu greben Fossa Regia, jarek in meja, ki so jo Rimljani naredili po uničenju Kartagine, kaže na položaj Dougge kot stične točke med punskim in berberskim svetom. == Zgodovina == Zgodovina Dougge je najbolj znana iz časa rimske osvojitve, čeprav so med arheološkimi izkopavanji odkrili številne predrimske spomenike, vključno z [[nekropola|nekropolo]], [[mavzolej]]em in več [[tempelj|templji]]. Ti spomeniki kažejo na pomen najdišča pred prihodom Rimljanov. === Berbersko kraljestvo === [[File:P6212601 dougga.jpg|thumb|left|Ostanki obzidja, zgrajenega v pozni antiki, za katerega se je nekoč verjelo, da je numidijska utrdba]] Mesto je bilo očitno ustanovljeno v 6. stoletju pred našim štetjem.<ref name="khan13155">Mustapha Khanoussi, « L'évolution urbaine de Thugga (Dougga) en Afrique proconsulaire : de l'agglomération numide à la ville africo-romaine », ''CRAI'', 2003, pp. 131-155</ref> Nekateri zgodovinarji menijo, da je Dougga mesto Tokae ({{langx|grc|Τοκαί}}, ''Tokaí''), ki ga je konec 4. stoletja pred našim štetjem zavzel poročnik Agatokles iz Sirakuz;<ref name="camps2522"/> [[Diodor Sicilski]] je Tokae opisal kot »mesto čudovite veličastnosti«.<ref name="khan13155"/> Dougga je bila v vsakem primeru zgodnje in pomembno človeško naselje. Njen urbani značaj dokazuje prisotnost nekropole z [[dolmen]]i, najstarejše arheološke najdbe v Douggi, svetišča, posvečenega Ba'al Hamonu, neopunskih stel, mavzoleja, arhitekturnih fragmentov in templja, posvečenega [[Masinisa|Masinisi]], katerega ostanki so bili najdeni med arheološkimi izkopavanji. Čeprav je naše znanje o mestu pred rimsko osvojitvijo še vedno zelo omejeno, so nedavne arheološke najdbe revolucionarno spremenile podobo, ki smo jo imeli o tem obdobju. Identifikacija templja, posvečenega Masinisi pod forumom, je ovrgla teorijo Louisa Poinssota, da je numidijsko mesto stalo na planoti, vendar ločeno od novejše rimske naselbine. Tempelj, ki je bil zgrajen v desetem letu Micipsove vladavine (139 pr. n. št.), je širok 14 m × 6,3 m. To dokazuje, da je bilo območje okoli foruma že pozidano pred prihodom rimskih kolonistov.<ref name="khan13155"/> V bližini je bila odkrita tudi stavba iz 2. stoletja pr. n. št. Podobno Douggin mavzolej ni osamljen, ampak stoji znotraj mestne nekropole. Nedavne najdbe so ovrgle prejšnje teorije o tako imenovanem »numidijskem obzidju«. Obzidje okoli Dougge v resnici ni numidijsko; je del mestnih utrdb, zgrajenih v pozni antiki. Ciljno usmerjena izkopavanja so tudi dokazala, da sta tisto, kar je bilo interpretirano kot dva numidijska stolpa v obzidju, v resnici dva pogrebna spomenika iz numidijske dobe, ki sta bila veliko kasneje ponovno uporabljena kot temelj in del obrambe.<ref>Mustapha Khanoussi, « L'évolution urbaine de Thugga (Dougga) en Afrique proconsulaire : de l'agglomération numide à la ville africo-romaine », pp. 131-143</ref> Odkritje libijskih in punskih napisov na najdišču je sprožilo razpravo o upravljanju mesta v času Numidijskega kraljestva. Razprava – o razlagi epigrafskih virov – se je osredotočila na vprašanje ali je bilo mesto še vedno pod punskim vplivom ali pa je bilo vse bolj berbersko.<ref>Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', pp. 2522-2527</ref><ref>Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', coll. Babel, éd. Actes Sud/Leméac, Paris/Montréal, 2007, pp. 299-300</ref> Lokalne berberske institucije, ločene od kakršne koli oblike punske oblasti, so nastale od numidijskega obdobja naprej,<ref>Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', p. 2525</ref> vendar Camps ugotavlja, da so punski ''šofeti'' še vedno obstajali v več mestih, vključno z Douggo, v rimski dobi,<ref>Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', p. 300</ref> kar je znak nadaljnjega punskega vpliva in ohranitve nekaterih elementov punske civilizacije še dolgo po padcu Kartagine. === Rimsko cesarstvo === [[File:Guggah a historical monuments in Tunisia.JPG|thumb|[[Rimsko gledališče, Dougga]]]] [[File:Dougga olivier ruines.jpg|thumb|right|Ruševine med oljkami v Douggi]] Rimljani so Douggi po osvojitvi regije podelili status avtohtonega mesta ({{langx|la|civitas}}).<ref>Collectif, ''L'Afrique romaine. 69-439'', éd. Atlande, Neuilly-sur-Seine, 2006, p. 309</ref> Ustanovitev kolonije Kartagina med [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovo]] vladavino je zapletla institucionalni status Dougge. Mesto je bilo vključeno v ozemlje (''pertica'') [[Rimska kolonija|rimske kolonije]], vendar je približno v tem času ob obstoječi naselbini nastala tudi skupnost (''[[pagus]]'') rimskih kolonistov. Dve stoletji sta tako območje upravljala dva civilna in institucionalna organa: mesto s svojimi ''peregrinus'' in {{langx|la|pagus}} z rimskimi državljani. Oba sta imela rimske civilne institucije: [[magistrat]]e in svet ({{langx|la|ordo}}) dekurionov za mesto, lokalni svet od konca 1. stoletja n. št. in lokalne upravitelje za ''pagus'', ki so bili pravno podrejeni oddaljeni, a močni koloniji Kartagini. Poleg tega epigrafski dokazi kažejo, da je dvojni magistrat v punskem slogu, ''sufeti'', tukaj dosegel določeno meščansko veljavo še dolgo v cesarskem obdobju. Pravzaprav je mesto nekoč imelo tri magistrate hkrati, kar je v Sredozemlju relativna redkost.<ref>{{cite journal |last1=Ilẹvbare |first1=J.A. |title=The Impact of the Carthaginians and the Romans on the Administrative System of the Maghreb Part I |journal=Journal of the Historical Society of Nigeria |date=June 1974 |volume=7 |issue=2 |pages=187–197 |jstor=41857007 }}</ref> Sčasoma je romanizacija mesta zbližala obe skupnosti. Pomembni člani peregrinov so vse bolj sprejemali rimsko kulturo in vedenje, postajali rimski državljani, sveti obeh skupnosti pa so začeli soglasno sprejemati odločitve. Naraščajoča bližina skupnosti je bila sprva omogočena zaradi njihove geografske bližine – med njunima naseljema ni bilo fizične razlike – in kasneje zaradi institucionalnih ureditev. Med vladavino [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] je mesto dobilo [[rimsko pravo]]; od tega trenutka naprej so magistrati samodejno prejeli rimsko državljanstvo, pravice mestnih prebivalcev pa so postale podobne pravicam rimskih državljanov. V istem obdobju je ''pagus'' od Kartagine pridobil določeno stopnjo avtonomije; lahko je prejemal zapuščine in upravljal javna sredstva. Kljub temu sta se šele leta 205 n. št., med vladavino [[Septimij Sever|Septimija Severja]], obe skupnosti združili v eno občino ([[municipij]]), ki je postala 'svobodna' (glej spodaj), medtem ko je bila kartaginska {{langx|la|pertica}} zmanjšana. Mesto je podpiralo ''[[euergetizem]]'' (starodavna praksa, da so visoko rangirani in bogati posamezniki v družbi del svojega bogastva razdelili skupnosti) njegovih velikih družin bogatih posameznikov, ki je včasih doseglo pretirane ravni, medtem ko so njegovi interesi uspešno zastopali pritožbe na cesarje. Razvoj Dougge je dosegel vrhunec v času vladavine [[Galien]]a, ko je dobila status ločene rimske kolonije. Spomeniki Dougge pričajo o njeni blaginji v obdobju od vladavine [[Dioklecijan]]a do vladavine [[Teodozij I.|Teodozija I.]],<ref name="afrrom310">Collectif, ''L'Afrique romaine. 69-439'', p. 310</ref> vendar je od 4. stoletja zapadla v nekakšno omamo. Zdi se, da je mesto doživelo zgodnji upad, kar dokazujejo relativno revni ostanki krščanstva.<ref name="afrrom310"/> V obdobju [[Afriški eksarhat|bizantinske vladavine]] se je območje okoli foruma spremenilo v utrdbo; več pomembnih stavb je bilo uničenih, da bi zagotovili potrebne materiale za njegovo gradnjo. === Kalifat === Dougga po muslimanskih vdorih na to območje ni bila nikoli povsem zapuščena. Dolgo časa je Dougga ostala lokacija majhne vasi, naseljene s potomci nekdanjih prebivalcev mesta, kar dokazujeta majhna mošeja v templju Avgustove pobožnosti in majhna kopel iz obdobja [[Aglabidi|Aglabidov]] na južnem boku foruma. === Arheološka dela === Prvi zahodni obiskovalci, ki so pustili pričevanja o ruševinah, so najdišče dosegli v 17. stoletju. Ta trend se je nadaljeval v 18. in na začetku 19. stoletja.<ref name="strabon">[http://www.tunisia.strabon.org/amvppc/Dougga/Dossier%20Patrimoine/08exploration_fr.html Exploration et collections du site de Dougga (Strabon)]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=September 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Najbolje ohranjeni spomeniki, vključno z mavzolejem, so bili opisani in ob koncu tega obdobja predmet arhitekturnih študij. Ustanovitev francoskega tunizijskega protektorata leta 1881 je privedla do ustanovitve nacionalnega inštituta za starine ({{langx|fr|Institut national du patrimoine}}), za katerega je bilo izkopavanje najdišča v Douggi od leta 1901 prednostna naloga, vzporedno z deli, ki so se izvajala v Kartagini. Dela v Douggi so se sprva osredotočila na območje okoli [[forum]]a; druga odkritja so zagotovila skoraj stalno serijo izkopavanj na najdišču do leta 1939. Vzporedno s temi izkopavanji so potekala tudi dela za obnovo kapitola, od katerega sta ostala le pročelje in podstavek stene [[cela|cele]], ter za obnovo mavzoleja, zlasti med letoma 1908 in 1910.<ref name="strabon"/> Po osamosvojitvi Tunizije so izkopali tudi druge stavbe, vključno s templjem Karakalove zmage v Germaniji. V istem obdobju so zadnje prebivalce najdišča izselili in preselili v vas, ki je na ravnini nekaj kilometrov od antičnega najdišča, imenovanega Nova Dougga. Leta 1991 je bila sprejeta odločitev, da se najdišče razglasi za nacionalni arheološki park. Program sodelovanja v znanosti si prizadeva zlasti za spodbujanje preučevanja napisov na najdišču in poganskih templjev. Leta 1997 je bila Dougga dodana na seznam svetovne dediščine UNESCO. Kljub svojemu pomenu in izjemnemu stanju Dougga ostaja stran od mnogih turistov in letno sprejme le približno 50.000 obiskovalcev. Da bi jo naredili bolj privlačno, razmišljajo o izgradnji muzeja na kraju samem, nacionalni inštitut za starine pa je vzpostavil spletno stran, ki predstavlja najdišče in okolico.<ref>[http://www.medianet.com.tn/inp/ Portail de Dougga (Ministère de la culture et de la sauvegarde du patrimoine)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090403160440/http://www.medianet.com.tn/inp/ |date=2009-04-03 }}</ref> Zaenkrat lahko obiskovalci z dovolj časa cenijo Douggo, ne le zaradi številnih ruševin, temveč tudi zaradi oljčnih nasadov, ki dajejo najdišču edinstveno vzdušje. == Douggia ''Liberty'' == [[File:Inscription in Dougga.jpg|thumb|upright|Napis v čast Marciju Maksimu, ki sta ga skupaj postavila ''pagus'' in ''civitas'']] Od leta 205 n. št., ko sta se mesto ({{langx|la|[[civitas]]}}) in skupnost ({{langx|la|[[pagus]]}}) združila v eno občino ([[municipij]]), je Dougga nosila naziv ''liberum'', katerega pomen ni takoj jasen. Izraz se pojavlja v nazivih nekaterih drugih občin, ustanovljenih v istem času: Thibursicum Bure,<ref>''ILAf'', 506</ref> Aulodes<ref>[[Corpus inscriptionum latinarum|''CIL'']] VIII, 14355</ref> in Thysdrus.<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' XII, 686</ref> Predlaganih je bilo več razlag njegovega pomena.<ref>Jacques Gascou, ''La politique municipale de l'Empire romain en Afrique proconsulaire de Trajan à Septime Sévère'', éd. CEFR, Rome, 1972, pp. 179-180</ref><ref name="lepelley10514">Claude Lepelley, « Thugga au IIIe siècle : la défense de la liberté », ''Dougga (Thugga). Études épigraphiques'', éd. Ausonius, Bordeaux, 1997, pp. 105-114, also available in Claude Lepelley, ''Aspects de l'Afrique romaine : les cités, la vie rurale, le christianisme'', éd. Edipuglia, Bari, 2001, pp. 69-81</ref> Po Merlinu in Poinssotu izraz izhaja iz imena boga Liberja, v čigar čast je bil v Douggi postavljen tempelj.<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 26467</ref> Vzdevek ''Liberum'' bi torej sledil istemu vzorcu kot ''Frugifer'' in ''Concordia'', ki se pojavljata v nazivu Thibursicum Bure. Thibursicum Bure pa je izjema od pravila; nazivi drugih municipij, vključno z izrazom ''liberum'', ne vključujejo imen nobenih božanstev, zato je bila ta hipoteza opuščena.<ref name="lepelley10514"/> Druga možnost je, da se ''liberum'' nanaša na svobodni status ({{langx|la|libertas}}, 'svoboda'). To razlago potrjuje napis, najden v Douggi, ki časti Aleksandra Severja kot »ohrajevalca svobode« ({{langx|la|conservator libertatis}}).<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 1484 ; 26552 ; ''ILTun'', 1415 ; Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', inscription n°57. [[Marcus Aurelius Probus|Probus]] is honored with a similar title in the inscription [[Corpus inscriptionum latinarum|''CIL'']] VIII, 26561</ref> Vendar ni jasno, kakšno obliko je imela ta svoboščina. Toutain meni, da gre za oznako za posebno vrsto municipija – svobodna mesta, kjer rimski guverner ni imel pravice nadzorovati občinskih magistratov. Vendar ni dokazov, da bi Dougga uživala izjemne pravne privilegije, kakršne so bile povezane z nekaterimi svobodnimi mesti, kot je [[Afrodizija]] v Mali Aziji. Veyne je tako predlagal, da Douggova »svoboda« ni nič drugega kot izraz koncepta svobode brez kakršnega koli pravnega pomena;<ref>Paul Veyne, « Le Marsyas ''colonial'' et l'indépendance des cités », ''Revue de philologie'', n°35, 1961, pp. 86-98</ref> pridobitev statusa municipija je mesto osvobodila podrejenosti in mu omogočila, da se okrasi z »okrasi svobode« ({{langx|la|ornamenta libertatis}}).<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 210 (''ILS'' 5570) à Cillium</ref> Svoboda mesta se je slavila tako kot se je poveličevalo njegovo dostojanstvo; cesar Prob je »ohranjevalec svobode in dostojanstva« ({{langx|la|conservator libertatis et dignitatis}}).<ref>[[Corpus inscriptionum latinarum|''CIL'']] VIII, 26561 ; Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', inscription n° 63</ref> Gascou v skladu z Veynejevo razlago opisuje situacijo takole: »''Liberum'', v Thuggovem nazivu, je izraz [...], s katerim se mesto, ki je dolgo čakalo na status municipija, z veseljem laska«.<ref>Jacques Gascou, ''op.cit.'', p. 180</ref> [[File:P6212503 dougga.jpg|left|thumb|Napis, ki so ga postavili civitas malo pred združitvijo s pagusom. Napisi, kot je ta, so praktično edini zapis, ki ga imamo o mestnih institucijah.]] Kljub Gascoujevemu sklepu so se v zadnjem času začela prizadevanja za opredelitev konkretnih vidikov Douggove ''svobode''. Lepelley meni, da se to po eni strani nanaša na odnose med mestom in Rimom, po drugi strani pa lahko izraz zajema vrsto različnih privilegijev različnih stopenj.<ref name="lepelley10514"/> Znano je, da je ozemlje Kartagine, h kateremu je do leta 205 n. št. spadal dougški pagus, uživalo takšne privilegije: prebivalci pagusa so med [[Trajan]]ovo vladavino celo poslali prošnjo za obrambo fiskalne imunitete ozemlja Kartagine ({{langx|la|immunitas perticae Carthaginiensium}}).<ref>''L'Année épigraphique'', 1963, 94</ref> Dougški civitas te koncesije ni bil odobren, zato je združitev pagusa s civitas pomenila, da so državljani pagusa tvegali izgubo svojih zavidljivih privilegijev. Svoboda municipija, ustanovljenega med vladavino Septimija Severa, bi se tako lahko nanašala na fiskalno imuniteto, ki jo je omogočilo veliko bogastvo regije in cesarjeva radodarnost do vsakega municipija ob njegovi združitvi. Med vladavino Galiena se je neki Avl Vitelij Feliks Honorat, znana oseba v Duggi, obrnil na cesarja, »da bi zagotovil javno svobodo«.<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 26582 (''ILS'' 9018) ; Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', inscription n°70</ref> Lepelley meni, da je to znak, da je bil mestni privilegij postavljen pod vprašaj, čeprav se zdi, da je Dougga vsaj delno uspela ohraniti svoje koncesije, kar dokazuje napis v čast »Probu, branilcu njene svobode«.<ref name="lepelley10514"/> Po Christolovem mnenju pa ta razlaga preveč omejuje pomen besede ''libertas''.<ref name="christol191">Michel Christol, ''Regards sur l'Afrique romaine'', éd. Errance, Paris, 2005, p. 191</ref> Po Christolovem mnenju je pomembno, da ne pozabimo, da je bila cesarjev sklep leta 205 sprejet na zahtevo civitas in da je moral upoštevati odnose, ki so že obstajali med njo in pagusom. Avtonomija, ki jo je civitas dosegla med vladavino Marka Avrelija, in podelitev rimskega prava sta sprožili misel na združitev obeh skupnosti, kar bi nedvomno povzročilo določeno nelagodje v pagusu. Prebivalci pagusa bi izrazili »zaskrbljenost ali celo zavrnitev, ko bi se soočili s pretenzijami svojih najbližjih sosedov«.<ref>Michel Christol, ''op. cit.'', p. 190</ref> To bi pojasnilo čast, ki jo je pagus pripisal Komodu ({{langx|la|conservator pagi}}, "zaščitnik skupnosti").<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 27374 ; inscription revisted and commented by Jacques Gascou, « Conservator pagi (d'après l'inscription de Thugga CIL VIII, 27374) », ''Dougga (Thugga). Études épigraphiques'', éd. Ausonius, Bordeaux, 1997, pp. 97-104</ref> Za Christola je treba izraz ''liberum'' razumeti v tem kontekstu in v abstraktnem smislu. Ta svoboda izhaja iz pripadnosti mestu in izraža konec odvisnosti od civitas, »povzdigovanje skupnosti peregrinov v svobodo rimskega državljanstva«, kar je hkrati pomirilo strahove prebivalcev pagusa in odprlo vrata kasnejšemu napredovanju v status kolonije. Do tega napredovanja je prišlo leta 261 n. št. v času vladavine Galiena po prošnji Avla Vitelija Feliksa Honoratusa v Christolovi različici dogodkov. Po Christolovi različici dogodkov obramba ''libertas publica'' ni bila vprašanje obrambe ogroženega privilegija, temveč zahteva po »končni svobodi« (''summa libertas'') – napredovanju v status kolonije.<ref>Michel Christol, ''op. cit.'', p. 195</ref> Christol poudarja tudi, da bi moral biti njihov formalni videz kljub abstraktnemu značaju izrazov, kot sta ''libertas'' ali ''dignitas'', sklicevanje na konkretne in edinstvene dogodke.<ref>[http://www.cairn.info/article_p.php?ID_ARTICLE=PHIL_781_0013 Michel Christol, « De la liberté recouvrée d’Uchi Maius à la liberté de Dougga » ''Revue de philologie, de littérature et d’histoire anciennes'', tome LXXVIII, 2004, pp. 13-42]</ref> == Opis == [[File:Plan forum dougga-en.svg|thumb|300px|Zemljevid območja okoli foruma: na vzhodu, od severa proti jugu, sta Merkurjev tempelj in Avgustov tempelj pobožnosti, ''trg vrtnice vetrov'' in tržnica; na zahodu zahodni trg s kapitolom in takoj levo od kapitolom podstrukture Masinisinega templja; sivo je označen obris bizantinske utrdbe.]] Mesto, kot obstaja danes, je v bistvu sestavljeno iz ostankov iz rimskega obdobja, ki večinoma segajo v 2. in 3. stoletje. Rimski graditelji so morali upoštevati tako posebej skalnat teren lokacije kot tudi prejšnje gradnje, zaradi česar so opustili običajno postavitev rimskih naselij,<ref name="slim153">Hédi Slim et Nicolas Fauqué, ''La Tunisie antique. De Hannibal à saint Augustin'', éd. Mengès, Paris, 2001, p. 153</ref> kar je še posebej očitno tudi na mestih, kot je Timgad. Nedavna arheološka izkopavanja so potrdila kontinuiteto v urbanističnem razvoju mesta. Središče mesta je bilo vedno na vrhu hriba, kjer je [[forum]] nadomestil numidijsko [[agora|agoro]]. Ko se je Dougga razvijala, je urbana gradnja zasedala pobočje hriba, tako da je mesto po mnenju Hédija Slima spominjalo na »kompaktno maso«.<ref name="slim153"/> Zgodnja arheološka izkopavanja so se osredotočala na javne stavbe, kar je pomenilo, da so zasebne stavbe sprva odkrivali na koncih jarkov, izkopanih v ta namen. Kasneje so izkopali jarke z namenom, da bi razkrili še posebej značilne zasebne stavbe. === Numidijsko prebivališče === V temeljih templja, posvečenega Liberju, so odkrili sledove prebivališča iz numidijskega obdobja.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', éd. Agence de mise en valeur du patrimoine et de promotion culturelle, Tunis, 2008, p. 41</ref> Čeprav so te sledi zelo šibke, so ovrgle teorije prvih arheologov, vključno z Louisom Poinssotom, da sta bili rimska in predrimska naselja na ločenih mestih. Naselji sta se očitno prekrivali. === Vila ''trifolium'' === [[File:Maison trifolium dougga cour.jpg|left|thumb|Dvorišče vile ''trifolium'']] Ta rezidenca, ki datira v 2. ali 3. stoletje, stoji navzdol od četrti, ki obdaja forum in glavne javne spomenike v mestu, na območju, kjer so ulice vijugaste.<ref name="golvin99">Jean-Claude Golvin, ''L'antiquité retrouvée'', éd. Errance, Paris, 2003, p. 99</ref> Vila ''trifolium'', poimenovana po sobi v obliki detelje, ki je bila nedvomno uporabljena kot [[triklinij]], je največja zasebna hiša, ki so jo doslej izkopali v Douggi. Hiša je imela dve nadstropji, vendar od zgornjega nadstropja skoraj ni ostalo nič. Stoji na jugu mesta, na pol poti navzgor po hribu. Hiša je še posebej zanimiva zaradi načina, kako je zgrajena tako, da se ujema z razporeditvijo terena; vhodna dvorana se spušča proti dvorišču, okoli katerega so bili razporejeni različni prostori.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', pp. 64-66</ref> === Tržnica === [[File:Marché dougga.jpg|thumb|right|Ostanki tržnice]] Tržnica izvira iz sredine 1. stoletja. Imela je obliko kvadrata velikosti 35,5 m × 28 m, obdanega s [[portik]]om in trgovinami na dveh straneh. Severna stran je imela portik, južna pa [[eksedra|eksedro]].<ref>Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1 « Monuments publics », éd. Picard, Paris, 1996, p. 455</ref> V eksedri je bil verjetno kip [[Merkur (mitologija)|Merkurja]].<ref name="khandoug27">Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 27</ref> Da bi nadomestili naravni naklon tal, na katerem stoji tržnica, so se graditelji lotili obsežnih zemeljskih del. Ta zemeljska dela sodijo med najstarejše rimske gradnje, njihova orientacija glede na forum pa kaže, da niso bila zgrajena na nobenih prejšnjih temeljih.<ref name="khandoug27"/> Vendar pa se današnja lokacija ostankov tržnice v bližini foruma ne sme napačno razumeti kot povezava med obema. Tržnica je bila med gradnjo bizantinske utrdbe skoraj popolnoma uničena. Izkopavanja so bila opravljena v letih 1918–1919.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 336</ref> === Licinijeve terme === Licinijeve terme so zanimive, ker imajo večino prvotnih zidov nedotaknjenih, pa tudi dolg predor, ki so ga uporabljali sužnji, ki so delali v termah. Terme je mestu podarila družina Licinii v 3. stoletju. Uporabljale so se predvsem kot zimske kopeli. [[Frigidarij]] ima trojne arkade na obeh koncih in velika okna s pogledom na dolino. == Pogrebne strukture == === Dolmeni === [[File:P6212563 dougga.jpg|right|thumb|Dolmen v severni nekropoli]] Prisotnost [[dolmen]]ov v Severni Afriki je spodbudila zgodovinske razprave, za katere se pravi, da imajo ideološko ozadje.<ref>Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', coll. Babel, éd. Actes Sud/Leméac, Paris/Montréal, 2007 {{ISBN|978-2-7427-6922-3}}</ref> Dolmeni v Douggi so bili predmet arheoloških izkopavanj, pri katerih so odkrili tudi okostja in keramične predmete. Čeprav je težko določiti datum postavitve dolmenov, saj so bili v uporabi do zore krščanske dobe, se zdi verjetno, da izvirajo vsaj iz leta 2000 pred našim štetjem.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 62</ref> Gabriel Camps je predlagal povezavo s Sicilijo. Enako je predlagal za grobnice ''haouanet'', najdene v Alžiriji in Tuniziji.<ref>Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', p. 90</ref> === Numidijske koritaste grobnice === [[File:Dougga rotonde.jpg|thumb|right|Primer koritaste grobnice]] V Douggi so odkrili vrsto grobnice, edinstveno za numidijski svet. Imenujejo se koritaste grobnice ali okrogli spomeniki. === Punsko-libijski mavzolej === {{glavni|Libijsko-punski mavzolej Dougga}} [[File:Dogga mausolée2.jpg|thumb|left|upright|Mavzolej v sedanjem stanju]] Atebanov mavzolej je eden zelo redkih primerov kraljeve numidijske arhitekture. Drugi je v Sabrathi v [[Libija|Libiji]]. Nekateri avtorji menijo, da obstaja povezava s pogrebno arhitekturo v [[Anatolija|Anatoliji]] in nekropolami v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] iz 3. in 2. stoletja pr. n. št.<ref name="grosII417">Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 2 « Maisons, palais, villas et tombeaux », éd. Picard, Paris, 2001, p. 417</ref> Ta grobnica je visoka 21 m in je bila zgrajena v 2. stoletju pr. n. št. Dvojezični napis, nameščen v mavzoleju, omenja, da je bila grobnica posvečena Atebanu, sinu Iepmatata in Paluja. Leta 1842 je sir Thomas Reade, britanski konzul v Tunisu, med odstranjevanjem tega napisa resno poškodoval spomenik. Ta dvojezični punsko-libijski napis, ki ga zdaj hrani [[Britanski muzej]], je omogočil dešifriranje libijskih znakov.<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/search.aspx?place=33644&plaA=33644-3-1 British Museum Collection]</ref> Šele pred kratkim je bilo ugotovljeno, da je bil napis prvotno nameščen na eni strani lažnega okna na podiju.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 74</ref> Glede na najnovejše raziskave so imena, navedena v napisu, le imena njegovega arhitekta in predstavnikov različnih poklicev, ki so sodelovali pri njegovi gradnji. Spomenik so zgradili prebivalci mesta za numidijskega kneza; nekateri avtorji menijo, da je bil namenjen [[Masinisa|Masinisi]].<ref name="grosII417"/><ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p 75</ref> Spomenik svoj sedanji videz dolguje delu francoskega arheologa Louisa Poinssota, ki ga je v bistvu rekonstruiral iz kosov, ki so ostali ležati na tleh. Do grobnice se dostopa preko podstavka s petimi stopnicami. Na severni strani podija (najnižji od treh nivojev v spomeniku) je odprtina v pogrebno sobo, ki je zaprta s kamnito ploščo. Druge strani so okrašene z lažnimi okni in štirimi eolskimi pilastri. Drugo raven sestavlja tempeljsko kolonada (''naiskos''); stebri na vsaki strani so [[jonski slog|jonski]]. Tretja raven je najbogateje okrašena od vseh: poleg [[pilaster|pilastrov]], podobnih tistim na najnižji ravni, je zaključena s [[piramida|piramido]]. Ohranili so se tudi nekateri elementi iz klesanega kamna. === Rimske grobnice === [[File:Dougga cillia.jpg|left|thumb|Rimska pogrebna stela v Douggi]] Čeprav so bila v preteklosti opravljena dela za odkrivanje rimskih grobnic,<ref>The Latin texts found on these sepulchres have been collated and published in Mustapha Khanoussi et Louis Maurin [sous la dir. de], ''Mourir à Dougga. Recueil des inscriptions funéraires'', éd. Ausonius, Bordeaux, 2002</ref> so jih danes delno prevzele oljke. [[File:Hypogée dougga.JPG|thumb|right|Hipogej]] Različne nekropole označujejo območja naselitve v Douggi. Pet območij je bilo opredeljenih kot nekropole: prvo na severovzhodu, okoli Saturnovega templja in Viktorijine cerkve, drugo na severozahodu, območje, ki zajema tudi dolmene na najdišču, tretje na zahodu, med cisternama Aïn Mizeb in Aïn El Hammam ter severno od templja Junone Celestis, četrto in peto na jugu in jugovzhodu, eno okoli mavzoleja in drugo okoli slavoloka Septimija Severa.<ref>See figure no. 3 in Sophie Saint-Amans, ''Topographie religieuse de Thugga (Dougga). Ville romaine d'Afrique proconsulaire (Tunisie)'', éd. Ausonius, Bordeaux, 2004 {{ISBN|2-910023-46-X}}</ref> === Hipogej === Hipogej je napol zakopana zgradba iz 3. stoletja. Postavljen je bil sredi najstarejše nekropole, ki so jo izkopali leta 1913. Hipogej je bil zasnovan za shranjevanje pogrebnih žar v majhnih nišah v stenah; ob odkritju je vseboval sarkofage, kar kaže na to, da je bil v uporabi že dolgo časa.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 18</ref> == Politični spomeniki == === Slavoloki === [[File:Arc septime severe dougga.jpg|thumb|left|Slavolok Septimija Severa]] V Douggi sta še vedno dva [[slavolok]]a, ki sta v različnem stanju propadanja. [[File:Dougga MBh30.jpg|thumb|right|Slavolok Aleksandra Severa]] Septimija Severa slavolok, ki je močno poškodovan, stoji blizu mavzoleja in na poti, ki vodi iz Kartagine v Tevesto.<ref name="khanoussi70">Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 70</ref> Postavljen je bil leta 205 n. št. Slavolok Aleksandra Severa, ki izvira iz let 222 do 235, je kljub izgubi zgornjih elementov relativno dobro ohranjen. Enako oddaljen je od kapitola in templja Junone Celestise. Njegova arkada je visoka 4 m.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 58</ref> Tretji slavolok, ki izvira iz tetrarhije, je popolnoma izgubljen. === Forum === [[File:Dougga-forum.JPG|left|thumb|Pogled na zahodni del foruma s kapitola]] Mestni forum, ki meri 924 m²,<ref>Hédi Slim et Nicolas Fauqué, ''op. cit.'', p. 156</ref> je majhen. Na nekaterih mestih je bolje ohranjen kot na drugih, saj je gradnja bizantinske utrdbe poškodovala njegov velik del.<ref name="grosII228">Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, p. 228</ref> Kapitol, ki stoji na območju, obdanem s portiki, s svojim impozantnim videzom dominira nad okolico. ''Trg Vrtnice vetrov'' (ki je poimenovan po dekorativnem elementu) je bolj podoben sprehajališču, ki vodi do Merkurjevega templja, ki stoji na njegovi severni strani, kot pa odprtemu javnemu prostoru.<ref name="grosII228"/> Tu sta verjetno stali tudi mestna kurija in tribuna za govore. Arheologi so že zdavnaj verjeli, da se je rimska naselbina v Douggi zgodila ''ex nihilo''. To domnevo je ovrglo odkritje svetišča, posvečenega Masinisiju, med podkonstrukcijami za kapitolom.<ref name="khanoussi32">Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 32</ref> == Rekreacijski objekti == === Gledališče === {{glavni|Rimsko gledališče, Dougga}} [[File:Dougga Theatre - Looking Down from the Top.jpg|thumb|right|Rimsko gledališče, Dougga]] Rimska gledališča so bila temeljni element monumentalne podobe mesta od vladavine Avgusta.<ref>Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, pp. 290-291</ref> Gledališče, ki je bilo zgrajeno leta 168 ali 169 n. št., je eden najbolje ohranjenih primerov v rimski Afriki. Lahko je sprejelo 3500 gledalcev, čeprav je imela Dougga le 5000 prebivalcev. Bila je ena izmed vrste imperialnih stavb, zgrajenih v dveh stoletjih v Douggi, ki odstopajo od klasičnih 'načrtov' le toliko, kolikor so bili prilagojeni lokalnemu terenu. Narejenih je bilo nekaj manjših prilagoditev, lokalni arhitekti pa so imeli določeno svobodo glede ornamentike stavb.<ref>Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, pp. 293-294</ref> [[Image:Dougga theatre 1900.jpg|thumb|left|Gledališče na začetku 20. stoletja]] Posvetilo, vgravirano v [[pediment]] odra in na portiku, dominira nad mestom, se spominja naročnika stavbe, P. Marciusa Quadratusa, ki jo je »zgradil za svojo domovino s svojimi denariji«; posvetitev so praznovali s »scenskimi upodobitvami, razdelitvijo življenja, festivalom in atletskimi igrami«. Gledališče se še vedno uporablja za predstave klasičnega gledališča, zlasti med festivalom Dougga, in na njem so bila izvedena konservatorska dela.<ref>{{cite web |url= http://www.medianet.com.tn/inp/file/restauration_teatre.pdf |title= Projet de restauration et de mise en valeur du théâtre romain de Dougga (Institut national du patrimoine) }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=September 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Avditorij === Mesto, znano kot avditorij, je prizidek k templju Liber, ki je verjetno služil za iniciacijo novincev. Kljub sodobnemu imenu avditorij ni bil prizorišče za spektakle; le njegova oblika nakazuje drugače. Meri 20 m × 20 m. === Cirkus === [[File:Mosaique aurige dougga.jpg|thumb|300px|Mozaik voznika, najden v Douggi in razstavljen v Narodnem muzeju Bardo]] Mesto ima cirkus, zasnovan za dirke z vozovi, vendar je danes komaj viden. Prvotno je bil cirkus le polje; napis v templju v čast Karakalove zmage v Germaniji omenja, da so zemljišče leta 214 podarili Gabinii in ga opisuje kot ''ager qui appellatur circus'' (polje, ki služi kot cirkus).<ref>[[Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL]], VIII, 26546 et 26650</ref><ref>''ILAf'', 527, cité par Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, p. 354</ref> Leta 225 pa je bilo zemljišče pripravljeno in cirkus zgrajen. Financirali so ga magistrati (''duumviri'' in ''edili''), potem ko so to obljubili na zahtevo celotnega prebivalstva mesta.<ref>Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', figure n°15</ref> Cirkus je bil zgrajen tako, da bi čim bolj izkoristili okoliško pokrajino, kar je odražalo razumljivo potrebo po omejitvi stroškov v srednje velikem mestu z omejenimi viri, zagotovo pa tudi željo po čim hitrejšem končanju gradbenih del, saj so bili mandati magistratov omejeni na eno leto. Kljub temu se je pričakovalo, da bo gradnja imela 'določen obseg';<ref name="khanmaur41">Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', p. 41</ref> z dolžino 393 m in dolžino spine 190 m × 6 m je cirkus precej izjemen v rimski Afriki. Cirkus označuje Douggo za eno najpomembnejših mest v provinci, poleg Kartagine, Tizdra, [[Leptis Magna|Leptis Magne]], [[Hadrumet]]a in [[Utika|Utike]].] Donacija zemljišča za užitek širšega prebivalstva ({{langx|la|ad voluptatem populi}}) in njegov razvoj na zahtevo celotnega prebivalstva ({{langx|la|postulante universo populo}}) sta opomin na pomen spektaklov v družbenem življenju rimskih mest in povpraševanje po ljudski zabavi. === Amfiteater === Vprašanje, ali je bil v Douggi amfiteater, še ni dokončno odgovorjeno. Tradicionalno se velika eliptična vdolbina severozahodno od najdišča razlaga kot lokacija amfiteatra. Arheologi pa so glede te teme postali veliko bolj previdni. === Terme === [[File:Baths of the Cyclopes.jpg|right|thumb|Kiklopske terme]] V Douggi so bile v celoti izkopane tri rimske terme; četrte so bile doslej odkrite le delno. Od teh štirih kopel ena (»kopel hiše zahodno od Tellusovega templja«) pripada zasebni rezidenci, dve, Aïn Doura in kopališče, dolgo znano kot ''Licinijanska kopel'', sta bili sodeč po svoji velikosti odprti za javnost, medtem ko je narava zadnje kopeli, kopeli Kiklopov, težje razložiti. ;Kiklopske terme Med izkopavanjem Kiklopskih term so odkrili mozaik kiklopov, ki kujejo Jupitrove strele. Zdaj je na ogled v [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Narodnem muzeju Bardo]], kjer je razstavljenih tudi več zelo dobro ohranjenih stranišč. Stavba je bila na podlagi študije mozaika datirana v 3. stoletje našega štetja. Velikost stavbe (njen frigidarij je manjši od 30 m² je nekatere strokovnjake navedla k prepričanju, da je šlo za zasebno kopališče, vendar se je identifikacija ''[[domus]]a'' v neposredni bližini izkazala za težavno. ''Vila trifolium'' je precej oddaljena, najbližje ruševine pa je težko prepoznati, saj niso dobro ohranjene. Yvon Thébert zato predlaga, da je kopališče služilo lokalni četrti.<ref name="thebert179">[[Yvon Thébert]], ''Thermes romains d'Afrique du Nord et leur contexte méditerranéen'', éd. École française de Rome, Rome, 2003, p. 179</ref> ;Antonijske ali Licinijeve terme [[File:P6212512 dougga.jpg|thumb|right|Kapitol, viden iz Antonijevih term]] Antonijske terme, ki izvirajo iz 3. stoletja, so bile znane kot Licinijeve terme (po cesarju [[Galien|Publiju Liciniju Egnaciju Galienu]]) in imajo več nadstropij. Louis Poinssotova identifikacija kopališča kot iz obdobja Galienove vladavine na podlagi nepopolnih napisov in Douggine blaginje v tem času je bila pod vprašajem nedavnih raziskav, ki jih je izvedel zlasti Michel Christol. Christol je predlagal, da terme izvirajo iz obdobja vladavine [[Karakala|Karakale]];<ref>See the debate in [[Yvon Thébert]], ''Thermes romains d'Afrique du Nord et leur contexte méditerranéen'', éd. École française de Rome, Rome, 2003, p. 177</ref> to tezo je kasneje potrdila analiza napisov.<ref>Michel Christol, ''op. cit.'', p. 197</ref> Drugi so celo predlagali, da kopel izvira iz obdobja vladavine Severov zaradi posebnosti, ki je postala pogosta stoletje pozneje na zahodu: stebri v severozahodnem peristilu imajo podeste z loki.<ref name="encyclo2526">Gabriel Camps, « Dougga », ''L'Encyclopédie berbère'', p. 2526</ref> Terme so bile kasneje, neznanega datuma, uporabljene za proizvodnjo oljčnega olja.<ref name="thebert177">Yvon Thébert, ''op. cit.'', p. 177</ref> Simetrična stavba je srednje velika, s površino 1700 m² brez [[palestra|palestre]], od tega 175 m² zaseda frigidarij. Gradnja kopališča je zahtevala dela za znižanje in dvig delov pobočja, na katerem je stalo, kar lahko pojasni, zakaj so deli stavbe bolje ohranjeni kot drugi; del, zgrajen na dvignjenih tleh, je večinoma izgubljen.<ref name="thebert178">Yvon Thébert, ''op. cit.'', p. 178</ref> ;Kopališča Aïn Doura [[File:Thermes ain doura dougga.jpg|thumb|right|Kopališča Aïn Doura]] V neposredni bližini Aïn Doure je delno izkopan kompleks, ki bi se lahko izkazal za največje kopališče v mestu, kopališča Aïn Doura. Na podlagi mozaikov, ki so jih našli tukaj, se domneva, da kopališče izvira iz konca 2. stoletja ali začetka 3. stoletja,<ref>According to a M. Bouhlila's hypothesis, cited in Yvon Thébert, ''Thermes romains d'Afrique du Nord et leur contexte méditerranéen'', éd. École française de Rome, Rome, 2003, p. 175</ref> in da je bil mozaični dekor obnovljen v 4. stoletju našega štetja.<ref name="thebert176">Yvon Thébert, ''op. cit.'', p. 176</ref> Kompleks ostaja večinoma nerazkrit, vendar se zdi, kot pravi Yvon Thébert, da ima simetrično zasnovo, od katere je bil izkopan le del hladilnic. ;Kopališče hiše zahodno od Tellusovega templja To kopališče, veliko 75 m², do katerega je mogoče dostopati iz hiše in z ulice, je bilo odkrito na začetku 20. stoletja. Arheološka analiza odnosa kopališča do hiše, v kateri je, je Théberta pripeljala do domneve, da je šlo za kasnejši dodatek k prvotni konstrukciji, vendar ne predlaga datuma za ta dogodek.<ref>Yvon Thébert, ''op. cit.'', p. 180</ref> == Verske zgradbe == V Douggi obstajajo arheološki ali epigrafski dokazi za več kot dvajset templjev; kar je za majhno mesto precejšnje število. Arheološki ostanki in napisi dokazujejo obstoj enajstih templjev, arheološki ostanki nadaljnjih osmih in napisi, ki se nanašajo na še štirinajst.<ref>Mustapha Khanoussi, « Le temple de la Victoire germanique de Caracalla à Dougga », ''L'Afrique du Nord antique et médiévale'', actes du VIIIe colloque d'archéologie et d'histoire de l'Afrique du Nord (8-13 mai 2000 à Tabarka), Tunis, 2003, p. 447</ref> To obilje verskih znamenitosti je predvsem posledica filantropije bogatih družin.<ref>For further information, see Sophie Saint-Amans, ''Topographie religieuse de Thugga (Dougga). Ville romaine d'Afrique proconsulaire (Tunisie)'', éd. Ausonius, Bordeaux, 2004 {{ISBN|2-910023-46-X}}</ref> === Masinisov tempelj === Masinisov tempelj stoji na zahodnem boku prestolnice. Prvi arheologi so verjeli, da so ostanki templja monumentalni vodnjak, čeprav je bil leta 1904 odkrit napis, ki dokazuje obstoj svetišča pokojnega numidijskega kralja. Ta napis je datiran v leto 139 pr. n. št., v času vladavine Micipse.<ref>RIL, 2</ref> Ostanki so podobni ostankom templja v Chemtouju in dokazujejo dejstvo, da je bilo politično središče rimskega mesta na istem mestu kot helenska agora.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 44</ref> Kamniti ostanki, najdeni na tem območju, očitno pripadajo več različnim strukturam; natančna lokacija svetišča je še vedno predmet razprav.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 46</ref> Čeprav velja prepričanje, da je Masinisov tempelj postavilo na raven boga, o tem nekateri strokovnjaki razpravljajo. Gsell meni, da bi kraljev tempelj odražal nadaljevanje vzhodnih in helenskih praks; Camps gradi na tej hipotezi in opozarja na pomanjkanje kakršnih koli antičnih virov, ki bi pričali o čemer koli več kot preprostih izrazih spoštovanja ljudstva do svojega kralja.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 47</ref> Po Campsu je tempelj le spomenik, kraj, ki pripada pogrebnemu kultu. Njegovo gradnjo deset let po začetku Micipsove vladavine je mogoče razložiti z njegovo politično simboliko: Micipsa, edini vladar po smrti svojih bratov Gulusse in Mastanabala, je potrjeval enotnost svojega kraljestva okoli kraljeve osebe.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', pp. 48-49</ref> === Kapitol === [[Image:TUNISIE DOUGA CAPITOLE 001.JPG|thumb|Kapitol leta 2008]] Kapitol je rimski tempelj iz 2. stoletja, posvečen predvsem rimski zaščitni triadi: Jupitru Največjemu (''Jupiter Optimus Maximus''), Junoni Kraljici (''Juno Regina'') in Minervi Avgusti (''Minerva Augusta''). Drugotno je posvečen blaginji cesarjev Lucija Vera in Marka Avrelija; sodeč po tej omembi je moral biti Kapitol dokončan v letih 166–167 n. št.<ref>Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, pp. 192-193</ref> Tomáš d'Arcos je v 17. stoletju Kapitol označil za Jupitrov tempelj. Konec 19. stoletja je bil predmet nadaljnjih raziskav, ki jih je leta 1893 vodil zlasti zdravnik Louis Carton. Stene, izvedene v slogu ''opus africanum'' in ogredje portika so bili obnovljeni med letoma 1903 in 1910. Claude Poinssot je leta 1955 odkril kripto pod celo. Najnovejša dela je med letoma 1994 in 1996 izvedel tunizijski Institut national du patrimoine.<ref name="amans283">Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 283</ref> Kapitol je izjemno dobro ohranjen, kar je posledica njegove vključitve v bizantinsko utrdbo. Do sprednjega portika vodi vrsta enajstih stopnic. Korintski stebri na pročelju templja so visoki 8 m, na vrhu katerih je odlično ohranjen pediment. Na pedimentu je upodobljen cesar [[Antonin Pij]], ki povzdiguje cesarja v božanstvo. Cesarja nosi orel.<ref name="amans283"/> V podnožju [[cela|cele]] so še vedno niše za tri kipe. V srednji niši stoji kolosalen kip Jupitra. Odkritje glave kipa Jupitra je Poinsota spodbudilo k domnevi, da kripta izvira iz obdobja krščanstva, ki je zmagalo nad starimi religijami. St-Amans ne izključuje možnosti, da je bila kripta zgrajena hkrati z bizantinsko citadelo, katere osrednje središče sta bila forum in kapitol. Gradnja Kapitola v Douggi je potekala hkrati z gradnjo drugih spomenikov iste vrste drugod v Severni Afriki, kar Gros pojasnjuje kot posledico večje bližine cesarskega kulta in kulta Jupitra.<ref>Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du IIIe siècle à la fin du Haut-Empire'', tome 1, p. 193</ref> V bližini Kapitola sta ''trg Vrtnice vetrov'' – ki je poimenovan po roži kompasa, vgravirani na tleh – in ostanki bizantinske citadele, ki je po propadu mesta ponovno uporabila del ruševin. <gallery> Image:P6212479 dougga.jpg|Antonina Pija vzvišeni božanski status Image:Dougga-ninxol.JPG|Notranjost cele z nišami, namenjenimi za kipe Image:Dougga capitole 1900.jpg|Kapitol na začetku 20. stoletja File:The Capital Dougga Tunisia 2006.jpg|Pročelje Kapitola leta 2006 File:Temple aux six colonnes 03.jpg|Kapitol ponoči </gallery> === Merkurjev tempelj === [[File:Temple mercure dougga.jpg|thumb|right|Merkurjev tempelj]] Merkurjev tempelj je prav tako posvečen Tellusu. Obrnjen je proti trgu; med njima leži ''trg Vrtnice vetrov''. Tempelj je večinoma v ruševinah. Ima tri cele, vendar nima dvorišča. Svetišče, do katerega je mogoče dostopati po štirih stopnicah, stoji na obledelem podiju. Izkopano in utrjeno je bilo med letoma 1904 in 1908.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 329</ref> === Tempelj Avgustove pobožnosti === [[File:Temple piété auguste dougga.jpg|thumb|right|Tempelj Avgustove pobožnosti, pogled s severa]] Majhen tempelj Avgustove pobožnosti je bil zgrajen v času vladavine [[Hadrijan]]a. Financiran je bil s filantropijo nekega Gaja Pompeja Nahanija.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 23</ref> Tempelj je obrnjen proti ''trgu Vrtnice vetrov''. Del preddverja se je ohranil. Za templjem, na temeljih templja Fortune, Venere Concordie in Merkurja, stoji [[mošeja]]. Mošeja je zadnji ostanek majhne vasi, ki je obstajala na tem mestu do nastanka Nove Dougge.ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 24</ref> D'Arcos je tempelj identificiral leta 1631 po zaslugi napisa, ki je bil takrat še vedno na mestu. Podij je relativno nizek (1–1,5 m); do njega se lahko povzpnemo po sedmih stopnicah na južni strani.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 346</ref> === Minervin tempelj === [[File:Minerve 2 est dougga.JPG|left|thumb|Drugi Minervin tempelj, pogled z vzhoda]] Prvi Minervin tempelj v Douggi je bil darilo zavetnika civitas konec 1. stoletja, vendar je pomembnejše mesto, posvečeno temu božanstvu, stavba s templjem in območjem, obdanim s portikom iz časa vladavine Antonina Pija. Financiran je bil s filantropijo svečenice cesarskega kulta, Julije Paule Laenatiane. Stavba je bila zasnovana tako, da je izkoristila naklon, na katerem stoji; podij je v višini strehe portika, tempelj v ožjem pomenu besede pa se nahaja zunaj okoliške stavbe. Stopnice, ki omogočajo dostop do templja, poudarjajo nedostopnost božanstva. === Tempelj Karakalove zmage v Germaniji === [[File:Voie vers ain doura façade temple victoires caracalla.jpg|thumb|right|Tempelj Karakalove zmage v Germaniji (viden na desni) na cesti proti Aïn Douri]] Tempelj Karakalove zmage v Germaniji je edina zgradba, posvečena cesarskemu kultu, ki stoji točno v Douggi.<ref name="redde457">Véronique Brouquier-Reddé, « La place du sanctuaire de la Victoire germanique de Caracalla dans la typologie de l'architecture religieuse païenne de l'Afrique romaine », ''L'Afrique du Nord antique et médiévale'', actes du VIIIe colloque d'archéologie et d'histoire de l'Afrique du Nord (8-13 mai 2000 à Tabarka), Tunis, 2003, pp. 457-470</ref> Fragmenti napisa na tempeljski [[preklada|prekladi]] so bili odkriti leta 1835, vendar tempelj ni bil identificiran do leta 1966. Ima [[nimfej]], ki datira iz časa vladavine [[Komod]]a.<ref name="khanoussi44756">Mustapha Khanoussi, « Le temple de la Victoire germanique de Caracalla à Dougga », pp. 447-456</ref> Tempelj, ki je relativno ozek, ima nenavadno zasnovo. Meri 41,5 m × 14,2 m in se nahaja ob cesti, ki se spušča od foruma do kopališča Aïn Doura. Tempelj je povezan s slavolokom nad cesto. Do templja je mogoče dostopati po polkrožnem stopnišču; v vsakem kotu dvorišča pred stopniščem je rezervoar za deževnico. Cela znotraj svetišča ima šest stranskih niš, ki so zasnovane za podstavke kipov Apolona, ​​Liberja, Neptuna, Merkurja in dveh drugih bogov, ki ju ni več mogoče prepoznati. Tempelj je viden že od daleč, mimoidoči pa lahko vidijo le celo, katere temelji so dekorativno rustikirani. Sedem stebrov je razporejenih vzdolž cele, ki se povezujejo s stranskimi vrati, ki se odpirajo na stopnišče. Tetrastilni tempelj je zgrajen v toskanskem slogu v antisu. Zasnova templja je nenavadna, saj so templji cesarskega kulta običajno korintski in se nahajajo sredi prostranega dvorišča s portikom; toskanski slog je bil zato v provincah precej redek. Tempelj torej priča o želji po izgradnji nečesa, kar bi se razlikovalo od drugih takšnih stavb, nedvomno kot odgovor na omejitve, ki jih je ustvaril teren. Posvetitev v templju osvetljuje njegovo gradnjo: napis, ki je zelo natančno datiran v leto 214 n. št., posvečuje tempelj poosebljenju zmage, Viktoriji, tukaj posebej v povezavi s cesarjevimi pohodi v Germaniji, za dobrobit Karakale in njegove matere Julije Domne.<ref>Corpus inscriptionum latinarum ''CIL'' VIII, 26650 ; Mustapha Khanoussi et Louis Maurin, ''Dougga. Fragments d'histoire. Choix d'inscriptions latines éditées, traduites et commentées (Ier-IVe siècles)'', inscription n°39</ref> Besedilo spominja na vojaške projekte sina Septimija Severa in njihovo praznovanje v kontekstu cesarskega kulta. Ta napis tudi pojasnjuje, da je bil tempelj zgrajen s stroški 100.000 sestercev na željo pomembne gospe iz Dougge po imenu Gabinia Hermiona po njeni smrti. Poleg velikodušnosti tega filantropskega dejanja je njena oporoka predvidevala letni banket za ''ordo decurionum'', ki bi ga financirali njeni dediči ob obletnici posvetitve templja. Hkrati je Gabinia Hermiona zapustila zemljišče za cirkus ''v veselje ljudstva''. Tempelj je nedvomno zasedal enega zadnjih prostih prostorov v bližini foruma. Dobrotnica templja je imela to mesto v središču mesta raje kot tiste, ki jih je imela v lasti na obrobju: mesto cirkusa ali mesto, kjer je bil kasneje zgrajen Celestin tempelj. Gabinijina družina, ena najbogatejših v Douggi, je bila dobro uvrščena med kartažanske veljake in je ohranila svojo moč v Douggi, tudi med zmanjšanjem lokalne aristokracije v 3. stoletju. Določila Gabinijine oporoke pričajo o njeni skrbi, da bi družina preživela – letni banket bi ohranjal spomin na družinsko radodarnost in poudarjal njeno družabnost, medtem ko bi cirkus poskrbel za zadovoljstvo najskromnejših prebivalcev mesta. [[File:Temple présumé pluton dougga.jpg|thumb|right|Stavba, za katero velja, da je Plutonov tempelj, viden s severa]] Konec 4. stoletja je bil Karakalin tempelj zmage v Germaniji preurejen v cerkev. Rezervoarji na dvorišču so bili napolnjeni, da bi zagotovili prostor za vernike, celi pa so dodali prižnice. Spremenjena je bila tudi dekoracija cele. === Plutonov tempelj === Pluton je v Douggi deležen posebne časti kot mestni zavetnik, kar dokazuje Genius Thuggae.<ref name="khanoussi71">Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 71</ref> Možno je, da je Plutonov tempelj v bližini slavoloka Septimija Severa na območju mesta, ki je bilo doslej le delno izkopano,<ref name="amans370">Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 370</ref> vendar ta hipoteza ni zelo trdna in temelji na odkritju doprsnega kipa na dvorišču, ki ga je Poinsot datiral v 2. ali 3. stoletje. Zgradba, ki je bila izkopana, je bila izkopana v šestdesetih letih 20. stoletja, vendar je o načinu izkopavanja in stabilizacijskih delih na najdišču znanega le malo. Na podiju sredi dvorišča je bila odkrita cela z eno samo nišo, ohranjen pa je tudi oltar. Med letoma 2000 in 2002 je bila izvedena arhitekturna študija, ki pa ni privedla do nobenih izkopavanj. === Saturnov tempelj === [[File:Temple saturne dougga.jpg|thumb|right|Ostanki Saturnovega templja s pogledom na dolino]] Saturn je bil naslednik punskega Ba'al Hamona in spremljevalec (''paredros'') Tanite ali nebeške [[Junona|Junone]] ({{langx|la|Juno Caelestis}}). V rimskem obdobju je imelo mesto Dougga vsaj dve svetišči, posvečeni Saturnu.<ref>Marcel Le Glay, ''Saturne africain. Monuments I'', éd. De Boccard, Paris, 1961, pp. 207-212</ref> Dokazi o obstoju enega od obeh izvirajo predvsem iz napisov, najdenih v mestu.<ref>''L'Année épigraphique'', 1914, 173</ref><ref>Marcel Le Glay, ''op. cit.'', inscription n°2, p. 212</ref> Drugi tempelj, ki je splošno znan kot Saturnov tempelj v Douggi, je bil izkopan. Ostanki tega templja, ki so manj pomembni kot ostanki kapitola ali templja Junone Caelestis, so še posebej zanimivi zaradi svoje lokacije. Ruševine ležijo na vrhu rta, ki gleda na bogato žitno dolino Oued Khalled, 160 m od gledališča in zunaj meja mesta. Med izkopavanji so odkrili ostanke templja Ba'al Hamona, zlasti ritualne jarke (''favissae'') z žrtvami. Rimski tempelj je tako nadomestil avtohtono svetišče, ki je izviralo vsaj iz 2. stoletja pred našim štetjem. To svetišče je bilo v bistvu širok odprt prostor, namenjen sprejemanju žrtvovanja in daritev.<ref>Marcel Le Glay, ''op. cit.'', p. 210</ref> Pokrit je bil, da bi olajšali gradnjo Saturnovega templja, katerega ruševine je še danes mogoče videti. Rimski tempelj je bil zgrajen v času vladavine Septimija Severa. Sestavljen je iz treh cel, dvorišča s portikom in preddverja. Voda s strehe templja se je zbirala v cisternah. Napis podrobno opisuje gradnjo templja: postavljen je bil s sredstvi, ki jih je v oporoki zapustil pomemben lokalni prebivalec Lucius Octavius ​​Victor Roscianus, za najmanj 150.000 sestercjev,<ref>Marcel Le Glay, ''op. cit.'', inscription n°5, p. 215</ref> kar se zdi drago, vendar je mogoče pojasniti z obsegom zemeljskih del, potrebnih za trdne temelje templja;[104] kljub temu se zdi, da so se ta dela izkazala za nezadostna, saj so bila dela za obnovo in utrditev zgradbe očitno opravljena, preden je dokončno propadla. === Tempelj Junone Celestide === [[File:TUNISIA DOUGGA TEMPLE JUNON 002.JPG|thumb|right|Tempelj Junone Celestide]] Tempelj Junone Celestide, ki je bil zgrajen na obrobju mesta, je bil opisan v 17. stoletju in izkopan v 1890-ih. Med letoma 1904 in 1914 so bila izvedena obsežna obnovitvena dela, med letoma 1999 in 2002 pa so bile izvedene nove študije.<ref name="amans275">Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 275</ref> Tempelj je posvečen nebeški Junoni (Juno Caelestis), naslednici punske boginje Tanite. Njegov dobro ohranjen ''temenos'' je omejen z zidom, katerega velik del je zelo dobro ohranjen. Dvorišče je le delno obloženo s ploščicami in ima dvoja simetrična vrata. Portik s 25 polji poteka vzdolž krožnega dela temenosa. Portik je zaključen s frizom, ki prikazuje gradnjo templja. Tempelj v ožjem pomenu besede stoji na visokem podiju, do katerega je mogoče dostopati po enajstih stopnicah. Gre za korintski heksastilni [[peripter]]. Na pedimentu je posvetilo Aleksandru Severu. Cela je popolnoma izgubljena.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', pp. 275-277</ref> Tempelj, ki je bil zgrajen med letoma 222 in 235 n. št., je plačal neki Q. Gabinij Rufus Felix, ki je med drugim daroval dva srebrna kipa Junone Celestide v vrednosti 35.000 sestercev. Temenos, ki ima premer 52 m, spominja na polmesec, simbol Junone Celestide. === Dar Lacheb === [[File:Dar Lachheb de l interieur.jpg|thumb|upright|Vrata Dar Lacheba, vidna iz notranjosti stavbe]] Namen stavbe, znane kot Dar Lacheb ({{langx|la|Domus Lachebia}}, "Hiša Lacheba"), ni bil jasno opredeljen. St-Amans meni, da gre za svetišče, posvečeno [[Asklepij]]u, kar se ujema s Poinssotovo hipotezo, da gre za tempelj.<ref>Sophie Saint-Amans, ''op. cit.'', p. 310</ref> Dar Lacheb je konec 19. stoletja izkopal Carton in od leta 1912 ni bil predmet nadaljnjih del. Hiša, ki je bila zgrajena v bližini z uporabo antičnih ostankov, je bila uničena na začetku 20. stoletja. Dar Lacheb je bil zgrajen med letoma 164 in 166 našega štetja, v istem obdobju kot kapitol, ki je oddaljen 50 m. Vhod v stavbo je odlično ohranjen, prav tako eden od stebrov vhodne verande. Notranjost sestavlja dvorišče, ki je bilo nekoč obdano s portikom. Južno je cela templja, ki je bil popolnoma uničen.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 49</ref> === Viktorijina cerkev === Viktorijina cerkev, ki stoji na severovzhodu najdišča, pod Saturnovim templjem, je edina krščanska stavba, ki je bila doslej izkopana v Douggi. Konec 4. stoletja ali na začetku 5. stoletja je krščanska skupnost postavila nenavadno zasnovano majhno cerkev nad poganskim pokopališčem.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 17</ref> Majhen hipogej se nahaja v bližini. == Infrastruktura == === Cisterne in akvadukti === [[File:P6212581 dougga.jpg|thumb|right|Cisterne Aïn El Hammam pred templjem Junone Celestide]] Dougga ima dve mreži cistern, na severu in na zahodu, od katerih je ena še posebej dobro ohranjena. Akvadukt, ki vodi do mesta in je nedaleč od dobro ohranjenih cistern, je med najbolje ohranjenimi primeri te vrste struktur na ozemlju sodobne Tunizije. Šest cistern Aïn El Hammam, ki so v bližini templja Junone Celestide, imajo skupno prostornino 6000 m³, vendar so v ruševinah. Napajal jih je 12 km oddaljeni izvir in akvadukt, zgrajen v času vladavine Komoda in obnovljen v zadnji četrtini 4. stoletja n. št.<ref>For the dedication, see ''L'Année épigraphique'', 2000, 1726, translated in Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 57</ref> To mesto se še vedno enkrat letno uporablja za festival v čast Mokholi, ki je bila po lokalnem ustnem izročilu svetnica in dobrotnica maroškega porekla. Čaščenje Mokhole spremljajo živalske žrtve. Dokazano je, da ima ta tradicija poganske korenine; predmet čaščenja je bil prvotno izvir, znan kot ''fons moccolitanus''.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 57</ref><ref>[http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/article/crai_0065-0536_2000_num_144_4_16201 Azedine Beschaouch, « Épigraphie et ethnographie. D’une fête populaire de Dougga, en Tunisie, à la dédicace de l’aqueduc de Thugga, en Afrique romaine », ''CRAI'', 2000, vol. 144, n°4, pp. 1173-1182]</ref> Druga mreža cistern, cisterne Aïn Mizeb, je zelo dobro ohranjena. So v bližini Minervinega templja, teh osem kupolastih rezervoarjev lahko sprejme 9000 m³ in imajo bazen, v katerega se izlivajo. Cisterne napaja izvir, ki je 200 m stran in je povezan s podzemnim akvaduktom.<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', p. 59</ref> Zadnja mreža sekundarnih cistern je v bližini kopališča Aïn Doura, na jugozahodu najdišča. === Ulice === Ulice v Douggi niso zasnovane tako, kot predpisuje običajni teoretični model rimskega naselja – okoli [[kardo|karda]] in [[dekuman]]a – zaradi edinstvene zasnove mesta. Središče mesta je bilo verjetno tlakovano; ulice so bile podobne vijugastim stezam. Mesto je imelo kanalizacijo, kar dokazujejo dostopni kamni, ki so še vedno na ulicah. Ob vznožju hriba so sledi ulic, ki se povezujejo z glavno cesto iz Kartagine v Tevesto. == Odkritja v Douggi == Na najdišču Dougga so bila najdena številna umetniška dela, od katerih so bila mnoga odstranjena in postavljena v muzeje, predvsem v Narodni muzej Bardo v Tunisu. === Dela na najdišču === [[File:P6212499 dougga.jpg|left|thumb|Mozaična talna dekoracija v hiši Venere]] Na najdišču je ostalo le malo umetniških del, z izjemo skulpture moža tegata (''togatus'') na ''Trgu vrtnice vetrov'' in številnih [[mozaik]]ov, vključno s tistimi v stavbi, znani kot hiša Venere, in zlasti v kopališču Aïn Doura. To je posledica odkritja Dougginih umetniških del v času, ko so bila arheološka najdišča oropana svojih zakladov in po izkopavanjih zapuščena. Ta pristop je omogočil ohranitev določenega števila mozaikov z nedotaknjenimi barvami; drugi mozaiki, ki so bili odkriti, a ne odstranjeni, so utrpeli zaradi izpostavljenosti elementom. Preučuje se predlog za izgradnjo muzeja na najdišču. Služil bi zlasti za shranjevanje nedavnih odkritij in tistih, ki še niso bila odkrita. === Dela v Bardojskem narodnem muzeju === ==== Kipi ==== [[File:Lucius Verus Dougga.JPG|thumb|Glava Lucija Vera]] Med izkopavanji na najdišču so odkrili številne glave cesarjev. Med njimi je še posebej pomemben portret Lucija Vera: upodobljen je z bujnimi lasmi, polno brado in živahnostjo, zaradi česar je eden najpomembnejših kipov, ki so jih doslej odkrili v rimski Afriki. Ta afriška mojstrovina je bila izdelana iz [[Carrarski marmor|carrarskem marmorju]] in ima med lasmi še vedno sledi barve.<ref name="ouertani">Nayla Ouertani, « La sculpture romaine », ''La Tunisie, carrefour du monde antique'', éd. Faton, Paris, 1995, p. 95</ref> V Bardojskem narodnem muzeju v Tunisu hranijo tudi moža v togi (''togatus'') iz 3. stoletja. Upodablja starejšega moškega s kratko brado, oblečenega v togo. Zdi se gotovo, da gre za poznejše umetniško delo, ki odraža sodobni umetniški okus.[121] ==== Mozaiki ==== ''Butlerjev mozaik'' iz sredine 3. stoletja prikazuje prizor pitja. Dva lika strežeta dvema drugima, ki sta veliko manjša, iz amfor na ramenih. Na obeh amforah sta črki ''ΡΙΕ'' (Rie, »Pij!« v starogrščini) in ''ΖΗϹΗϹ'' (Zēsēs, »Živel boš!«). Nosilce amfor spremljata še dva lika, od katerih eden nosi drugo amforo, drugi pa lovorovo vejico in košaro vrtnic. Ta upodobitev je pozdrav vsem gostom in obljuba gostoljubja.<ref>Mohamed Yacoub, ''Splendeurs des mosaïques de Tunisie'', éd. Agence nationale du patrimoine, Tunis, 1995, pp. 241-243</ref> Enako velja za drug mozaik v muzeju, ki nosi stavek ''Omnia tibi felicia'' (»Naj ti bo vse všeč«). ''Mozaik zmagovitega voznika'' je mlajši od teh del. Izvira iz druge polovice 4. stoletja in vsebuje stavek ''Eros omnia per te'' (»Vse po tebi, Eros«). Upodobitev voznika voza kaže veliko pozornost do realizma, prav tako upodobitve konj, od katerih se dva imenujeta Amandus in Frunitus po njunih likih. Konji so razporejeni simetrično; Takšne simetrije so bile takrat zelo priljubljene. Kočijaž drži bič, krono iz vej in palmovo vejico. V ozadju so vidni štartni bloki cirkusa. To umetniško delo so našli v zasebni rezidenci in zdi se, da ga je treba razlagati kot spomenik, ki ga je lastnik podaril v počastitev zmage voznika po imenu Eros.<ref>Mohamed Yacoub, ''op. cit.'', pp. 313-314</ref> ''Uliksesov mozaik'' je delo, navdihnjeno z ''[[Odiseja|Odisejo]]'': grški junak Odisej (Ulikses za Rimljane) stoji na čolnu, okrašenem s človeško glavo in palmovo vejico, ki ima dve jadri in ovna za obijanje. Odisejeve roke so privezane na glavni jambor, da ne bi podlegel usodnemu čaru glasbe Siren. Spremljevalci sedijo okoli njega, ušesa imajo zamašena z voskom, kot je opisano v legendi. Tri sirene stojijo ob vznožju skalnate pečine. Upodabljajo jih zgornji del telesa ženske, krila in noge pa ptičje. Ena od njih drži flavto, druga liro, tretja, ki ne nosi instrumenta, pa naj bi bila pojoča sirena. Pred Odisejevim čolnom stoji majhna barka z ribičem, ki drži jastoga, katerega upodobitev je prevelika. Mozaik je datiran v obdobje okoli 260–268 n. št.; odkrili so ga v ''Hiši Odiseja in piratov''.<ref>Mohamed Yacoub, ''op. cit.'', pp. 171-172</ref> Mozaik ''Neptun in pirati'' izvira iz istega peristila kot prejšnje delo. Prikazuje kaznovanje piratov na Tirenskem morju in združuje teme, povezane z Dionizom, in pogostejše morske teme. Bog stoji, pripravljen vreči kopje. Podpirajo ga [[Bakhantke|menada]], [[satir]] in ostareli [[Silen]], ki drži krmilo ladje. Leopard napada enega od piratov, ki se spremenijo v delfine, takoj ko prepoznajo božansko naravo svojega nasprotnika. Na levi so se geniji vkrcali na drugo ladjo, na desni pa ribiči poskušajo z mrežo ujeti hobotnico.<ref>Mohamed Yacoub, ''op. cit.'', pp. 173-174</ref> Jakub tema dvema prizoroma pripisuje zaščitno funkcijo, način klicanja usode, praksa, ki verjetno temelji na helenski tradiciji.<ref>Mohamed Yacoub, ''op. cit.'', p. 174</ref> Mozaik ''kiklopov, ki kujejo Jupitrove strele'' s tal frigidarija prikazuje tri kiklopse: Brontesa, Steropa in Pirakmona ali Argesa. Upodobljeni so goli, kako kujejo Jupitrove strele, ki jih Vulkan, sedeč pred njimi, drži na nakovalu. Ta zadnji element je izgubljen. Mozaik datira v konec 3. stoletja in je bil odkrit v ''Kopeli Kiklopsov''.<ref>Mohamed Yacoub, ''op. cit.'', p. 181</ref> <gallery widths="160" heights="160"> File:Mosaique echansons Bardo.jpg|''Butlerjev mozaik'' File:Omnia tibi felicia bardo.jpg|''Omnia tibi Felicia''. File:Mosaïque d'Ulysse et les sirènes.jpg|''Odisej in Sirene''. File:Neptune et les pirates.jpg|''Neptun in pirati''. File:GiorcesBardo51.jpg|''kiklopi kujejo Jupitrove strele'' </gallery> === Dela, ki jih hranijo drugi muzeji === Dvojezični napis iz mavzoleja, ki ga je vzel britanski konzul Read, hrani [[Britanski muzej]]. Punsko-libijski napis prikazuje isto besedilo v punskem in berberskem jeziku. == Sklici == {{sklici}} === Literatura === * {{citation |last=Ghaki |first=Mansour |contribution=Toponymie et Onomastique Libyques: L'Apport de l'Écriture Punique/Néopunique |contribution-url=https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/50105050/Toponymie_et_onomastique_Lapport_de_lecriture_punique_neopunique.pdf |pages=65–71 |date=2015 |location=Naples |publisher=Unior |editor=Anna Maria di Tolla |display-editors=0 |title=La Lingua nella Vita e la Vita della Lingua: Itinerari e Percorsi degli Studi Berberi |series=Studi Africanistici: Quaderni di Studi Berberi e Libico-Berberi |number=4 |isbn=978-88-6719-125-3 |issn=2283-5636 |access-date=2018-11-03 |archive-date=2020-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200428044658/https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/50105050/Toponymie_et_onomastique_Lapport_de_lecriture_punique_neopunique.pdf |url-status=dead }}. {{in lang|fr}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Dougga}} {{Commons category|Dougga}} * [http://www.dougga.rnrt.tn/ Portail sur le site de Dougga et sa région] {{in lang|fr}} * [http://www.diplomatie.gouv.fr/fr/actions-france_830/archeologie_1058/les-carnets-archeologie_5064/europe-maghreb_5066/tunisie-dougga_15988/index.html Étude de l’architecture religieuse de Dougga (Ministère français des affaires étrangères)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110101205256/http://www.diplomatie.gouv.fr/fr/actions-france_830/archeologie_1058/les-carnets-archeologie_5064/europe-maghreb_5066/tunisie-dougga_15988/index.html |date=2011-01-01 }} {{in lang|fr}} * [http://www.archaeologie-alt.uni-freiburg.de/thugga Ausgrabungen in Thugga (Archäologisches Institut Freiburg)] {{in lang|de}} * [https://web.archive.org/web/20060219172946/http://www.archaeologie.uni-freiburg.de/thugga/ Thugga] University of Freiburg {{in lang|de}} * [http://lexicorient.com/tunisia/dougga.htm Dougga: Roman Ruins] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060130185414/http://lexicorient.com/tunisia/dougga.htm |date=2006-01-30 }} Lexicorient * [https://whc.unesco.org/en/list/794 Dougga Site] UNESCO World Heritage [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Tuniziji]] {{normativna kontrola}} j2wx6xcx65qpqa3ehlt5rru0gua7qt5 1 604064 6688549 6688439 2026-06-12T13:50:31Z TaPingvinLahkoLeti 230569 /* Imena člankov o slovenskih vladah */ odgovor 6688549 wikitext text/x-wiki == Imena člankov o slovenskih vladah == Pozdrav vsem, odprl bi nekoliko večjo razpravo v zvezi s poimenovanjem člankov o Vladah Republike Slovenije. Z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] sva se strinjala, da bi bilo vlade bolj smiselno imenovati po njihovih predsednikih: denimo "Četrta vlada Janeza Janše<nowiki>''</nowiki> namesto <nowiki>''</nowiki>16. vlada Republike Slovenije<nowiki>''</nowiki>, <nowiki>''</nowiki>Golobova vlada<nowiki>''</nowiki> namesto <nowiki>''</nowiki>15. vlada<nowiki>''</nowiki> in tako naprej. To bi se zdelo bolje tako z vidika javne prepoznavnosti vlad (ljudje se bodo prej spomnili izraza <nowiki>''</nowiki>Cerarjeva vlada<nowiki>''</nowiki> kot pa prepoznali izraz <nowiki>''</nowiki>12. vlada Republike Slovenije"), prav tako je to praksa v tujini, na primer: administracija Friedricha Merza ([[:en:Merz_cabinet|Merz cabinet]]) ali Keira Starmerja ([[:en:Starmer_ministry|Starmer ministry]]) ter tuje navajanje slovenskih vlad (npr. [[:de:Kabinett_Janša_IV|Kabinett Janša IV]]). Ko bo imela nekoč Slovenija že 20 vlad, to številčenje ne bo več kaj dosti uporabno. Zanima me vaše mnenje, katera opcija bi bila boljša. Hvala vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:36, 12. junij 2026 (CEST) : Vsekakor smiselno in pregledno.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 11:28, 12. junij 2026 (CEST) :Bomo števnike pisali z besedo ali kakim drugim tipom številke? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:36, 12. junij 2026 (CEST) ::Osebno predlagam pisanje z besedo "Tretja Janševa vlada" kot se to aktivno uporablja v medijskem prostoru. Opcija je tudi "3. Janševa vlada", ki se mi sicer manj dopade, "Janševa vlada III." pa mislim da v vsakem primeru odpade. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 12:00, 12. junij 2026 (CEST) :Ideja se mi zdi smiselna, predlagam še, da trenutna imena člankov postanejo preusmeritev na nova imena člankov. [[Uporabnik:TaPingvinLahkoLeti|TaPingvinLahkoLeti]] ([[Uporabniški pogovor:TaPingvinLahkoLeti|pogovor]]) 15:50, 12. junij 2026 (CEST) i1i91b2q2iqew5f1y7mve4yzn50sim3 6688727 6688549 2026-06-13T09:13:38Z GeographieMan 179499 /* Imena člankov o slovenskih vladah */ odgovor 6688727 wikitext text/x-wiki == Imena člankov o slovenskih vladah == Pozdrav vsem, odprl bi nekoliko večjo razpravo v zvezi s poimenovanjem člankov o Vladah Republike Slovenije. Z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] sva se strinjala, da bi bilo vlade bolj smiselno imenovati po njihovih predsednikih: denimo "Četrta vlada Janeza Janše<nowiki>''</nowiki> namesto <nowiki>''</nowiki>16. vlada Republike Slovenije<nowiki>''</nowiki>, <nowiki>''</nowiki>Golobova vlada<nowiki>''</nowiki> namesto <nowiki>''</nowiki>15. vlada<nowiki>''</nowiki> in tako naprej. To bi se zdelo bolje tako z vidika javne prepoznavnosti vlad (ljudje se bodo prej spomnili izraza <nowiki>''</nowiki>Cerarjeva vlada<nowiki>''</nowiki> kot pa prepoznali izraz <nowiki>''</nowiki>12. vlada Republike Slovenije"), prav tako je to praksa v tujini, na primer: administracija Friedricha Merza ([[:en:Merz_cabinet|Merz cabinet]]) ali Keira Starmerja ([[:en:Starmer_ministry|Starmer ministry]]) ter tuje navajanje slovenskih vlad (npr. [[:de:Kabinett_Janša_IV|Kabinett Janša IV]]). Ko bo imela nekoč Slovenija že 20 vlad, to številčenje ne bo več kaj dosti uporabno. Zanima me vaše mnenje, katera opcija bi bila boljša. Hvala vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:36, 12. junij 2026 (CEST) : Vsekakor smiselno in pregledno.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 11:28, 12. junij 2026 (CEST) :Bomo števnike pisali z besedo ali kakim drugim tipom številke? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:36, 12. junij 2026 (CEST) ::Osebno predlagam pisanje z besedo "Tretja Janševa vlada" kot se to aktivno uporablja v medijskem prostoru. Opcija je tudi "3. Janševa vlada", ki se mi sicer manj dopade, "Janševa vlada III." pa mislim da v vsakem primeru odpade. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 12:00, 12. junij 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi zapisovanje z besedo bolje, saj v slovenščini običajno v naslovih številke pišemo z besedo, še posebej če se gre za števila manjša od 10. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:13, 13. junij 2026 (CEST) :Ideja se mi zdi smiselna, predlagam še, da trenutna imena člankov postanejo preusmeritev na nova imena člankov. [[Uporabnik:TaPingvinLahkoLeti|TaPingvinLahkoLeti]] ([[Uporabniški pogovor:TaPingvinLahkoLeti|pogovor]]) 15:50, 12. junij 2026 (CEST) 2g63hyk2xw9m4ebmwjx62nqccjnriky 6688749 6688727 2026-06-13T10:09:11Z A09 188929 /* Imena člankov o slovenskih vladah */ odgovor 6688749 wikitext text/x-wiki == Imena člankov o slovenskih vladah == Pozdrav vsem, odprl bi nekoliko večjo razpravo v zvezi s poimenovanjem člankov o Vladah Republike Slovenije. Z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] sva se strinjala, da bi bilo vlade bolj smiselno imenovati po njihovih predsednikih: denimo "Četrta vlada Janeza Janše<nowiki>''</nowiki> namesto <nowiki>''</nowiki>16. vlada Republike Slovenije<nowiki>''</nowiki>, <nowiki>''</nowiki>Golobova vlada<nowiki>''</nowiki> namesto <nowiki>''</nowiki>15. vlada<nowiki>''</nowiki> in tako naprej. To bi se zdelo bolje tako z vidika javne prepoznavnosti vlad (ljudje se bodo prej spomnili izraza <nowiki>''</nowiki>Cerarjeva vlada<nowiki>''</nowiki> kot pa prepoznali izraz <nowiki>''</nowiki>12. vlada Republike Slovenije"), prav tako je to praksa v tujini, na primer: administracija Friedricha Merza ([[:en:Merz_cabinet|Merz cabinet]]) ali Keira Starmerja ([[:en:Starmer_ministry|Starmer ministry]]) ter tuje navajanje slovenskih vlad (npr. [[:de:Kabinett_Janša_IV|Kabinett Janša IV]]). Ko bo imela nekoč Slovenija že 20 vlad, to številčenje ne bo več kaj dosti uporabno. Zanima me vaše mnenje, katera opcija bi bila boljša. Hvala vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:36, 12. junij 2026 (CEST) : Vsekakor smiselno in pregledno.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 11:28, 12. junij 2026 (CEST) :Bomo števnike pisali z besedo ali kakim drugim tipom številke? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:36, 12. junij 2026 (CEST) ::Osebno predlagam pisanje z besedo "Tretja Janševa vlada" kot se to aktivno uporablja v medijskem prostoru. Opcija je tudi "3. Janševa vlada", ki se mi sicer manj dopade, "Janševa vlada III." pa mislim da v vsakem primeru odpade. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 12:00, 12. junij 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi zapisovanje z besedo bolje, saj v slovenščini običajno v naslovih številke pišemo z besedo, še posebej če se gre za števila manjša od 10. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:13, 13. junij 2026 (CEST) ::::Upam, da ne bomo imeli primera "enaindvajseta Novakova vlada" XD, to bi bilo absurdno za zapisovat. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:09, 13. junij 2026 (CEST) :Ideja se mi zdi smiselna, predlagam še, da trenutna imena člankov postanejo preusmeritev na nova imena člankov. [[Uporabnik:TaPingvinLahkoLeti|TaPingvinLahkoLeti]] ([[Uporabniški pogovor:TaPingvinLahkoLeti|pogovor]]) 15:50, 12. junij 2026 (CEST) 8tumybo5iq3ac89ax6slyr1w33ps9ut 0 604066 6688557 6688404 2026-06-12T14:27:29Z Octopus 13285 /* Nestorijanski svetopisemski prizor */ nadaljevanje 6688557 wikitext text/x-wiki {{Infobox artefact | name = Anikovski krožnik | image = Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG | image_size = 270px | image_caption = [[Nestorijanstvo|Nestorijanski]] krožnik s prikazom obleganja Jeriha, ki so ga izdelali sogdijski umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images : Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 9. stoletja.<ref name="Hermitage Museum">{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref> | material = srebro s pozlatami | size = 23,9 cm (premer) | writing = | created = Izvirnik: 8. stoletje<br> Ulit: 9.-10. stoletje | discovered = Bolše-Anikovskaja, Čerdinska oblast, Provinca Perm | location = [[Ermitaž]], [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] | id = | registration = S-46 | map = {{Location map|Kazahstan |width = |float = center |border = |caption = Semirečje na zemljevidu Kazahstana |alt = |relief = yes |AlternativeMap= |overlay_image = |label = Semirečje |label_size = |position = right |background = |mark = Orange dot (semi-transparent).png |marksize = 15 |link = |lat_deg = 44 |lat_min = 0 |lat_sec = 0 |lat_dir = N |lon_deg = 76 |lon_min = 0 |lon_sec = 0 |lon_dir = E }} }} '''Anikovski krožnik''' je ulit [[srebro|srebrn]] krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki napadajo trdnjavo med obleganjem Jeriha. Krožnik naj bi bil izdelan v [[Semirečje|Semirečju]] ([[Kazaščina|kazaško]] Žetisu) v sedanjem južnem [[Kazahstan]]u v 9. in 10. stoletju. Najden je bil leta 1909 v bližini vasi Boljše-Anikovskaja v okrožju Čerdin v Permski provinci. Zdaj je v Državnem muzeju [[Ermitaž]] v [[Sankt Peterburg]]u (S-46). == Nestorijanski svetopisemski prizor== Prizor na krožniku je bil prepoznan kot upodobitev pripovedi iz Jozuetove knjige, povezane z obleganjem Jeriha. Povsem spodaj je upodobljena vlačuga Rahaba, ki gleda skozi okno nad vrati, skozi katera nato spusti Jozuetove vohune v kanaansko mesto Jeriho. Nad njo so upodobljeni duhovniki, ki trobijo na trobente, ko Izraelci dvigajo Skrinjo zaveze (Jozue 2 in 6). Zgoraj so upodobljeni branilci mesta in nad njimi Sonce in Luna, ki sta se po Jozuetovem ukazu (zgornji desni konjenik) ustavila na nebu (Jozue 10:12–13).<ref name="ES" /><ref name="SEDU">{{cite web |title=Anikova Plate The Sogdians |url=https://sogdians.si.edu/anikova-plate/ |website=sogdians.si.edu}}</ref>{{sfn|Marshak|2017|pp=333–335}} [[Slika:Ark of the Covenant in the Anikova dish, circa 800 CE.jpg|thumb|250px|center|[[Skrinja zaveze]] na Anikovskem krožniku]] Krožnik se na splošno opisuje kot izdelek nestorijanskih krščanskih Sogdijcev v Semirečju, ki so tja leta 722 pobegnili pred muslimanskimi okupatorji Sogdije in prišli pod oblast Karlukov.<ref name="ES"/><ref name="SEDU"/> Enak krožnik, vendar z bolj dodelanimi detajli, imenovan Nildinski krožnik, so našli v Verhne-Nildinu in je zdaj v zbirki muzeja Inštituta za arheologijo in etnografijo sibirske podružnice Ruske akademije znanosti v [[Novosibirsk]]u. Nildinski krožnik je iz konca 8. - začetka 9. stoletja. Anikovski krožnik je bil verjetno ulit v glinenem ali mavčnem kalupu iz Nildinskega krožnika.<ref name="ES"/><ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |pages=10–12 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> Drug sodoben krožnik z iste lokacije in verjetno iz iste delavnice prikazuje sirske krščanske prizore in sirske napise.<ref name="ES"/> Odkritih je bilo še več drugih podobnih krožnikov.<ref>{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=The Church of the East: An Illustrated History of Assyrian Christianity |date=5 September 2016 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-934-4 |page=166 |url=https://books.google.com/books?id=UhiWDwAAQBAJ&pg=PA-166 |language=en}}</ref> [[Sirščina]] je bila jezik Vzhodne (nestorijanske) cerkve, ki je okoli leta 775-800 spreobrnila karluške Turke v krščanstvo.<ref name="ES"/> Metropolitanska Cerkev Vzhoda je bila ustanovljena v [[Kašgar]]ju in [[Nevekat]]u blizu karlulške prestolnice [[Sujab]].<ref name="Hermitage Museum"/> V regiji so odkrili več cerkva iz 9. do 10. stoletja.<ref>{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=The Church of the East: An Illustrated History of Assyrian Christianity |date=5 September 2016 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-934-4 |page=174 |url=https://books.google.com/books?id=UhiWDwAAQBAJ&pg=PA-174 |language=en}}</ref> Karluki so se po letu 840 združili v močan Karahanidski kanat. ==Oklepi in orožje== Oprema vojakov na krožniku ponuja dragocen vpogled v oborožitev srednjeazijske vojske v 8. stoletju.<ref name="GK37"/> Oklepi bojevnikov so lamelarni, pogosto izdelani iz majhnih plošč, prišitih na tkanino. Vidni so tudi verižni oklepi, brigandine in laminirani oklepi ter verižne srajce.<ref name="MG"/> Domneva se, da te vrste oklepov izhajajo iz modelov "tehnološko naprednih ljudstev Daljnega vzhoda". Lamelarni prsni oklepi, dolgi lamelarni plašči in čelade iz ozkih segmentov, pritrjenih na okvir, naj bi vplivala na razvoj orožja v zahodnoazijskem muslimanskem svetu.<ref name="MG">Plate 35, str. 31</ref> Oklepi so iz 8. stoletja, se pravi iz približno istega obdobja kot sam krožnik.<ref name="ES"/> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološke najdbe]] [[Kategorija:Kazahstan]] [[Kategorija:Ermitaž]] lz9oz11c3wjuulnohi5a3ekbx73oe6r 6688558 6688557 2026-06-12T14:30:46Z Octopus 13285 /* Oklepi in orožje */ ref 6688558 wikitext text/x-wiki {{Infobox artefact | name = Anikovski krožnik | image = Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG | image_size = 270px | image_caption = [[Nestorijanstvo|Nestorijanski]] krožnik s prikazom obleganja Jeriha, ki so ga izdelali sogdijski umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images : Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 9. stoletja.<ref name="Hermitage Museum">{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref> | material = srebro s pozlatami | size = 23,9 cm (premer) | writing = | created = Izvirnik: 8. stoletje<br> Ulit: 9.-10. stoletje | discovered = Bolše-Anikovskaja, Čerdinska oblast, Provinca Perm | location = [[Ermitaž]], [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] | id = | registration = S-46 | map = {{Location map|Kazahstan |width = |float = center |border = |caption = Semirečje na zemljevidu Kazahstana |alt = |relief = yes |AlternativeMap= |overlay_image = |label = Semirečje |label_size = |position = right |background = |mark = Orange dot (semi-transparent).png |marksize = 15 |link = |lat_deg = 44 |lat_min = 0 |lat_sec = 0 |lat_dir = N |lon_deg = 76 |lon_min = 0 |lon_sec = 0 |lon_dir = E }} }} '''Anikovski krožnik''' je ulit [[srebro|srebrn]] krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki napadajo trdnjavo med obleganjem Jeriha. Krožnik naj bi bil izdelan v [[Semirečje|Semirečju]] ([[Kazaščina|kazaško]] Žetisu) v sedanjem južnem [[Kazahstan]]u v 9. in 10. stoletju. Najden je bil leta 1909 v bližini vasi Boljše-Anikovskaja v okrožju Čerdin v Permski provinci. Zdaj je v Državnem muzeju [[Ermitaž]] v [[Sankt Peterburg]]u (S-46). == Nestorijanski svetopisemski prizor== Prizor na krožniku je bil prepoznan kot upodobitev pripovedi iz Jozuetove knjige, povezane z obleganjem Jeriha. Povsem spodaj je upodobljena vlačuga Rahaba, ki gleda skozi okno nad vrati, skozi katera nato spusti Jozuetove vohune v kanaansko mesto Jeriho. Nad njo so upodobljeni duhovniki, ki trobijo na trobente, ko Izraelci dvigajo Skrinjo zaveze (Jozue 2 in 6). Zgoraj so upodobljeni branilci mesta in nad njimi Sonce in Luna, ki sta se po Jozuetovem ukazu (zgornji desni konjenik) ustavila na nebu (Jozue 10:12–13).<ref name="ES" /><ref name="SEDU">{{cite web |title=Anikova Plate The Sogdians |url=https://sogdians.si.edu/anikova-plate/ |website=sogdians.si.edu}}</ref>{{sfn|Marshak|2017|pp=333–335}} [[Slika:Ark of the Covenant in the Anikova dish, circa 800 CE.jpg|thumb|250px|center|[[Skrinja zaveze]] na Anikovskem krožniku]] Krožnik se na splošno opisuje kot izdelek nestorijanskih krščanskih Sogdijcev v Semirečju, ki so tja leta 722 pobegnili pred muslimanskimi okupatorji Sogdije in prišli pod oblast Karlukov.<ref name="ES"/><ref name="SEDU"/> Enak krožnik, vendar z bolj dodelanimi detajli, imenovan Nildinski krožnik, so našli v Verhne-Nildinu in je zdaj v zbirki muzeja Inštituta za arheologijo in etnografijo sibirske podružnice Ruske akademije znanosti v [[Novosibirsk]]u. Nildinski krožnik je iz konca 8. - začetka 9. stoletja. Anikovski krožnik je bil verjetno ulit v glinenem ali mavčnem kalupu iz Nildinskega krožnika.<ref name="ES"/><ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |pages=10–12 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> Drug sodoben krožnik z iste lokacije in verjetno iz iste delavnice prikazuje sirske krščanske prizore in sirske napise.<ref name="ES"/> Odkritih je bilo še več drugih podobnih krožnikov.<ref>{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=The Church of the East: An Illustrated History of Assyrian Christianity |date=5 September 2016 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-934-4 |page=166 |url=https://books.google.com/books?id=UhiWDwAAQBAJ&pg=PA-166 |language=en}}</ref> [[Sirščina]] je bila jezik Vzhodne (nestorijanske) cerkve, ki je okoli leta 775-800 spreobrnila karluške Turke v krščanstvo.<ref name="ES"/> Metropolitanska Cerkev Vzhoda je bila ustanovljena v [[Kašgar]]ju in [[Nevekat]]u blizu karlulške prestolnice [[Sujab]].<ref name="Hermitage Museum"/> V regiji so odkrili več cerkva iz 9. do 10. stoletja.<ref>{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=The Church of the East: An Illustrated History of Assyrian Christianity |date=5 September 2016 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-934-4 |page=174 |url=https://books.google.com/books?id=UhiWDwAAQBAJ&pg=PA-174 |language=en}}</ref> Karluki so se po letu 840 združili v močan Karahanidski kanat. ==Oklepi in orožje== Oprema vojakov na krožniku ponuja dragocen vpogled v oborožitev srednjeazijske vojske v 8. stoletju.<ref name="GK37">{{cite book |last1=Karamian |first1=Gholamreza |last2=Maksymiuk |first2=Katarzyna |title=Crowns, hats, turbans and helmets: the headgear in Iranian history |date=2017 |publisher=Institute of history and international relations, Faculty of Humanities, Siedlce University Department of archaeology and history, central Tehran branch, Tehran Azad University |location=Siedlce Tehran |isbn=978-83-62447-19-0 |page=251, Fig. 37 |url=https://www.researchgate.net/figure/Silver-gilt-plate-showing-a-siege-found-in-Siberia-and-thought-to-have-be-made-in_fig153_323545452}}</ref> Oklepi bojevnikov so lamelarni, pogosto izdelani iz majhnih plošč, prišitih na tkanino. Vidni so tudi verižni oklepi, brigandine in laminirani oklepi ter verižne srajce.<ref name="MG"/> Domneva se, da te vrste oklepov izhajajo iz modelov "tehnološko naprednih ljudstev Daljnega vzhoda". Lamelarni prsni oklepi, dolgi lamelarni plašči in čelade iz ozkih segmentov, pritrjenih na okvir, naj bi vplivala na razvoj orožja v zahodnoazijskem muslimanskem svetu.<ref name="MG">Plate 35, str. 31</ref> Oklepi so iz 8. stoletja, se pravi iz približno istega obdobja kot sam krožnik.<ref name="ES"/> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološke najdbe]] [[Kategorija:Kazahstan]] [[Kategorija:Ermitaž]] cixxqhywlljg6r2nliqq78jiavz4r9f 6688564 6688558 2026-06-12T14:51:29Z Octopus 13285 /* Oklepi in orožje */ galerija 6688564 wikitext text/x-wiki {{Infobox artefact | name = Anikovski krožnik | image = Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG | image_size = 270px | image_caption = [[Nestorijanstvo|Nestorijanski]] krožnik s prikazom obleganja Jeriha, ki so ga izdelali sogdijski umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images : Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 9. stoletja.<ref name="Hermitage Museum">{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref> | material = srebro s pozlatami | size = 23,9 cm (premer) | writing = | created = Izvirnik: 8. stoletje<br> Ulit: 9.-10. stoletje | discovered = Bolše-Anikovskaja, Čerdinska oblast, Provinca Perm | location = [[Ermitaž]], [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] | id = | registration = S-46 | map = {{Location map|Kazahstan |width = |float = center |border = |caption = Semirečje na zemljevidu Kazahstana |alt = |relief = yes |AlternativeMap= |overlay_image = |label = Semirečje |label_size = |position = right |background = |mark = Orange dot (semi-transparent).png |marksize = 15 |link = |lat_deg = 44 |lat_min = 0 |lat_sec = 0 |lat_dir = N |lon_deg = 76 |lon_min = 0 |lon_sec = 0 |lon_dir = E }} }} '''Anikovski krožnik''' je ulit [[srebro|srebrn]] krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki napadajo trdnjavo med obleganjem Jeriha. Krožnik naj bi bil izdelan v [[Semirečje|Semirečju]] ([[Kazaščina|kazaško]] Žetisu) v sedanjem južnem [[Kazahstan]]u v 9. in 10. stoletju. Najden je bil leta 1909 v bližini vasi Boljše-Anikovskaja v okrožju Čerdin v Permski provinci. Zdaj je v Državnem muzeju [[Ermitaž]] v [[Sankt Peterburg]]u (S-46). == Nestorijanski svetopisemski prizor== Prizor na krožniku je bil prepoznan kot upodobitev pripovedi iz Jozuetove knjige, povezane z obleganjem Jeriha. Povsem spodaj je upodobljena vlačuga Rahaba, ki gleda skozi okno nad vrati, skozi katera nato spusti Jozuetove vohune v kanaansko mesto Jeriho. Nad njo so upodobljeni duhovniki, ki trobijo na trobente, ko Izraelci dvigajo Skrinjo zaveze (Jozue 2 in 6). Zgoraj so upodobljeni branilci mesta in nad njimi Sonce in Luna, ki sta se po Jozuetovem ukazu (zgornji desni konjenik) ustavila na nebu (Jozue 10:12–13).<ref name="ES" /><ref name="SEDU">{{cite web |title=Anikova Plate The Sogdians |url=https://sogdians.si.edu/anikova-plate/ |website=sogdians.si.edu}}</ref>{{sfn|Marshak|2017|pp=333–335}} [[Slika:Ark of the Covenant in the Anikova dish, circa 800 CE.jpg|thumb|250px|center|[[Skrinja zaveze]] na Anikovskem krožniku]] Krožnik se na splošno opisuje kot izdelek nestorijanskih krščanskih Sogdijcev v Semirečju, ki so tja leta 722 pobegnili pred muslimanskimi okupatorji Sogdije in prišli pod oblast Karlukov.<ref name="ES"/><ref name="SEDU"/> Enak krožnik, vendar z bolj dodelanimi detajli, imenovan Nildinski krožnik, so našli v Verhne-Nildinu in je zdaj v zbirki muzeja Inštituta za arheologijo in etnografijo sibirske podružnice Ruske akademije znanosti v [[Novosibirsk]]u. Nildinski krožnik je iz konca 8. - začetka 9. stoletja. Anikovski krožnik je bil verjetno ulit v glinenem ali mavčnem kalupu iz Nildinskega krožnika.<ref name="ES"/><ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |pages=10–12 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> Drug sodoben krožnik z iste lokacije in verjetno iz iste delavnice prikazuje sirske krščanske prizore in sirske napise.<ref name="ES"/> Odkritih je bilo še več drugih podobnih krožnikov.<ref>{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=The Church of the East: An Illustrated History of Assyrian Christianity |date=5 September 2016 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-934-4 |page=166 |url=https://books.google.com/books?id=UhiWDwAAQBAJ&pg=PA-166 |language=en}}</ref> [[Sirščina]] je bila jezik Vzhodne (nestorijanske) cerkve, ki je okoli leta 775-800 spreobrnila karluške Turke v krščanstvo.<ref name="ES"/> Metropolitanska Cerkev Vzhoda je bila ustanovljena v [[Kašgar]]ju in [[Nevekat]]u blizu karlulške prestolnice [[Sujab]].<ref name="Hermitage Museum"/> V regiji so odkrili več cerkva iz 9. do 10. stoletja.<ref>{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=The Church of the East: An Illustrated History of Assyrian Christianity |date=5 September 2016 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-934-4 |page=174 |url=https://books.google.com/books?id=UhiWDwAAQBAJ&pg=PA-174 |language=en}}</ref> Karluki so se po letu 840 združili v močan Karahanidski kanat. ==Oklepi in orožje== Oprema vojakov na krožniku ponuja dragocen vpogled v oborožitev srednjeazijske vojske v 8. stoletju.<ref name="GK37">{{cite book |last1=Karamian |first1=Gholamreza |last2=Maksymiuk |first2=Katarzyna |title=Crowns, hats, turbans and helmets: the headgear in Iranian history |date=2017 |publisher=Institute of history and international relations, Faculty of Humanities, Siedlce University Department of archaeology and history, central Tehran branch, Tehran Azad University |location=Siedlce Tehran |isbn=978-83-62447-19-0 |page=251, Fig. 37 |url=https://www.researchgate.net/figure/Silver-gilt-plate-showing-a-siege-found-in-Siberia-and-thought-to-have-be-made-in_fig153_323545452}}</ref> Oklepi bojevnikov so lamelarni, pogosto izdelani iz majhnih plošč, prišitih na tkanino. Vidni so tudi verižni oklepi, brigandine in laminirani oklepi ter verižne srajce.<ref name="MG"/> Domneva se, da te vrste oklepov izhajajo iz modelov "tehnološko naprednih ljudstev Daljnega vzhoda". Lamelarni prsni oklepi, dolgi lamelarni plašči in čelade iz ozkih segmentov, pritrjenih na okvir, naj bi vplivala na razvoj orožja v zahodnoazijskem muslimanskem svetu.<ref name="MG">Plate 35, str. 31</ref> Oklepi so iz 8. stoletja, se pravi iz približno istega obdobja kot sam krožnik.<ref name="ES"/> <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Anikova dish horseman.jpg|Jezdec s tulcem za puščice v obliki peščene ure in okroglim ščitom iz obdobja okoli leta 800<ref name="GK37"/> Slika:Anikova,_two_horsemen_(grey_background).jpg|Konjenika, eden z mečem in eden z buzdovanom. Prednji konjenik ima meč in cevasto ohišje v obliki črke C, zasnovano za lok brez tetive<ref name="GK37"/> Slika:Anikova horsemen.jpg|Pednji konjenik ima tul v obliki peščene ure, zadnji pa prapor s tremi praporci in recicami iz konjske žime na vrhu, nekakšen [[tug]]<ref name="GK37"/> Slika:Anikova, soldiers on the city walls.jpg|Vojaki na mestnem obzidju. Vojak na desni ima sestavljen lok z ukrivljenimi konicami in puščice z izbočenimi utori.<ref name="GK37"/> </gallery> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološke najdbe]] [[Kategorija:Kazahstan]] [[Kategorija:Ermitaž]] gukhvjc4sahol4kxf2tmnnas9aj1omv 6688601 6688564 2026-06-12T17:19:33Z Octopus 13285 /* Oklepi in orožje */ trdnjava 6688601 wikitext text/x-wiki {{Infobox artefact | name = Anikovski krožnik | image = Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG | image_size = 270px | image_caption = [[Nestorijanstvo|Nestorijanski]] krožnik s prikazom obleganja Jeriha, ki so ga izdelali sogdijski umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images : Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 9. stoletja.<ref name="Hermitage Museum">{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref> | material = srebro s pozlatami | size = 23,9 cm (premer) | writing = | created = Izvirnik: 8. stoletje<br> Ulit: 9.-10. stoletje | discovered = Bolše-Anikovskaja, Čerdinska oblast, Provinca Perm | location = [[Ermitaž]], [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] | id = | registration = S-46 | map = {{Location map|Kazahstan |width = |float = center |border = |caption = Semirečje na zemljevidu Kazahstana |alt = |relief = yes |AlternativeMap= |overlay_image = |label = Semirečje |label_size = |position = right |background = |mark = Orange dot (semi-transparent).png |marksize = 15 |link = |lat_deg = 44 |lat_min = 0 |lat_sec = 0 |lat_dir = N |lon_deg = 76 |lon_min = 0 |lon_sec = 0 |lon_dir = E }} }} '''Anikovski krožnik''' je ulit [[srebro|srebrn]] krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki napadajo trdnjavo med obleganjem Jeriha. Krožnik naj bi bil izdelan v [[Semirečje|Semirečju]] ([[Kazaščina|kazaško]] Žetisu) v sedanjem južnem [[Kazahstan]]u v 9. in 10. stoletju. Najden je bil leta 1909 v bližini vasi Boljše-Anikovskaja v okrožju Čerdin v Permski provinci. Zdaj je v Državnem muzeju [[Ermitaž]] v [[Sankt Peterburg]]u (S-46). == Nestorijanski svetopisemski prizor== Prizor na krožniku je bil prepoznan kot upodobitev pripovedi iz Jozuetove knjige, povezane z obleganjem Jeriha. Povsem spodaj je upodobljena vlačuga Rahaba, ki gleda skozi okno nad vrati, skozi katera nato spusti Jozuetove vohune v kanaansko mesto Jeriho. Nad njo so upodobljeni duhovniki, ki trobijo na trobente, ko Izraelci dvigajo Skrinjo zaveze (Jozue 2 in 6). Zgoraj so upodobljeni branilci mesta in nad njimi Sonce in Luna, ki sta se po Jozuetovem ukazu (zgornji desni konjenik) ustavila na nebu (Jozue 10:12–13).<ref name="ES" /><ref name="SEDU">{{cite web |title=Anikova Plate The Sogdians |url=https://sogdians.si.edu/anikova-plate/ |website=sogdians.si.edu}}</ref>{{sfn|Marshak|2017|pp=333–335}} [[Slika:Ark of the Covenant in the Anikova dish, circa 800 CE.jpg|thumb|250px|center|[[Skrinja zaveze]] na Anikovskem krožniku]] Krožnik se na splošno opisuje kot izdelek nestorijanskih krščanskih Sogdijcev v Semirečju, ki so tja leta 722 pobegnili pred muslimanskimi okupatorji Sogdije in prišli pod oblast Karlukov.<ref name="ES"/><ref name="SEDU"/> Enak krožnik, vendar z bolj dodelanimi detajli, imenovan Nildinski krožnik, so našli v Verhne-Nildinu in je zdaj v zbirki muzeja Inštituta za arheologijo in etnografijo sibirske podružnice Ruske akademije znanosti v [[Novosibirsk]]u. Nildinski krožnik je iz konca 8. - začetka 9. stoletja. Anikovski krožnik je bil verjetno ulit v glinenem ali mavčnem kalupu iz Nildinskega krožnika.<ref name="ES"/><ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |pages=10–12 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> Drug sodoben krožnik z iste lokacije in verjetno iz iste delavnice prikazuje sirske krščanske prizore in sirske napise.<ref name="ES"/> Odkritih je bilo še več drugih podobnih krožnikov.<ref>{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=The Church of the East: An Illustrated History of Assyrian Christianity |date=5 September 2016 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-934-4 |page=166 |url=https://books.google.com/books?id=UhiWDwAAQBAJ&pg=PA-166 |language=en}}</ref> [[Sirščina]] je bila jezik Vzhodne (nestorijanske) cerkve, ki je okoli leta 775-800 spreobrnila karluške Turke v krščanstvo.<ref name="ES"/> Metropolitanska Cerkev Vzhoda je bila ustanovljena v [[Kašgar]]ju in [[Nevekat]]u blizu karlulške prestolnice [[Sujab]].<ref name="Hermitage Museum"/> V regiji so odkrili več cerkva iz 9. do 10. stoletja.<ref>{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=The Church of the East: An Illustrated History of Assyrian Christianity |date=5 September 2016 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-934-4 |page=174 |url=https://books.google.com/books?id=UhiWDwAAQBAJ&pg=PA-174 |language=en}}</ref> Karluki so se po letu 840 združili v močan Karahanidski kanat. ==Oklepi in orožje== Oprema vojakov na krožniku ponuja dragocen vpogled v oborožitev srednjeazijske vojske v 8. stoletju.<ref name="GK37">{{cite book |last1=Karamian |first1=Gholamreza |last2=Maksymiuk |first2=Katarzyna |title=Crowns, hats, turbans and helmets: the headgear in Iranian history |date=2017 |publisher=Institute of history and international relations, Faculty of Humanities, Siedlce University Department of archaeology and history, central Tehran branch, Tehran Azad University |location=Siedlce Tehran |isbn=978-83-62447-19-0 |page=251, Fig. 37 |url=https://www.researchgate.net/figure/Silver-gilt-plate-showing-a-siege-found-in-Siberia-and-thought-to-have-be-made-in_fig153_323545452}}</ref> Oklepi bojevnikov so lamelarni, pogosto izdelani iz majhnih plošč, prišitih na tkanino. Vidni so tudi verižni oklepi, brigandine in laminirani oklepi ter verižne srajce.<ref name="MG"/> Domneva se, da te vrste oklepov izhajajo iz modelov "tehnološko naprednih ljudstev Daljnega vzhoda". Lamelarni prsni oklepi, dolgi lamelarni plašči in čelade iz ozkih segmentov, pritrjenih na okvir, naj bi vplivala na razvoj orožja v zahodnoazijskem muslimanskem svetu.<ref name="MG">Plate 35, str. 31</ref> Oklepi so iz 8. stoletja, se pravi iz približno istega obdobja kot sam krožnik.<ref name="ES"/> <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Anikova dish horseman.jpg|Jezdec s tulcem za puščice v obliki peščene ure in okroglim ščitom iz obdobja okoli leta 800<ref name="GK37"/> Slika:Anikova,_two_horsemen_(grey_background).jpg|Konjenika, eden z mečem in eden z buzdovanom. Prednji konjenik ima meč in cevasto ohišje v obliki črke C, zasnovano za lok brez tetive<ref name="GK37"/> Slika:Anikova horsemen.jpg|Pednji konjenik ima tul v obliki peščene ure, zadnji pa prapor s tremi praporci in recicami iz konjske žime na vrhu, nekakšen [[tug]]<ref name="GK37"/> Slika:Anikova, soldiers on the city walls.jpg|Vojaki na mestnem obzidju. Vojak na desni ima sestavljen lok z ukrivljenimi konicami in puščice z izbočenimi utori.<ref name="GK37"/> </gallery> ==Trdnjava== Trdnjava, prikazana na krožniku, naj bi bila značilna za sogdijske trdnjave iz 8. stoletja.<ref name="GK37"/> Precej podobna je veliki Kiz kali v [[Merv]]u.<ref name="TW"/> <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Anikova fortress.jpg|Sogdijska trdnjava na Anikovskem krožniku<ref name="TW">{{cite journal |last1=Williams |first1=Tim |last2=Campbell |first2=Katie |last3=Jorayev |first3=Gaygysyz |last4=Wordsworth |first4=Paul |last5=Jepbarov |first5=Rejep |last6=Moriset |first6=Sébastien |title=Semi-fortified Palatial Complexes in Central Asia: New Work at the Great Kyz Kala, Merv, Turkmenistan |journal=Archaeology International |date=5 December 2018 |volume=21 |issue=1 |doi=10.5334/ai-395 |doi-access=free }}</ref><ref>Yixing Zhou, Studies on Nestorian Iconology in China and part of Central Asia during the 13th and 14th Centuries, Corso di Dottorato di ricerca in Storia Delle Arti ciclo 32, str.177</ref> Slika:Reconstruction of the Great Kyz Kala, Merv (3D).jpg|Rekonstrukcija podobne trdnjave: [[Velika Kiz kala]] v [[Merv]]u<ref name="TW"/> Slika:Reconstruction of the Great Kyz Kala, Merv.jpg|Prerez rekonstruirane Velike Kiz Kale{{sfn|Williams|Campbell|Jorayev|Wordsworth|2018}} </gallery> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološke najdbe]] [[Kategorija:Kazahstan]] [[Kategorija:Ermitaž]] 5aa7rrasyycckkfmus3fv6lsocd8f3f 6688604 6688601 2026-06-12T17:36:41Z Octopus 13285 /* Trdnjava */ Vzporednice 6688604 wikitext text/x-wiki {{Infobox artefact | name = Anikovski krožnik | image = Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG | image_size = 270px | image_caption = [[Nestorijanstvo|Nestorijanski]] krožnik s prikazom obleganja Jeriha, ki so ga izdelali sogdijski umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images : Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 9. stoletja.<ref name="Hermitage Museum">{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref> | material = srebro s pozlatami | size = 23,9 cm (premer) | writing = | created = Izvirnik: 8. stoletje<br> Ulit: 9.-10. stoletje | discovered = Bolše-Anikovskaja, Čerdinska oblast, Provinca Perm | location = [[Ermitaž]], [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] | id = | registration = S-46 | map = {{Location map|Kazahstan |width = |float = center |border = |caption = Semirečje na zemljevidu Kazahstana |alt = |relief = yes |AlternativeMap= |overlay_image = |label = Semirečje |label_size = |position = right |background = |mark = Orange dot (semi-transparent).png |marksize = 15 |link = |lat_deg = 44 |lat_min = 0 |lat_sec = 0 |lat_dir = N |lon_deg = 76 |lon_min = 0 |lon_sec = 0 |lon_dir = E }} }} '''Anikovski krožnik''' je ulit [[srebro|srebrn]] krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki napadajo trdnjavo med obleganjem Jeriha. Krožnik naj bi bil izdelan v [[Semirečje|Semirečju]] ([[Kazaščina|kazaško]] Žetisu) v sedanjem južnem [[Kazahstan]]u v 9. in 10. stoletju. Najden je bil leta 1909 v bližini vasi Boljše-Anikovskaja v okrožju Čerdin v Permski provinci. Zdaj je v Državnem muzeju [[Ermitaž]] v [[Sankt Peterburg]]u (S-46). == Nestorijanski svetopisemski prizor== Prizor na krožniku je bil prepoznan kot upodobitev pripovedi iz Jozuetove knjige, povezane z obleganjem Jeriha. Povsem spodaj je upodobljena vlačuga Rahaba, ki gleda skozi okno nad vrati, skozi katera nato spusti Jozuetove vohune v kanaansko mesto Jeriho. Nad njo so upodobljeni duhovniki, ki trobijo na trobente, ko Izraelci dvigajo Skrinjo zaveze (Jozue 2 in 6). Zgoraj so upodobljeni branilci mesta in nad njimi Sonce in Luna, ki sta se po Jozuetovem ukazu (zgornji desni konjenik) ustavila na nebu (Jozue 10:12–13).<ref name="ES" /><ref name="SEDU">{{cite web |title=Anikova Plate The Sogdians |url=https://sogdians.si.edu/anikova-plate/ |website=sogdians.si.edu}}</ref>{{sfn|Marshak|2017|pp=333–335}} [[Slika:Ark of the Covenant in the Anikova dish, circa 800 CE.jpg|thumb|250px|center|[[Skrinja zaveze]] na Anikovskem krožniku]] Krožnik se na splošno opisuje kot izdelek nestorijanskih krščanskih Sogdijcev v Semirečju, ki so tja leta 722 pobegnili pred muslimanskimi okupatorji Sogdije in prišli pod oblast Karlukov.<ref name="ES"/><ref name="SEDU"/> Enak krožnik, vendar z bolj dodelanimi detajli, imenovan Nildinski krožnik, so našli v Verhne-Nildinu in je zdaj v zbirki muzeja Inštituta za arheologijo in etnografijo sibirske podružnice Ruske akademije znanosti v [[Novosibirsk]]u. Nildinski krožnik je iz konca 8. - začetka 9. stoletja. Anikovski krožnik je bil verjetno ulit v glinenem ali mavčnem kalupu iz Nildinskega krožnika.<ref name="ES"/><ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |pages=10–12 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> Drug sodoben krožnik z iste lokacije in verjetno iz iste delavnice prikazuje sirske krščanske prizore in sirske napise.<ref name="ES"/> Odkritih je bilo še več drugih podobnih krožnikov.<ref>{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=The Church of the East: An Illustrated History of Assyrian Christianity |date=5 September 2016 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-934-4 |page=166 |url=https://books.google.com/books?id=UhiWDwAAQBAJ&pg=PA-166 |language=en}}</ref> [[Sirščina]] je bila jezik Vzhodne (nestorijanske) cerkve, ki je okoli leta 775-800 spreobrnila karluške Turke v krščanstvo.<ref name="ES"/> Metropolitanska Cerkev Vzhoda je bila ustanovljena v [[Kašgar]]ju in [[Nevekat]]u blizu karlulške prestolnice [[Sujab]].<ref name="Hermitage Museum"/> V regiji so odkrili več cerkva iz 9. do 10. stoletja.<ref>{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=The Church of the East: An Illustrated History of Assyrian Christianity |date=5 September 2016 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-934-4 |page=174 |url=https://books.google.com/books?id=UhiWDwAAQBAJ&pg=PA-174 |language=en}}</ref> Karluki so se po letu 840 združili v močan Karahanidski kanat. ==Oklepi in orožje== Oprema vojakov na krožniku ponuja dragocen vpogled v oborožitev srednjeazijske vojske v 8. stoletju.<ref name="GK37">{{cite book |last1=Karamian |first1=Gholamreza |last2=Maksymiuk |first2=Katarzyna |title=Crowns, hats, turbans and helmets: the headgear in Iranian history |date=2017 |publisher=Institute of history and international relations, Faculty of Humanities, Siedlce University Department of archaeology and history, central Tehran branch, Tehran Azad University |location=Siedlce Tehran |isbn=978-83-62447-19-0 |page=251, Fig. 37 |url=https://www.researchgate.net/figure/Silver-gilt-plate-showing-a-siege-found-in-Siberia-and-thought-to-have-be-made-in_fig153_323545452}}</ref> Oklepi bojevnikov so lamelarni, pogosto izdelani iz majhnih plošč, prišitih na tkanino. Vidni so tudi verižni oklepi, brigandine in laminirani oklepi ter verižne srajce.<ref name="MG"/> Domneva se, da te vrste oklepov izhajajo iz modelov "tehnološko naprednih ljudstev Daljnega vzhoda". Lamelarni prsni oklepi, dolgi lamelarni plašči in čelade iz ozkih segmentov, pritrjenih na okvir, naj bi vplivala na razvoj orožja v zahodnoazijskem muslimanskem svetu.<ref name="MG">Plate 35, str. 31</ref> Oklepi so iz 8. stoletja, se pravi iz približno istega obdobja kot sam krožnik.<ref name="ES"/> <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Anikova dish horseman.jpg|Jezdec s tulcem za puščice v obliki peščene ure in okroglim ščitom iz obdobja okoli leta 800<ref name="GK37"/> Slika:Anikova,_two_horsemen_(grey_background).jpg|Konjenika, eden z mečem in eden z buzdovanom. Prednji konjenik ima meč in cevasto ohišje v obliki črke C, zasnovano za lok brez tetive<ref name="GK37"/> Slika:Anikova horsemen.jpg|Pednji konjenik ima tul v obliki peščene ure, zadnji pa prapor s tremi praporci in recicami iz konjske žime na vrhu, nekakšen [[tug]]<ref name="GK37"/> Slika:Anikova, soldiers on the city walls.jpg|Vojaki na mestnem obzidju. Vojak na desni ima sestavljen lok z ukrivljenimi konicami in puščice z izbočenimi utori.<ref name="GK37"/> </gallery> ==Trdnjava== Trdnjava, prikazana na krožniku, naj bi bila značilna za sogdijske trdnjave iz 8. stoletja.<ref name="GK37"/> Precej podobna je veliki Kiz kali v [[Merv]]u.<ref name="TW"/> <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Anikova fortress.jpg|Sogdijska trdnjava na Anikovskem krožniku<ref name="TW">{{cite journal |last1=Williams |first1=Tim |last2=Campbell |first2=Katie |last3=Jorayev |first3=Gaygysyz |last4=Wordsworth |first4=Paul |last5=Jepbarov |first5=Rejep |last6=Moriset |first6=Sébastien |title=Semi-fortified Palatial Complexes in Central Asia: New Work at the Great Kyz Kala, Merv, Turkmenistan |journal=Archaeology International |date=5 December 2018 |volume=21 |issue=1 |doi=10.5334/ai-395 |doi-access=free }}</ref><ref>Yixing Zhou, Studies on Nestorian Iconology in China and part of Central Asia during the 13th and 14th Centuries, Corso di Dottorato di ricerca in Storia Delle Arti ciclo 32, str.177</ref> Slika:Reconstruction of the Great Kyz Kala, Merv (3D).jpg|Rekonstrukcija podobne trdnjave: [[Velika Kiz kala]] v [[Merv]]u<ref name="TW"/> Slika:Reconstruction of the Great Kyz Kala, Merv.jpg|Prerez rekonstruirane Velike Kiz Kale{{sfn|Williams|Campbell|Jorayev|Wordsworth|2018}} </gallery> ==Vzporednice== Podobno opremljeni so vitezi na slikah v jamah Kyzyl ali Šorčuka v [[Šindžjang]]u (prizori "Razdelitve Budovega pepela") in freskah v Pendžikentu.<ref name="ES"/> <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Maya Cave, section3, Kizil Caves.jpg|Vitezi v oklepih v [[Relikvije, povezane z Budo|vojni za relikvije]]; zadnji hodnik jame Maya (224), jame Kyzyl, 6. stoletje n. št.<ref name=":6">{{cite journal |last1=Kubik |first1=Adam |title=The Kizil Caves as an terminus post quem of the Central and Western Asiatic pear-shape spangenhelm type helmets The David Collection helmet and its place in the evolution of multisegmented dome helmets, Historia i Świat nr 7/2018, 141–156. |journal=Historia i Swiat |date=2018 |volume=7 |pages=145–148 |url=https://www.academia.edu/36969235}}</ref> Slika:Dushanbe_-_National_Museum_of_Antiquities_-_Wall_Painting_from_Penjikent.jpg|Bojni prizor z vojakom v oklepu; freske v [[Pandžakent]]u, 6.-7. stoletje n. št. Slika:Tajikistan_National_Museum_of_Antiquities_(43737848291).jpg|Bojni prizor z vojakom v oklepu; freske v Pandžakentu, 6.-7. stoletje n. št. Slika:Siege of Kushinagara, Karashahr, 8th century CE (horseman and drawing).jpg|Vitez v oklepu na budistični upodobitvi vojne za relikvije, Šorčuk, Karašar, 8. stoletje n. št.<ref>{{cite book |last=Rhie |first=Marylin M. |title=Early Buddhist art of China and Central Asia |date=2002 |publisher=Brill |location=Leiden|page=Fig. 5.47n |isbn=978-90-04-11499-9}}</ref> </gallery> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološke najdbe]] [[Kategorija:Kazahstan]] [[Kategorija:Ermitaž]] 3ayv9tadag0djdtoimuwajwivw3vjwf 6688605 6688604 2026-06-12T17:37:51Z Octopus 13285 /* Viri */ vir 6688605 wikitext text/x-wiki {{Infobox artefact | name = Anikovski krožnik | image = Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG | image_size = 270px | image_caption = [[Nestorijanstvo|Nestorijanski]] krožnik s prikazom obleganja Jeriha, ki so ga izdelali sogdijski umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images : Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 9. stoletja.<ref name="Hermitage Museum">{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref> | material = srebro s pozlatami | size = 23,9 cm (premer) | writing = | created = Izvirnik: 8. stoletje<br> Ulit: 9.-10. stoletje | discovered = Bolše-Anikovskaja, Čerdinska oblast, Provinca Perm | location = [[Ermitaž]], [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] | id = | registration = S-46 | map = {{Location map|Kazahstan |width = |float = center |border = |caption = Semirečje na zemljevidu Kazahstana |alt = |relief = yes |AlternativeMap= |overlay_image = |label = Semirečje |label_size = |position = right |background = |mark = Orange dot (semi-transparent).png |marksize = 15 |link = |lat_deg = 44 |lat_min = 0 |lat_sec = 0 |lat_dir = N |lon_deg = 76 |lon_min = 0 |lon_sec = 0 |lon_dir = E }} }} '''Anikovski krožnik''' je ulit [[srebro|srebrn]] krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki napadajo trdnjavo med obleganjem Jeriha. Krožnik naj bi bil izdelan v [[Semirečje|Semirečju]] ([[Kazaščina|kazaško]] Žetisu) v sedanjem južnem [[Kazahstan]]u v 9. in 10. stoletju. Najden je bil leta 1909 v bližini vasi Boljše-Anikovskaja v okrožju Čerdin v Permski provinci. Zdaj je v Državnem muzeju [[Ermitaž]] v [[Sankt Peterburg]]u (S-46). == Nestorijanski svetopisemski prizor== Prizor na krožniku je bil prepoznan kot upodobitev pripovedi iz Jozuetove knjige, povezane z obleganjem Jeriha. Povsem spodaj je upodobljena vlačuga Rahaba, ki gleda skozi okno nad vrati, skozi katera nato spusti Jozuetove vohune v kanaansko mesto Jeriho. Nad njo so upodobljeni duhovniki, ki trobijo na trobente, ko Izraelci dvigajo Skrinjo zaveze (Jozue 2 in 6). Zgoraj so upodobljeni branilci mesta in nad njimi Sonce in Luna, ki sta se po Jozuetovem ukazu (zgornji desni konjenik) ustavila na nebu (Jozue 10:12–13).<ref name="ES" /><ref name="SEDU">{{cite web |title=Anikova Plate The Sogdians |url=https://sogdians.si.edu/anikova-plate/ |website=sogdians.si.edu}}</ref>{{sfn|Marshak|2017|pp=333–335}} [[Slika:Ark of the Covenant in the Anikova dish, circa 800 CE.jpg|thumb|250px|center|[[Skrinja zaveze]] na Anikovskem krožniku]] Krožnik se na splošno opisuje kot izdelek nestorijanskih krščanskih Sogdijcev v Semirečju, ki so tja leta 722 pobegnili pred muslimanskimi okupatorji Sogdije in prišli pod oblast Karlukov.<ref name="ES"/><ref name="SEDU"/> Enak krožnik, vendar z bolj dodelanimi detajli, imenovan Nildinski krožnik, so našli v Verhne-Nildinu in je zdaj v zbirki muzeja Inštituta za arheologijo in etnografijo sibirske podružnice Ruske akademije znanosti v [[Novosibirsk]]u. Nildinski krožnik je iz konca 8. - začetka 9. stoletja. Anikovski krožnik je bil verjetno ulit v glinenem ali mavčnem kalupu iz Nildinskega krožnika.<ref name="ES"/><ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |pages=10–12 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> Drug sodoben krožnik z iste lokacije in verjetno iz iste delavnice prikazuje sirske krščanske prizore in sirske napise.<ref name="ES"/> Odkritih je bilo še več drugih podobnih krožnikov.<ref>{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=The Church of the East: An Illustrated History of Assyrian Christianity |date=5 September 2016 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-934-4 |page=166 |url=https://books.google.com/books?id=UhiWDwAAQBAJ&pg=PA-166 |language=en}}</ref> [[Sirščina]] je bila jezik Vzhodne (nestorijanske) cerkve, ki je okoli leta 775-800 spreobrnila karluške Turke v krščanstvo.<ref name="ES"/> Metropolitanska Cerkev Vzhoda je bila ustanovljena v [[Kašgar]]ju in [[Nevekat]]u blizu karlulške prestolnice [[Sujab]].<ref name="Hermitage Museum"/> V regiji so odkrili več cerkva iz 9. do 10. stoletja.<ref>{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=The Church of the East: An Illustrated History of Assyrian Christianity |date=5 September 2016 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-934-4 |page=174 |url=https://books.google.com/books?id=UhiWDwAAQBAJ&pg=PA-174 |language=en}}</ref> Karluki so se po letu 840 združili v močan Karahanidski kanat. ==Oklepi in orožje== Oprema vojakov na krožniku ponuja dragocen vpogled v oborožitev srednjeazijske vojske v 8. stoletju.<ref name="GK37">{{cite book |last1=Karamian |first1=Gholamreza |last2=Maksymiuk |first2=Katarzyna |title=Crowns, hats, turbans and helmets: the headgear in Iranian history |date=2017 |publisher=Institute of history and international relations, Faculty of Humanities, Siedlce University Department of archaeology and history, central Tehran branch, Tehran Azad University |location=Siedlce Tehran |isbn=978-83-62447-19-0 |page=251, Fig. 37 |url=https://www.researchgate.net/figure/Silver-gilt-plate-showing-a-siege-found-in-Siberia-and-thought-to-have-be-made-in_fig153_323545452}}</ref> Oklepi bojevnikov so lamelarni, pogosto izdelani iz majhnih plošč, prišitih na tkanino. Vidni so tudi verižni oklepi, brigandine in laminirani oklepi ter verižne srajce.<ref name="MG"/> Domneva se, da te vrste oklepov izhajajo iz modelov "tehnološko naprednih ljudstev Daljnega vzhoda". Lamelarni prsni oklepi, dolgi lamelarni plašči in čelade iz ozkih segmentov, pritrjenih na okvir, naj bi vplivala na razvoj orožja v zahodnoazijskem muslimanskem svetu.<ref name="MG">Plate 35, str. 31</ref> Oklepi so iz 8. stoletja, se pravi iz približno istega obdobja kot sam krožnik.<ref name="ES"/> <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Anikova dish horseman.jpg|Jezdec s tulcem za puščice v obliki peščene ure in okroglim ščitom iz obdobja okoli leta 800<ref name="GK37"/> Slika:Anikova,_two_horsemen_(grey_background).jpg|Konjenika, eden z mečem in eden z buzdovanom. Prednji konjenik ima meč in cevasto ohišje v obliki črke C, zasnovano za lok brez tetive<ref name="GK37"/> Slika:Anikova horsemen.jpg|Pednji konjenik ima tul v obliki peščene ure, zadnji pa prapor s tremi praporci in recicami iz konjske žime na vrhu, nekakšen [[tug]]<ref name="GK37"/> Slika:Anikova, soldiers on the city walls.jpg|Vojaki na mestnem obzidju. Vojak na desni ima sestavljen lok z ukrivljenimi konicami in puščice z izbočenimi utori.<ref name="GK37"/> </gallery> ==Trdnjava== Trdnjava, prikazana na krožniku, naj bi bila značilna za sogdijske trdnjave iz 8. stoletja.<ref name="GK37"/> Precej podobna je veliki Kiz kali v [[Merv]]u.<ref name="TW"/> <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Anikova fortress.jpg|Sogdijska trdnjava na Anikovskem krožniku<ref name="TW">{{cite journal |last1=Williams |first1=Tim |last2=Campbell |first2=Katie |last3=Jorayev |first3=Gaygysyz |last4=Wordsworth |first4=Paul |last5=Jepbarov |first5=Rejep |last6=Moriset |first6=Sébastien |title=Semi-fortified Palatial Complexes in Central Asia: New Work at the Great Kyz Kala, Merv, Turkmenistan |journal=Archaeology International |date=5 December 2018 |volume=21 |issue=1 |doi=10.5334/ai-395 |doi-access=free }}</ref><ref>Yixing Zhou, Studies on Nestorian Iconology in China and part of Central Asia during the 13th and 14th Centuries, Corso di Dottorato di ricerca in Storia Delle Arti ciclo 32, str.177</ref> Slika:Reconstruction of the Great Kyz Kala, Merv (3D).jpg|Rekonstrukcija podobne trdnjave: [[Velika Kiz kala]] v [[Merv]]u<ref name="TW"/> Slika:Reconstruction of the Great Kyz Kala, Merv.jpg|Prerez rekonstruirane Velike Kiz Kale{{sfn|Williams|Campbell|Jorayev|Wordsworth|2018}} </gallery> ==Vzporednice== Podobno opremljeni so vitezi na slikah v jamah Kyzyl ali Šorčuka v [[Šindžjang]]u (prizori "Razdelitve Budovega pepela") in freskah v Pendžikentu.<ref name="ES"/> <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Maya Cave, section3, Kizil Caves.jpg|Vitezi v oklepih v [[Relikvije, povezane z Budo|vojni za relikvije]]; zadnji hodnik jame Maya (224), jame Kyzyl, 6. stoletje n. št.<ref name=":6">{{cite journal |last1=Kubik |first1=Adam |title=The Kizil Caves as an terminus post quem of the Central and Western Asiatic pear-shape spangenhelm type helmets The David Collection helmet and its place in the evolution of multisegmented dome helmets, Historia i Świat nr 7/2018, 141–156. |journal=Historia i Swiat |date=2018 |volume=7 |pages=145–148 |url=https://www.academia.edu/36969235}}</ref> Slika:Dushanbe_-_National_Museum_of_Antiquities_-_Wall_Painting_from_Penjikent.jpg|Bojni prizor z vojakom v oklepu; freske v [[Pandžakent]]u, 6.-7. stoletje n. št. Slika:Tajikistan_National_Museum_of_Antiquities_(43737848291).jpg|Bojni prizor z vojakom v oklepu; freske v Pandžakentu, 6.-7. stoletje n. št. Slika:Siege of Kushinagara, Karashahr, 8th century CE (horseman and drawing).jpg|Vitez v oklepu na budistični upodobitvi vojne za relikvije, Šorčuk, Karašar, 8. stoletje n. št.<ref>{{cite book |last=Rhie |first=Marylin M. |title=Early Buddhist art of China and Central Asia |date=2002 |publisher=Brill |location=Leiden|page=Fig. 5.47n |isbn=978-90-04-11499-9}}</ref> </gallery> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin| 2}} * {{cite book |last=Marshak |first=Boris |isbn=978-5-9905898-8-9 |title=History of Oriental Toreutics of the 3rd–13th Centuries and Problems of Cultural Continuity |publisher=St. Petersburg: Academy of Culture’s Research |date=2017 |pages=333–335}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološke najdbe]] [[Kategorija:Kazahstan]] [[Kategorija:Ermitaž]] dwu4zsqksytvo7sf3fzxbhr1wzcg2us 14 604071 6688481 2026-06-12T12:27:53Z Sporti 5955 n 6688481 wikitext text/x-wiki {{ktgr|udeležencih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]]}} [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026]] jtro3tuz86sjypkj9cxsz36nh67m4lr 14 604072 6688508 2026-06-12T12:55:17Z Sporti 5955 n 6688508 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] g7yfc03t8a82gtsbybraa0u07pg3smr 0 604073 6688526 2026-06-12T13:24:24Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Občina v Italiji | name = Sedegliano | official_name = Comune di Sedegliano / Comun di Sedean | native_name = {{native name|fur|Sedean}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinate...« 6688526 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Sedegliano | official_name = Comune di Sedegliano / Comun di Sedean | native_name = {{native name|fur|Sedean}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|12|59|E|type:city(3,796)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Coderno, Gradisca, Grions, Rivis, San Lorenzo, Turrida | mayor_party = | mayor = Dino Giacomuzzi | area_footnotes = | area_total_km2 = 50,4 | population_footnotes = | population_total = 3697 | population_as_of = 28. 2. 2026 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. sedeglianesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 84 | twin1 = | twin1_country = |istat=030109| saint = | day = | postal_code = 33039 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.sedegliano.ud.it/}} | footnotes = }} '''Sedegliano''' ({{langx|fur|Sedean}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 20 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 25 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.697 prebivalcev in površino 17,8 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Sedegliano meji z naslednjimi občinami: [[Codroipo]] (''Codroip''), [[Coseano]] (''Cosean''), [[Flaibano]] (''Flaiban''), [[Mereto di Tomba]] (''Merêt di Tombe''), [[San Giorgio della Richinvelda]] (''San Zorç da la Richinvelde''), [[San Martino al Tagliamento]] (''San Martin dal Tiliment'') in [[Valvasone - Arzene]] (''Voleson Darzin''). == Znane osebnosti == * Massimo Donati, nogometaš * Plinio Clabassi, operni bas == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.sedegliano.ud.it/ Uradno spletno mesto] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Sedegliano}} [[Kategorija:Sedegliano| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] m8u0tbryvgih1vy4qkh15eyxk404q8y 0 604074 6688527 2026-06-12T13:25:02Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Sedegliano]] 6688527 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sedegliano]] reckb4x92h66ucrcal1qrup9xtzb5uq 14 604075 6688542 2026-06-12T13:43:02Z Sporti 5955 n 6688542 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Al Shabab Club]]a}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Saudovi Arabiji|Al Shabab Club]] [[Kategorija:Al Shabab Club]] 7opkaun2my32hfmb4k4vfmvix2s2lkw 0 604076 6688547 2026-06-12T13:50:06Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6688547 wikitext text/x-wiki {{Infobox monument | name = Libijsko-punski mavzolej, Dougga | native_name = | image = TUNISIA DOUGGA MAUSOLEE LIBYCO PUNIQUE 001.jpg | caption = | location = [[Dougga]], [[Tunizija]] | map_image = | map_text = | map_width = | coordinates = {{coord|36.420162|9.220131|type:landmark_region:TN_source:dewiki_format:dms|display=inline,title}} | type = Kraljeva numidijska arhitektura<ref name=Quinn>Quinn, J. (2013). Monumental power: 'Numidian Royal Architecture' in context. In J. Prag & J. Quinn (Eds.), The Hellenistic West: Rethinking the Ancient Mediterranean (pp. 179-215). Cambridge: Cambridge University Press. doi:10.1017/CBO9781139505987.008</ref> | material = | length = | width = | height = | begin = | complete = 2. stol. pr. n. št. | dedicated_to = Atban, sin Iepmataha, sina Paluja }} '''Libijsko-punski mavzolej, Dougge''' (mavzolej Atbana) je antični [[mavzolej]] v [[Dougga|Douggi]] v [[Tunizija|Tuniziji]]. Je eden od treh primerov kraljeve arhitekture [[Numidija|Numidije]], ki je v dobrem stanju ohranjenosti in datira v 2. stoletje pred našim štetjem. Vlada francoske Tunizije ga je obnovila med letoma 1908 in 1910.<ref>Poinssot Louis. [https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_1910_num_54_9_72733 La restauration du mausolée de Dougga]. In: Comptes rendus des séances de l'Académie des Inscriptions et Belles-Lettres, 54^e année, N. 9, 1910. pp. 780-787. DOI : https://doi.org/10.3406/crai.1910.72733</ref> Kot del območja Dougga je mavzolej uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCO. Tunizijska vlada je 17. januarja 2012 predlagala, da se vključi v prihodnjo klasifikacijo kraljevih mavzolejev Numidije in Mavretanije ter drugih predislamskih pogrebnih spomenikov.<ref>{{in lang|fr}} [https://whc.unesco.org/fr/listesindicatives/5684/ Dossier des mausolées royaux de Numidie, de la Maurétanie et des monuments funéraires pré-islamiques (Unesco)]</ref> == Zgodovina == [[File:James Bruce Lybian Mausoleum at Dougga.tif|thumb|left|Skica Jamesa Brucea]] [[File:1900 monument dougga.jpg|thumb|Libijsko-punski mavzolej pred prenovo]] Prvi Zahodnjaki, ki so obiskali najdišče Dougga, so prispeli v 17. stoletju, v 19. stoletju pa so postajali vse pogostejši.<ref name="strabon">{{in lang|fr}} [http://www.tunisia.strabon.org/amvppc/Dougga/Dossier%20Patrimoine/08exploration_fr.html Historique de l'exploration du site de Dougga (Strabon)]{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Mavzolej je opisalo več teh turistov in je bil predmet zgodnjih arhitekturnih študij ob koncu tega obdobja. Leta 1842 je Thomas Reade, britanski konzul v [[Tunis]]u, resno poškodoval spomenik med odstranjevanjem kraljevega napisa, ki ga je krasil. Trenutno stanje spomenika je rezultat rekonstrukcije kosov, raztresenih po okolici, ki jo je s tunizijsko podporo izvedel francoski arheolog Louis Poinsot med letoma 1908 in 1910.<ref name="strabon"/><ref>Louis Poinssot, « La restauration du mausolée de Dougga », ''CRAI'', vol. 54, n°9, 1910, p. 781</ref> == Opis == [[File:P6212548 dougga.jpg|thumb|Detajl skulptur na zgornjem nadstropju]] 21 m visok mavzolej je razdeljen na tri ravni, na vrhu petstopenjskega podstavka. Na severni strani podija, prve od treh ravni, odprtina, prekrita s ploščo, vodi v pogrebno sobo. Druge strani mavzoleja so okrašene z lažnimi odprtinami, vogali pa z eolskimi [[pilaster|pilastri]]. Druga raven grobnice je sestavljena iz kolonade v obliki svetišča (''naiskos''). Stebri na vsaki strani so [[jonski slog|jonskega reda]]. Tretja in zadnja raven je najbogateje okrašena: poleg pilastrov na vogalih, podobnih tistim na prvi ravni, jo zaključuje [[piramida]]. Kiparski elementi so ohranjeni: na vogalih so [[grifon]]i, na eni od strani zgornje ravni pa [[kvadriga]]. == Dvojezični punsko-libijski napis Dougge == [[File:Inscription bilingue de Thugga.jpg|thumb|left|Dvojezični punsko-libijski napis, Dougga]] Dvojezični numidijski in punsko-libijski napis, ki je zdaj v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]], je omogočil dešifriranje numidijske abecede:<ref>{{in lang|fr}} [http://www.medianet.com.tn/inp/page.php?code_menu=3&code_page=82 Mausolée libyco-punique de Dougga (Institut national du patrimoine)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081204043348/http://www.medianet.com.tn/inp/page.php?code_menu=3 |date=2008-12-04 }}</ref> {{quote|Tukaj je grobnica Atbana, sina Iepmataha, sina Paluja: kamnoseška dela sta izvedla Aborsh, sin Abdashtarta Mengyja, sina Ourskena, Zamar, sin Atbana, sina Iepmataha, sina Paluja, med člani njegove hiše pa so bili Zezy, Temen in Oursken; tesarja sta bila Mesdel, sin Nenpsena, in Anken, sin Ashyja; kovinarja sta bila Shepet, sin Bilela, in Pepy, sin Bebyja.}} == Interpretacija == [[File:P6212547 dougga.jpg|thumb|Detajl zgornjega friza]] Libijsko-punski mavzolej je bil pogosto povezan s pogrebnimi spomeniki Male Azije in nekropolami [[Aleksandrija|Aleksandrije]] iz 3. in 2. stoletja pred našim štetjem.<ref name="gros417">Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du III^e siècle av.&nbsp;J.-C. à la fin du Haut-Empire'', tome 2 « Maisons, palais, villas et tombeaux », éd. Picard, Paris, 2001, p. 417</ref> Zaradi napisa velja, da je bila grobnica posvečena Atbanu, sinu Iepmataha, sina Paluja. Nedavno je bilo ugotovljeno, da napis, ki je poleg enih od lažnih vrat podija,<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', éd. Agence de mise en valeur du patrimoine et de promotion culturelle, Tunis, 2008, p. 74</ref> ni bil edinstven. Drug napis, nepopravljivo poškodovan, bi našteval titular prebivalca grobnice. Glede na nedavne študije so imena, omenjena na ohranjenem napisu, zgolj graditelji spomenika: arhitekt in različni glavni obrtniki. Spomenik bi zgradili meščani mesta za numidijskega princa. Domneva se, da je bil morda grobnica ali kenotaf, namenjen [[Masinisa|Masinisi]].<ref>Mustapha Khanoussi, ''op. cit.'', p. 75</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Gabriel Camps, « Dougga », ''Encyclopédie berbère'', tome XVI, éd. Edisud, Aix-en-Provence, 1992, pp.&nbsp;2522–2527 {{ISBN|2857445814}} * Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', coll. Babel, éd. Actes Sud / Leméac, Arles / Montréal, 2007 {{ISBN|9782742769223}} * Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du III^e siècle av.&nbsp;J.-C. à la fin du Haut-Empire'', tome 2 « Maisons, palais, villas et tombeaux », éd. Picard, Paris, 2001 {{ISBN|2708405330}} * Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', éd. Agence de mise en valeur du patrimoine et de promotion culturelle, Tunis, 2008 {{ISBN|9789973954336}} * Edward Lipinski [sous la dir. de], ''Dictionnaire de la civilisation phénicienne et punique'', éd. Brépols, Paris, 1992 {{ISBN|2503500331}} * Louis Poinssot, « La restauration du mausolée de Dougga », ''CRAI'', vol. 54, 9, 1910, pp.&nbsp;780–787 ([http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/article/crai_0065-0536_1910_num_54_9_72733 online]) * Jan-Willem Salomoson & Claude Poinssot, « Le mausolée libyco-punique de Dougga et les papiers du comte Borgia », ''CRAI'', vol. 103, 2, 1959, pp.&nbsp;141–149 ([http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/article/crai_0065-0536_1959_num_103_2_11016 online]) * Hédi Slim & Nicolas Fauqué, ''La Tunisie antique. De Hannibal à saint Augustin'', éd. Mengès, Paris, 2001 {{ISBN|285620421X}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Libyco-Punic Mausoleum}} * [http://www.albert-kahn.fr/fileadmin/images/Pays/Tunisie/Mausolee_Dougga.jpg Mausolee Dougga (1931)], Exponat der Farbfotosammlung „The wonderful world of Albert Kahn“ im Albert-Kahn-Museum Paris. [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Mavzoleji v Tuniziji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Tuniziji]] [[Kategorija:Bivše države v Afriki]] s0vl2yjnpomvgto195xx71s6ufqawtl 0 604077 6688554 2026-06-12T14:17:19Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6688554 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Rimsko gledališče, Dougga | image = [[File:Roman Theatre Dougga.jpg|260px]] | caption = | coordinates = {{coord|36.854321|9.135104}} | location = [[Dougga]], [[Tunizija]] | region = [[Severna Afrika]] | built = 168–169 n. št. | height = | builder = Publius Marcius Quadratus | type = [[Rimsko gledališče (zgradba)|rimsko gledališče]] | area = | designation1 = WHS | designation1_offname = Dougga/Thugga | designation1_date = 1997 <small>(21. zasedanje)</small> | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/794 794] | designation1_criteria = ii, iii | designation1_type = kulturno | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Arabske države }} '''Rimsko gledališče Dougga''' je na arheološkem najdišču [[Dougga]] v [[Tunizija|Tuniziji]]. Zgrajeno med letoma 168 in 169 n. št. je eno najbolje ohranjenih gledališč v [[Afrika (rimska provinca)|rimski Afriki]]. Je del na seznamu Unescove svetovne dediščine. Še danes se uporablja kot gledališče, med festivalom Dougga pa se tam uprizarjajo nekatere klasične igre. == Zgodovina == Kot vsa druga rimska mesta v Severni Afriki iz časa vladavine [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] je imela tudi Dougga svoje gledališče. Po mnenju zgodovinarjev je bil spomenik zgrajen med letoma 168 in 169. Je v vzhodnem delu arheološkega najdišča Dougga<ref>{{Cite journal|last=Carton|first=Louis|url=https://www.persee.fr/doc/mesav_0398-3587_1904_num_11_2_1087|title="The roman theater of Dougga": Memories presented by several scholars of the academy. Vol. 11, no 2|journal=Mémoires Présentés Par Divers Savants Étrangers À l'Académie |year=1904|volume=11 |issue=2 |pages=79–191|doi=10.3406/mesav.1904.1087 |hdl=2027/hvd.32044058303785 |hdl-access=free}}</ref> in lahko sprejme več kot 3500 gledalcev.<ref>{{Cite book|last=Gros|first=Pierre|title=The roman architecture from the beginning of the third century BC to the end of the great empire: Public monuments.|publisher=Picard|year=1996|isbn=2708405004|location=Paris|pages=293–294}}</ref> Gledališče je bilo 8. junija 1891 razglašeno za spomenik.<ref>{{Cite web|url=http://www.docartis.com/Tunisia_Decreti/DECRETS/Pagine/1891_8juin.html|title=DocArtis|website=www.docartis.com|access-date=2020-04-10}}</ref> == Arhitektura == Posvetilo, vgravirano v [[pediment]] odra in na [[portik]]u, ki dominira nad mestom, pravi, da je stavbo naročil in plačal P. Marcius Quadratus, član ene najbogatejših družin v mestu, posvetitev pa so praznovali s »scenskimi upodobitvami, razdelitvijo življenja, festivalom in atletskimi igrami«. Sestavljeno je iz [[cavea|caveje]] (19 vrst sedežev na treh ravneh, ločenih s prehodi), orkestrske jame in odra. Gledališče je še vedno v dobrem stanju in je bilo obnovljeno. Oder je bil delno rekonstruiran z uporabo korintskih stebrov, ki še vedno stojijo. Prvotno so bili ti stebri del dvonadstropnega visokega odrskega zidu ([[Prednja skena|scaenae frons]]). Gledališče je bilo zgrajeno po tipičnem rimskem modelu, ki je bil v Rimu pogost že od izgradnje Pompejevega gledališča. Stavba je v mnogih pogledih podobna gledališčem v Orangeu, Méridi in Pompejih. == Galerija == <gallery> File:Théâtre de dougga 3.jpg|2016 File:Tunisia-Dougga-theatre.jpg|Pred obnovo File:Tunisia-2744 - Leaving the Theatre (7845230192).jpg|2012 File:Theater of Dougga By night.jpg|Koncert, 2017 File:Dougga Theatre - Looking Down from the Top.jpg|2012 </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Theatre of Dougga}} * Pierre Gros, (1996) ''L’architecture romaine du début du -s-III à la fin du Haut-Empire'', tome 1 « Monuments publics », París, ed. Picard ISBN 2-7084-0500-4 (en francés) [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Tuniziji]] [[Kategorija:Rimska arhitektura]] 09v2g6cnhsafsr998yvo4zly94972pp 14 604078 6688556 2026-06-12T14:19:17Z Ljuba24b 92351 nova kat 6688556 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Mausoleums in Tunisia}} [[Kategorija:Mavzoleji po državah|Tunizija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tuniziji]] 8bffycrymsntecwirjafdwmz3ek4ivn 0 604079 6688574 2026-06-12T15:52:45Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6688574 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site |name = Cisterne La Malga |alternate_name = Cisterne La Mâalga |location = [[Tunis]], [[Tunizija]] |image = Malga 2.jpg |caption = Pogled na cisterne La Malge |image_map = Carthage archaeological sites map-fr.svg |map_caption = Cisterne so na številki 7 |designation1 = World Heritage Site |designation1_partof = Archaeological site of Carthage<ref>{{in lang|fr}} [https://whc.unesco.org/fr/list/37 Site archéologique de Carthage (Patrimoine mondial de l’Unesco)]</ref> |coordinates = {{coord|36.859279|10.318941|display=inline,title}} |cultures = [[Rimsko cesarstvo]] }} '''Cisterne La Malga''' ali '''Cisterne La Mâalga''' so skupina cistern, ki sodijo med najvidnejše značilnosti arheološkega najdišča [[Kartagina (mesto)|Kartagina]] blizu [[Tunis]]a v [[Tunizija|Tuniziji]]. Sodijo med najbolje ohranjene [[Rimska arhitektura|rimske]] cisterne. Cisterne s prostornino 50.000–60.000 m³ so prejemale vodo iz veje [[Zaghouanski akvadukt|akvadukta Zaghouan]] (katera veja natančno, še ni znana). Zasnovane so bile za oskrbo z vodo Kartagine, najpomembnejšega mesta afriškega prokonzula v času visokega cesarstva in zlasti za oskrbo [[Antoninove terme|Antoninovih term]]. Kot del arheološkega najdišča Kartagina so cisterne uvrščene na seznam svetovne dediščine UNESCO. Tunizijska vlada je 17. februarja 2012 predlagala, da se celoten rimski hidravlični kompleks Zaghouan-Kartagina, katerega del so, uvrsti na seznam svetovne dediščine.<ref>{{in lang|fr}} [https://whc.unesco.org/fr/listesindicatives/5685/ Dossier du complexe hydraulique romain de Zaghouan-Carthage (Unesco)]</ref> == Zgodovina == [[Image:Environs tunis 1838.jpg|left|thumb|Zemljevid ruševin akvadukta (1838)]] [[Image:Cisterns at Carthage, Tunisia.jpg|left|thumb|Stara fotografija preurejenega rezervoarja]] Veliki, relativno dobro ohranjeni rezervoarji so na severni strani starodavnega rimskega mesta. Niso bili edini največji rezervoarji v Kartagini, temveč so obstajali poleg drugih: ''Hamilkarjeve kotline'' in tisti na hribu Bordž Džedid. Od srednjega veka so lokalni prebivalci rezervoarje uporabljali kot improvizirane hiše, hleve, hleve ali kleti; praksa, ki se je nadaljevala do 20. stoletja. To je dolgo časa preprečevalo arheološke raziskave kompleksa.<ref name="ennabli32">Abdelmajid Ennabli et Hédi Slim, ''Carthage. Le site archéologique'', éd. Cérès, Tunis, 1993, p. 32</ref> Po [[Al-Idrizi]]ju je bilo v eni vrsti vsaj 24 rezervoarjev, vsak z dolžino 130 korakov in širino 26 korakov - čeprav je Henri Saladin menil, da je ta širina prevelika. Po besedah ​​Christiana Tuxena Falbeja je bilo petnajst cistern, ki so bile široke 130 m, in štiri porušene cisterne nekoliko zahodneje, vsaka od teh devetnajstih cistern pa je bila dolga 91 m. Obstaja aktiven projekt za ohranitev in obnovo najdišča ter za razvoj muzejskega prostora, posvečenega temu najdišču. == Opis == Skupina cistern tvori pravokoten prostor, ki meri 127 m x 102 m (12.945 m²). Vsaka cisterna je sestavljena iz obokanega prostora, dolgega 102 m, širokega 7,4 m in visokega 7 m (brez oboka), s skupno prostornino 60.000 m³. Obstaja petnajst posameznih cistern, ki so med seboj ločene in razporejene vzporedno. Vsak obok ima približno deset krožnih odprtin. Cisterna, ki je distribuirala vodo drugim, je poravnana pravokotno na druge. Pomožni akvadukt, ki je izhajal iz akvadukta Zaghouan, je tekel ob distribucijski cisterni in jo oskrboval z vodo skozi odprtine na njenem robu. Prisotnost številnih krožnih odprtin na vrhu oboka vsake cisterne je videti kot odprtine, skozi katere je voda uhajala, ko so bile cisterne prepolne, ali za zbiranje deževnice. Vendar je verjetno, da so bile cisterne dejansko nadgrajene z drugo ravnijo rezervoarjev - na enak način kot galsko-rimski dvonadstropni rezervoarji.<ref>{{in lang|fr}} [http://ruedeslumieres.morkitu.org/apprendre/telecharger/intro_aqueducs/reservoir.pdf Réservoir et distribution de l'eau en ville (Rue des Lumières)]</ref> Na velike cisterne se je zanašal obsežen [[Antoninove terme|kopališki kompleks Antoninus]]. Voda je tekla iz cistern v kopališča po podzemnih ceveh.<ref>Azedine Beschaouch, ''La légende de Carthage'', coll. [[Découvertes Gallimard]] (n° 172), éd. Gallimard, Paris, 1993, p. 102</ref> V neposredni bližini cistern so še druga pomembna najdišča: pokopališče uradnikov, vila Škorpijona in nekaj mavzolejev, od katerih je bil eden rekonstruiran v posebni sobi Narodnega muzeja Bardo. <gallery> Image:Tunisie Citerne de Malga 7.svg|Načrt cistern Image:Citernes romaines de La Malga.JPG|Pogled na cisterne Image:Citernes de La Malga.jpg|Panorama med cisternami Image:Malga 1.jpg|Pogled na cev za dovajanje vode iz akvadukta v cisterne Image:Carthage aqueducts 2.jpg|Notranjost ene od cistern Image:Citernes La Malga Profburp.jpg|Stara slika prenovljenih cistern </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Cisterns of La Malga}} *{{in lang|fr}} [http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=11833504 Jacques Vérité, « Le site de La Malga à Carthage », ''Bulletin du CEDAC'', n°10, 1989, pp. 41-47] *{{in lang|fr}} [https://books.google.com/books?id=94ALAAAAIAAJ&dq=citerne+Romaine&pg=PA300 ''Carthage romaine : 146 avant Jésus-Christ-698 après Jésus-Christ''], Auguste Audollent, éd. Fontemoing, Paris, 1901, p.&nbsp;295 [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 2. stoletju]] [[Kategorija:Rimska arhitektura]] [[Kategorija:Kartagina]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Tuniziji]] 6qtt2cwbz1kzne2shu5enugfju6sbon 0 604080 6688583 2026-06-12T16:17:07Z Pv21 142817 začetek 6688583 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Polona Rifelj|termstart2=4. junij 2026|office2=[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrica za okolje in prostor<br>Republike Slovenije]]|birth_date=30. avgust 1973|birth_place=[[Celje]]|predecessor2=[[Jože Novak]]|premier=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|premier2=[[Janez Janša]]|image=Polona_Rifelj_ministrski_portret_(cropped).jpg|party=SDS}} '''Polona Rifelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Politične znanosti|politologinja]], [[Komunikologija|komunikologinja]], [[Ekonomist|ekonomistka]] in [[Politik|političarka]]; * [[30. avgust]] [[1973]], [[Celje]]. Po izobrazbi je magistrica politologije, univerzitetna diplomirana komunikologinja in ekonomistka. Deluje na področju financ, med drugim je bila direktorica Osrednje knjižnice Celje. Je članica Slovenske demokratske stranke in od junija 2026 ministrica za okolje in prostor Republike Slovenije. == Izobraževanje == Leta 2003 je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani diplomirala iz komunikologije, ima tudi diplomo iz ekonomije, leta 2016 pa je na FDV magistrirala iz politologije.<ref>{{Navedi revijo|last=Rifelj|first=Polona|title=Premostitev in vpliv kulturnih razlik na poslovanje v globalni družbi : diplomsko delo|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=6269}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Rifelj|first=Polona|title=Javne knjižnice v Sloveniji : primerjava z ZDA|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86236}}</ref> Trenutno je specializantka finančne forenzike.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Polona Rifelj, kandidatka za ministrico za okolje in prostor: malo izkušenj, veliko izzivov|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/polona-rifelj-kandidatka-za-ministrico-za-okolje-in-prostor-malo-izkusenj-veliko-izzivov-2806433/|website=www.dnevnik.si|date=2026-06-02|accessdate=2026-06-12|language=sl}}</ref> Delala je v lokalnih medijih, na ministrstvu za kmetijstvo in celjski mestni upravi. Med letoma 2013 in 2021 je bila direktorica [[Osrednja knjižnica Celje|Osrednje knjižnice Celje]]. Bila je predsednica Slovenske konjeniške zveze in članica pravnega odbora [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]]. Ob koncu mandata v kabinetu predsednika vlade je leta 2022 postala finančna direktorica podjetja Alpina, kasneje pa je ustanovila lastno podjetje na področju finančnega svetovanja. Bila je tudi prokuristka mariborskega javnega podjetja Nigrad.<ref name=":0" /> == Politika == Leta 2021 je prevzela funkcijo državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]]. Odgovorna je bila za mala podjetja, podjetništvo in obrt. Imenovana je bila tudi za predsednico celjskega odbora [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Na državnozborskih volitvah leta 2026 je v Celju na listi SDS kandidirala za poslanko, a ni bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|title=Seznam ministrskih kandidatov: večina je vidnih članov svojih strank|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/seznam-ministrskih-kandidatov-vecina-je-vidnih-clanov-svojih-strank/783663|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> 4. junija 2026 je bila imenovana na položaj [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|ministrice za okolje in prostor]] v četrti vladi Janeza Janše. == Zasebno == Govori slovensko, angleško in francosko. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1973|Rifelj, Polona]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Rifelj, Polona]] [[Kategorija:Celjani|Rifelj, Polona]] l610bq9w33wqvg5xigzf1n9ifx3j7bc 6688602 6688583 2026-06-12T17:28:25Z A09 188929 wd, ds, nk 6688602 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Polona Rifelj|termstart2=4. junij 2026|office2=[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrica za okolje in prostor<br>Republike Slovenije]]|birth_date=|birth_place=|predecessor2=[[Jože Novak]]|premier=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|premier2=[[Janez Janša]]|image=|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} '''Polona Rifelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Politične znanosti|politologinja]], [[Komunikologija|komunikologinja]], [[Ekonomist|ekonomistka]] in [[Politik|političarka]]; * [[30. avgust]] [[1973]], [[Celje]]. Po izobrazbi je magistrica politologije, univerzitetna diplomirana komunikologinja in ekonomistka. Deluje na področju financ, med drugim je bila direktorica Osrednje knjižnice Celje. Je članica Slovenske demokratske stranke in od junija 2026 ministrica za okolje in prostor Republike Slovenije. == Izobraževanje == Leta 2003 je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani diplomirala iz komunikologije, ima tudi diplomo iz ekonomije, leta 2016 pa je na FDV magistrirala iz politologije.<ref>{{Navedi revijo|last=Rifelj|first=Polona|title=Premostitev in vpliv kulturnih razlik na poslovanje v globalni družbi : diplomsko delo|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=6269}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Rifelj|first=Polona|title=Javne knjižnice v Sloveniji : primerjava z ZDA|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86236}}</ref> Trenutno je specializantka finančne forenzike.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Polona Rifelj, kandidatka za ministrico za okolje in prostor: malo izkušenj, veliko izzivov|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/polona-rifelj-kandidatka-za-ministrico-za-okolje-in-prostor-malo-izkusenj-veliko-izzivov-2806433/|website=www.dnevnik.si|date=2026-06-02|accessdate=2026-06-12|language=sl}}</ref> Delala je v lokalnih medijih, na ministrstvu za kmetijstvo in celjski mestni upravi. Med letoma 2013 in 2021 je bila direktorica [[Osrednja knjižnica Celje|Osrednje knjižnice Celje]]. Bila je predsednica Slovenske konjeniške zveze in članica pravnega odbora [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]]. Ob koncu mandata v kabinetu predsednika vlade je leta 2022 postala finančna direktorica podjetja Alpina, kasneje pa je ustanovila lastno podjetje na področju finančnega svetovanja. Bila je tudi prokuristka mariborskega javnega podjetja Nigrad.<ref name=":0" /> == Politika == Leta 2021 je prevzela funkcijo državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]]. Odgovorna je bila za mala podjetja, podjetništvo in obrt. Imenovana je bila tudi za predsednico celjskega odbora [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Na državnozborskih volitvah leta 2026 je v Celju na listi SDS kandidirala za poslanko, a ni bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|title=Seznam ministrskih kandidatov: večina je vidnih članov svojih strank|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/seznam-ministrskih-kandidatov-vecina-je-vidnih-clanov-svojih-strank/783663|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> 4. junija 2026 je bila imenovana na položaj [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|ministrice za okolje in prostor]] v četrti vladi Janeza Janše. == Zasebno == Govori slovensko, angleško in francosko. == Sklici == <references /> {{DEFAULTSORT:Rifelj, Polona}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Celjani]] 1vb0p1e847o0fc6tncs1gayuugt1zvp 6688603 6688602 2026-06-12T17:28:42Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688603 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Polona Rifelj|termstart2=4. junij 2026|office2=[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrica za okolje in prostor<br>Republike Slovenije]]|birth_date=|birth_place=|predecessor2=[[Jože Novak]]|premier=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|premier2=[[Janez Janša]]|image=|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} '''Polona Rifelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Politične znanosti|politologinja]], [[Komunikologija|komunikologinja]], [[Ekonomist|ekonomistka]] in [[Politik|političarka]]; * [[30. avgust]] [[1973]], [[Celje]]. Po izobrazbi je magistrica politologije, univerzitetna diplomirana komunikologinja in ekonomistka. Deluje na področju financ, med drugim je bila direktorica Osrednje knjižnice Celje. Je članica Slovenske demokratske stranke in od junija 2026 ministrica za okolje in prostor Republike Slovenije. == Izobraževanje == Leta 2003 je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani diplomirala iz komunikologije, ima tudi diplomo iz ekonomije, leta 2016 pa je na FDV magistrirala iz politologije.<ref>{{Navedi revijo|last=Rifelj|first=Polona|title=Premostitev in vpliv kulturnih razlik na poslovanje v globalni družbi : diplomsko delo|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=6269}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Rifelj|first=Polona|title=Javne knjižnice v Sloveniji : primerjava z ZDA|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86236}}</ref> Trenutno je specializantka finančne forenzike.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Polona Rifelj, kandidatka za ministrico za okolje in prostor: malo izkušenj, veliko izzivov|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/polona-rifelj-kandidatka-za-ministrico-za-okolje-in-prostor-malo-izkusenj-veliko-izzivov-2806433/|website=www.dnevnik.si|date=2026-06-02|accessdate=2026-06-12|language=sl}}</ref> Delala je v lokalnih medijih, na ministrstvu za kmetijstvo in celjski mestni upravi. Med letoma 2013 in 2021 je bila direktorica [[Osrednja knjižnica Celje|Osrednje knjižnice Celje]]. Bila je predsednica Slovenske konjeniške zveze in članica pravnega odbora [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]]. Ob koncu mandata v kabinetu predsednika vlade je leta 2022 postala finančna direktorica podjetja Alpina, kasneje pa je ustanovila lastno podjetje na področju finančnega svetovanja. Bila je tudi prokuristka mariborskega javnega podjetja Nigrad.<ref name=":0" /> == Politika == Leta 2021 je prevzela funkcijo državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]]. Odgovorna je bila za mala podjetja, podjetništvo in obrt. Imenovana je bila tudi za predsednico celjskega odbora [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Na državnozborskih volitvah leta 2026 je v Celju na listi SDS kandidirala za poslanko, a ni bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|title=Seznam ministrskih kandidatov: večina je vidnih članov svojih strank|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/seznam-ministrskih-kandidatov-vecina-je-vidnih-clanov-svojih-strank/783663|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> 4. junija 2026 je bila imenovana na položaj [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|ministrice za okolje in prostor]] v četrti vladi Janeza Janše. == Zasebno == Govori slovensko, angleško in francosko. == Sklici == <references /> {{DEFAULTSORT:Rifelj, Polona}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Celjani]] [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] 5dl4qnftl0xohuam4jfgn121uuu8osi 6688687 6688603 2026-06-13T07:09:09Z Sporti 5955 + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688687 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Polona Rifelj|termstart2=4. junij 2026|office2=[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrica za okolje in prostor<br>Republike Slovenije]]|birth_date=|birth_place=|predecessor2=[[Jože Novak]]|premier=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|premier2=[[Janez Janša]]|image=|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} '''Polona Rifelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Politične znanosti|politologinja]], [[Komunikologija|komunikologinja]], [[Ekonomist|ekonomistka]] in [[Politik|političarka]]; * [[30. avgust]] [[1973]], [[Celje]]. Po izobrazbi je magistrica politologije, univerzitetna diplomirana komunikologinja in ekonomistka. Deluje na področju financ, med drugim je bila direktorica Osrednje knjižnice Celje. Je članica Slovenske demokratske stranke in od junija 2026 ministrica za okolje in prostor Republike Slovenije. == Izobraževanje == Leta 2003 je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani diplomirala iz komunikologije, ima tudi diplomo iz ekonomije, leta 2016 pa je na FDV magistrirala iz politologije.<ref>{{Navedi revijo|last=Rifelj|first=Polona|title=Premostitev in vpliv kulturnih razlik na poslovanje v globalni družbi : diplomsko delo|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=6269}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Rifelj|first=Polona|title=Javne knjižnice v Sloveniji : primerjava z ZDA|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86236}}</ref> Trenutno je specializantka finančne forenzike.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Polona Rifelj, kandidatka za ministrico za okolje in prostor: malo izkušenj, veliko izzivov|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/polona-rifelj-kandidatka-za-ministrico-za-okolje-in-prostor-malo-izkusenj-veliko-izzivov-2806433/|website=www.dnevnik.si|date=2026-06-02|accessdate=2026-06-12|language=sl}}</ref> Delala je v lokalnih medijih, na ministrstvu za kmetijstvo in celjski mestni upravi. Med letoma 2013 in 2021 je bila direktorica [[Osrednja knjižnica Celje|Osrednje knjižnice Celje]]. Bila je predsednica Slovenske konjeniške zveze in članica pravnega odbora [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]]. Ob koncu mandata v kabinetu predsednika vlade je leta 2022 postala finančna direktorica podjetja Alpina, kasneje pa je ustanovila lastno podjetje na področju finančnega svetovanja. Bila je tudi prokuristka mariborskega javnega podjetja Nigrad.<ref name=":0" /> == Politika == Leta 2021 je prevzela funkcijo državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]]. Odgovorna je bila za mala podjetja, podjetništvo in obrt. Imenovana je bila tudi za predsednico celjskega odbora [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Na državnozborskih volitvah leta 2026 je v Celju na listi SDS kandidirala za poslanko, a ni bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|title=Seznam ministrskih kandidatov: večina je vidnih članov svojih strank|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/seznam-ministrskih-kandidatov-vecina-je-vidnih-clanov-svojih-strank/783663|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> 4. junija 2026 je bila imenovana na položaj [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|ministrice za okolje in prostor]] v četrti vladi Janeza Janše. == Zasebno == Govori slovensko, angleško in francosko. == Sklici == <references /> {{DEFAULTSORT:Rifelj, Polona}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Celjani]] [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] reddipb56d1mqxu9waqajc4v6zeavvo 1 604081 6688587 2026-06-12T16:22:02Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6688587 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604082 6688589 2026-06-12T16:22:50Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6688589 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604083 6688590 2026-06-12T16:22:58Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6688590 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604084 6688591 2026-06-12T16:23:14Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6688591 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604085 6688592 2026-06-12T16:23:21Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6688592 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604086 6688593 2026-06-12T16:23:32Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6688593 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604087 6688594 2026-06-12T16:23:39Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6688594 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604088 6688598 2026-06-12T16:26:34Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6688598 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604089 6688599 2026-06-12T16:26:41Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6688599 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 604090 6688632 2026-06-12T22:50:56Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:bs:Special:Redirect/revision/3849936|Sandalj Hranić Kosača]]« 6688632 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič|knez|140px|issue-pipe=|native_name=}} [[Slika:Bosnia_around_1412.png|sličica|250x250_pik|Lastnina bosanskega velikega vojvode Sandalja Hranića Kosače]] '''Sandalj Hranić Kosača''' (ok. [[1370]] - [[15. marec]] [[1435]] ) je bil [[Vojvoda (vojaški čin)|vojvoda bosanskega Rusaga]], bosanski plemič iz [[Rod|rodbine]] [[Rodbina Kosača|Kosača]] . == Izvor in dediščina == Sandalj Hranić Kosača je sin Hrane Vukovića in nečak [[Vojvoda (vojaški čin)|vojvode]] [[Vlatko Vuković Kosača|Vlatka Vukovića]]. Imel je brata, [[Knez|kneza]] Vukca in Vuka Hranića. Njegov naslednik na čelu družine je njegov nečak, sin Vukca Hranića, [[Stjepan Vukčić Kosača]]. Sandalj ga je med prodajo svojega dela Konavelj [[Dubrovnik|Dubrovčanom]] junija 1419 uvrstil med pomembnejše predstavnike družine Kosače, skupaj z njegovimi brati. Domneva se, da se je Sandalj rodil okoli [[1370|leta 1370]] in umrl [[15. marec|15.]] [[15. marec|marca]] [[1435|1435.]] Na čelu družine Kosače je od [[1393|leta 1393]], ko se prvič omenja v sodobnih dokumentih. Od svojega strica, vojvode Vlatka Vukovića, je Sandalj podedoval posest, plemiško dediščino in [[naziv]] vojvode. To mu je omogočilo, da je takoj prevzel vidno mesto v krogu najuglednejših bosanskih plemičev. Redno je bil v krogu najmočnejših vladarjev ob bosanskih kraljih kot svetovalec, vodnik in [[Svjedoci|priča]]. Njegov najbolj znan diplomat je bil Pribislav Pohvalić. Sandaljeva verska usmerjenost kaže na naklonjenost bosanski cerkvi. Ni bil član hierarhije bosanske cerkve, vendar je prepoznaval njeno mesto in vlogo v bosanski družbi. Bil je poročen z ženskami pravoslavne in [[Katolištvo|katoliške]] verske pripadnosti. == Posest in bivališča == [[Slika:Old_Blagaj_fort.jpg|desno|sličica|250x250_pik|[[Trdnjava Blagaj|Staro mesto Blagaj]], rezidenca Sandalja Hranića Kosače.]] Sandaljeva posest je obsegala območje od porečja [[Neretva|Neretve]] do porečja [[Drina|Drine]] s [[Foča u srednjem vijeku|Fočo]] in [[Goražde|Goraždom]], Polimlje s [[Prijepolje|Prijepoljem]], Brezo in [[Pljevlja|Pljevljami]] ter od Vrhbosne prek [[Zagorje (Bosna)|Zagorja]], Dabra, Popova, Ljubomira, Ljubinja, [[Bileća|Bileće]], [[Cernica|Cernice]] in Vrsinja, do [[Kotor|Kotorja]] in [[Hercegnovi|Novega (Sveti Stefan)]] v [[Župa (razločitev)|županiji]] Dračevici. Bil je tudi gospodar polovice županije Konavlje, ki si jo je delil s knezom Pavlom Radinovićem iz bosanske plemiške družine Pavlović. Skupaj s taščo Banico Anko in drugo ženo Katarino Vuković Hrvatinić je leta [[1410]] [[Benetke|Benečanom]] prodal doto iz drugega zakona, [[Ostrovica, Hrvaška|Ostrovico]], in pravice do [[Skradin|Skradina]]. Svojo polovico posestva v Konavljah je leta [[1419]] prodal [[Dubrovnik|Dubrovčanom]], Benečanom pa je [[1423|leta 1423]] prepustil svoje pravice do Kotorja. Sandaljeva najbolj znana prebivališča so bila v Blagaju (Bišću), [[Hercegnovi|Novem]], Kozmanu, Samoboru, Kuknju in [[Ključ|Ključu]]. Omogočala so mu nadzor nad veliko posestjo. Med letom je pogosto menjal kraj bivanja. Njegov itinerarij predstavlja enega najbolj mobilnih bosanskih plemičev srednjega veka. Sandalj se je leta [[1412]] mudil v [[Budim|Budimu]] na [[Turnir|turnirju]] evropskih vladarjev in plemičev, ki ga je organiziral ogrski kralj [[Sigismund Luksemburški]]. Ni bil vitez [[Zmajev viteški red|Zmajevega reda]], kot trdijo, saj v tej vlogi ni bil nikoli zabeležen. Sandalj si je pridobil posest v [[Dubrovnik|Dubrovniku]], kjer je imel svojo palačo. Bil je tudi dubrovniški plemič. Njegov prihod v [[Dubrovnik]] [[1426|leta 1426]] je bil spektakularen sprejem za tujca. V Dubrovniku je imel lastne depozite, kjer je hranil svoje dragocenosti. Prodaja dela Konavelj mu je omogočila, da je v Dubrovnik investiral denar z dobičkom, od česar so on in njegovi dediči imeli znatne [[obresti]] od dveh glavnic v višini 600 dukatov. Od Dubrovnika je prejemal konaveljski dohodek v višini 500 perperjev. Imel je carinarnice v Vrapču, Ledenicah in Glasincu, največje dobičke pa je imel od carinarnice na trgu Drijeva. Od [[1410|leta 1410]] je bil lastnik trga Drijeva in polovice [[Drijevska carina|carinarnice Drijeva]]. Drugo polovico so imeli v lasti Pavlovići in Radivojevići. V [[Olovo u srednjem vijeku|Olovu]] si je carino delil s Pavlovići. == V času Ostoje == V koaliciji s [[Hrvoje Vukčić Hrvatinić|Hrvojem Vukčićem]] in Jurjem Radivojevićem je [[1404|leta 1404]] strmoglavil kralja Stjepana Ostojo in za kralja postavil Ostojinega brata Tvrtka II., vendar se je Ostoja kmalu vrnil na oblast. Svoje posesti je razširil na vzhodni del [[Zahumje|Huma]] na račun vojvode Radiča Sankovića in pridobil tudi del [[Trg|trga]] Drijeva. Nato je pridobil naziv velikega vojvode Bosne. Vrhunec njegovega razvoja je doživel leta [[1405]], ko je poleg Hrvoja Vukčića postal eden najpomembnejših bosanskih magnatov. Ta položaj je kronal s poroko s Hrvojevo nečakinjo Katarino. Sodeloval je v vseh ključnih dogodkih bosanske zgodovine v prvih treh desetletjih [[15. stoletje|15.]] [[15. stoletje|stoletja]]. Skupaj s kraljem Ostojo in Zlatonosovići je leta [[1415]] sodeloval pri umoru kneza Pavla Radinovića, brata Ostojine žene, kraljice Kujavske Radinović. To mu je prineslo sovraštvo do Pavlovićev, kar se je odražalo skozi celo njegovo življenje. == Vazali == Na svojem obsežnem posestvu je imel Sandalj [[Vazal|vazale]], ki so bili podrejeni njemu in klanu Kosača. Klan Kosača (v virih imenovan [[pleme]]) je imel štiri ''rodbine'' s svojimi predstavniki. Vsi so nosili [[Knez|knežje]] nazive. Na širšem območju so imeli vidno vlogo [[Čemerovići]] in [[Pripčići-Mrđenovići]] na območju Gacka in Nevesinja, Vojtanovići na območju Dračevice, [[Vardići]] na območju [[Goražde|Goražda]] in Dobrovojeviči na območju Vrsinja. Med Sandaljeve vazale so spadali tudi predstavniki humskega plemstva, Nikolići, Milatovići in Komlinovići. Pomembno vlogo na Sandaljevi posesti so imeli [[Vlahi]] (Vlahi v srednjeveški Bosni), ki so s svojo karavansko trgovino omogočili gospodarski vzpon širših območij v povezavah od Bosne do [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. Največjo vlogo med njimi so imeli Vlahi Stankovići iz katuna Stanka Perutinića, ki so spadali v širši okvir [[Vlasi Maleševci|Vlahov iz Maleševcev]]. == Poroke == Čeprav se je poročil trikrat, ni imel otrok. Njegova prva žena je bila ''Jelena Crnojević'' (1396), druga ''Katarina Vuković'' ''Hrvatinić'' (1405), tretja pa ''Jelena Lazarević'' (1411). Po njegovi smrti je njegovo vladavino nasledil njegov nečak [[Stjepan Vukčić Kosača|Stjepan Vukčić]]. == Reference == {{Sklici|2}} == Literatura == * "Chronica Ragusina Junii Restii item Joanis Gundulae, (ur. Nodilo N.)", Zagreb 1893. * [[Ljubomir Stojanović]], Stare srbske listine in pisma, I/1, Srbska kraljeva akademija, Zbirka za zgodovino, jezik in književnost srbskega naroda, Prvi oddelek, Spomeniki v srbskem jeziku 19, Beograd - Sremski Karlovci 1929. * Esad Kurtović, "Veliki bosanski vojvoda Sandalj Hranić Kosača", Institut za zgodovinu, Historijske monografije, tom 4, Sarajevo 2009: [https://www.academia.edu/31498767/Esad_Kurtovi%C4%87_Veliki_vojvoda_bosanski_Sandalj_Hrani%C4%87_Kosa%C4%8Da_Sarajevo_2009] [[Kategorija:Umrli leta 1435]] [[Kategorija:Rojeni leta 1370]] 266yvm8k10cv8wbzxnn3fbwkhxfj3bw 0 604091 6688686 2026-06-13T07:07:35Z Octopus 13285 oseba 6688686 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | honorific_prefix = | name = Ibn Miskavajh<br/>{{lang|fa|مُسکویه}} | honorific_suffix = | image = Tehran, National Library MS 5944 Al-Fawz al-Asghar 1r-1v.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Začetek Ibn Miskavajhovega dela ''al-Fawz al-Asghar'' iz začetka 14. stoletja | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj --> | birth_date = 932 | birth_place = Parandak, Zijaridski Iran | death_date = 1030 | death_place = [[Ray, Iran|Ray]], Kakujidski Iran<ref name="britannica.com">Britannica, The Editors of Encyclopaedia. "Ibn Miskawayh". Encyclopedia Britannica, 1 Jan. 2023, https://www.britannica.com/biography/Ibn-Miskawayh. Pridobljeno 12. maja 2023.</ref> | death_cause = | body_discovered = | resting_place = | resting_place_coordinates = <!-- {{coord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline}} --> | monuments = | residence = | nationality = perzijska | other_names = | ethnicity = | citizenship = | education = | alma_mater = | occupation = | years_active = | employer = | organization = | agent = | known_for = [[zgodovina]], [[teologija]], [[medicina]], [[etika]] in [[filozofija]] | notable_works = ''Kitab al hayawan'' (''Knjiga življenja živali'')<br/> {{lang|ar|تهذيب الأخلاق}} (''Etična navodila'')<br/>''Al-Fawz al-Asghar''<br/>''Tajarib al-umam'' (''Izkušnje narodov'') | style = | home_town = | title = | religion = [[Islam]] | denomination = | spouse = | partner = | children = | parents = | relatives = | callsign = | footnotes = | box_width = }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 932]] [[Kategorija:Umrli leta 1030]] [[Kategorija:Perzijski filozofi]] 8570ch1wracyg5s7t1g2qet8xcm847p 6688691 6688686 2026-06-13T07:40:10Z Octopus 13285 uvod 6688691 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | honorific_prefix = | name = Ibn Miskavajh<br/>{{lang|fa|مُسکویه}} | honorific_suffix = | image = Tehran, National Library MS 5944 Al-Fawz al-Asghar 1r-1v.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Začetek Ibn Miskavajhovega dela ''al-Fawz al-Asghar'' iz začetka 14. stoletja | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj --> | birth_date = 932 | birth_place = Parandak, Zijaridski Iran | death_date = 1030 | death_place = [[Raj, Iran|Raj]], Kakujidski Iran<ref name="britannica.com">Britannica, The Editors of Encyclopaedia. "Ibn Miskawayh". Encyclopedia Britannica, 1 Jan. 2023, https://www.britannica.com/biography/Ibn-Miskawayh. Pridobljeno 12. maja 2023.</ref> | death_cause = | body_discovered = | resting_place = | resting_place_coordinates = <!-- {{coord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline}} --> | monuments = | residence = | nationality = perzijska | other_names = | ethnicity = | citizenship = | education = | alma_mater = | occupation = | years_active = | employer = | organization = | agent = | known_for = [[zgodovina]], [[teologija]], [[medicina]], [[etika]] in [[filozofija]] | notable_works = ''Kitab al hayawan'' (''Knjiga življenja živali'')<br/> {{lang|ar|تهذيب الأخلاق}} (''Etična navodila'')<br/>''Al-Fawz al-Asghar''<br/>''Tajarib al-umam'' (''Izkušnje narodov'') | style = | home_town = | title = | religion = [[Islam]] | denomination = | spouse = | partner = | children = | parents = | relatives = | callsign = | footnotes = | box_width = }} '''Ibn Miskavajh''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: مُسْکُـوْيَه, Muskūyah, [[Arabščina|arabsko]]: مِسْكَوَيْه, أبو علي محمد بن أحمد بن يعقوب مسكويه الرازي, Abū ʿAlī Aḥmad ibn Muḥammad ibn Yaʿqūb Miskawayh al-Rāzī)<ref>{{cite book|editor1-last=Bosworth|editor1-first=C. E.|editor2-last=van Donzel|editor2-first=E.|editor3-last=Heinrichs|editor3-first=W. P.|display-editors = 3 |editor4-last=Pellat|editor4-first=Ch.|editor1-link=|title=Encyclopaedia of Islam, Vol. 7: Mif-Naz|date=1993|publisher=E. J. Brill|location=Leiden|isbn=9004094199|pages=143–144|edition=2nd|url=https://archive.org/stream/EncyclopaediaDictionaryIslamMuslimWorldEtcGibbKramerScholars.13/07.EncycIslam.NewEdPrepNumLeadOrient.EdEdComCon.BosDonLewPel.etc.UndPatIUA.v7.Mif-Naz.Leid.EJBrill.1993.#page/n1/mode/2up|access-date=19 August 2015}}</ref> je bil [[Iran|perzijski]] dvorni uradnik<ref name="Iranica">meskavayh-abu-ali-ahmad</ref> [[Filozofija|filozof]] in [[zgodovina]]r iz Parandaka v [[Iran]]u, * [[932]], † [[1030]]. Njegov vpliv na [[islam]]sko filozofijo je opazen predvsem na področju etike. Bil je avtor prvega večjega islamskega dela o filozofski etiki z naslovom ''Izpopolnjevanje značaja'' (تهذيب الأخلاق, ''Tahdhīb al-Akhlāq''), ki se osredotoča na praktično etiko, ravnanje in izpopolnjevanje značaja. Osebno etiko je ločil od javne sfere in osvobajajočo naravo razuma postavil v nasprotje z zavajanjem in skušnjavo narave. Miskavajh je bil pomembna osebnost v intelektualnem in kulturnem življenju svojega časa.<ref name="Iranica"/> ==Življenje== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 932]] [[Kategorija:Umrli leta 1030]] [[Kategorija:Perzijski filozofi]] [[Kategorija:Zgodovinarji]] 043dy9czt1eqa78izzauwm15i45uqzz 6688717 6688691 2026-06-13T09:05:02Z Octopus 13285 /* Življenje */ življenje 6688717 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | honorific_prefix = | name = Ibn Miskavajh<br/>{{lang|fa|مُسکویه}} | honorific_suffix = | image = Tehran, National Library MS 5944 Al-Fawz al-Asghar 1r-1v.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Začetek Ibn Miskavajhovega dela ''al-Fawz al-Asghar'' iz začetka 14. stoletja | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj --> | birth_date = 932 | birth_place = Parandak, Zijaridski Iran | death_date = 1030 | death_place = [[Raj, Iran|Raj]], Kakujidski Iran<ref name="britannica.com">Britannica, The Editors of Encyclopaedia. "Ibn Miskawayh". Encyclopedia Britannica, 1 Jan. 2023, https://www.britannica.com/biography/Ibn-Miskawayh. Pridobljeno 12. maja 2023.</ref> | death_cause = | body_discovered = | resting_place = | resting_place_coordinates = <!-- {{coord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline}} --> | monuments = | residence = | nationality = perzijska | other_names = | ethnicity = | citizenship = | education = | alma_mater = | occupation = | years_active = | employer = | organization = | agent = | known_for = [[zgodovina]], [[teologija]], [[medicina]], [[etika]] in [[filozofija]] | notable_works = ''Kitab al hayawan'' (''Knjiga življenja živali'')<br/> {{lang|ar|تهذيب الأخلاق}} (''Etična navodila'')<br/>''Al-Fawz al-Asghar''<br/>''Tajarib al-umam'' (''Izkušnje narodov'') | style = | home_town = | title = | religion = [[Islam]] | denomination = | spouse = | partner = | children = | parents = | relatives = | callsign = | footnotes = | box_width = }} '''Ibn Miskavajh''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: مُسْکُـوْيَه, Muskūyah, [[Arabščina|arabsko]]: مِسْكَوَيْه, أبو علي محمد بن أحمد بن يعقوب مسكويه الرازي, Abū ʿAlī Aḥmad ibn Muḥammad ibn Yaʿqūb Miskawayh al-Rāzī)<ref>{{cite book|editor1-last=Bosworth|editor1-first=C. E.|editor2-last=van Donzel|editor2-first=E.|editor3-last=Heinrichs|editor3-first=W. P.|display-editors = 3 |editor4-last=Pellat|editor4-first=Ch.|editor1-link=|title=Encyclopaedia of Islam, Vol. 7: Mif-Naz|date=1993|publisher=E. J. Brill|location=Leiden|isbn=9004094199|pages=143–144|edition=2nd|url=https://archive.org/stream/EncyclopaediaDictionaryIslamMuslimWorldEtcGibbKramerScholars.13/07.EncycIslam.NewEdPrepNumLeadOrient.EdEdComCon.BosDonLewPel.etc.UndPatIUA.v7.Mif-Naz.Leid.EJBrill.1993.#page/n1/mode/2up|access-date=19 August 2015}}</ref> je bil [[Iran|perzijski]] dvorni uradnik<ref name="Iranica">meskavayh-abu-ali-ahmad</ref> [[Filozofija|filozof]] in [[zgodovina]]r iz Parandaka v [[Iran]]u, * [[932]], † [[1030]]. Njegov vpliv na [[islam]]sko filozofijo je opazen predvsem na področju etike. Bil je avtor prvega večjega islamskega dela o filozofski etiki z naslovom ''Izpopolnjevanje značaja'' (تهذيب الأخلاق, ''Tahdhīb al-Akhlāq''), ki se osredotoča na praktično etiko, ravnanje in izpopolnjevanje značaja. Osebno etiko je ločil od javne sfere in osvobajajočo naravo razuma postavil v nasprotje z zavajanjem in skušnjavo narave. Miskavajh je bil pomembna osebnost v intelektualnem in kulturnem življenju svojega časa.<ref name="Iranica"/> ==Življenje== Miskavajh je bil rojen v Raju, Iran, ki je bil takrat pod oblastjo Zijaridov. Bil je morda [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] spreobrnjenec v [[islam]], vendar se zdi bolj verjetno, da se je v islam spreobrnil eden od njegovih prednikov.<ref name="Iranica"/><ref name="EI">{{Cite encyclopedia|edition=New|publisher=E.J. Brill|isbn=978-90-04-15610-4|volume=7|pages=143a–144b|editor1=H. A. R. Gibb |last=Arkoun|first=M.|title=Miskawayh|encyclopedia=The Encyclopaedia of Islam|location=Leiden—New York|year=1993|author-link=}}</ref> V zgodnji karieri je živel v [[Bagdad]]u, kjer je bil tajnik Muhalabija, vezirja bujidskega emirja Muiza al-Davla. Tekoče je govoril srednjeperzijsko in iz tega jezika v arabščino prevedel nekaj predislamskih besedil. Po dolgem služenju iraškim Buidom se je Miskavajh preselil na dvor Rukn al-Davla, kjer je sedem let sodeloval z bujidskim vezirjem Abul-Fadlom ibn al-Amidom. Leta 966 je se skupina gazijev namenila napasti knjižnico v Raju, vendar jo je Miskavajhu uspelo rešiti.<ref name="Iranica"/> Po smrti Abul-Fadla ibn al-Amida leta 970 je Miskavajh služil njegovemu sinu Abul-Fathu. Leta 975 se je skupaj z njim odpravil v Bagdad. Kasneje je delal kot tajnik in knjižničar za vrsto vezirjev, vključno z Adudom al-Davlom. Nekateri sodobni viri so ga povezovali z Brati čistosti in trdili, da so bili nekateri njegovi spisi uporabljeni pri sestavljanju Enciklopedije Bratov čistosti.<ref name=Nasr>{{cite book|last=Nasr|first=Hossein|author-link=Hossein Nasr|title=An Introduction to Islamic Cosmological Doctrines|url=https://books.google.com/books?id=9wms5240AvQC|year=1993|publisher=SUNY Press|isbn=978-1-4384-1419-5}}, page = 26</ref> Miskavajh je umrl leta 1030 v Raju,<ref name="britannica.com">Britannica, The Editors of Encyclopaedia. "Ibn Miskawayh". Encyclopedia Britannica, 1 Jan. 2023, https://www.britannica.com/biography/Ibn-Miskawayh. Pridobljeno 12. maja 2023.</ref> takrat pod oblastjo Kakujidov. ==Dela== [[Slika:Oxford, Bodleian-Library-MS-Pococke-181 fol.36r-36v Judeo-Arabic version of Kitab al-Fawz al-asghar.jpg|thumb|Začetek judovsko-arabske različice dela ''al-Fawz al-Asghar''|left]] * ''Al-Fawz al-Akbar'' (الفوز الأكبر) – ''Največja zmaga'' vsebuje neoplatonski opis evolucije duše. Delo navaja, da se stvarjenje začne z Bogom, pri čemer je intelekt prvi obstoj, ki izhaja iz njega. Vrsta emanacij iz intelekta povzroči verigo bivanja, ki se začne z minerali in nadaljuje skozi zelenje, živali in ljudi, kar povzroči ciklično duhovno evolucijo nazaj k viru človekovega stvarjenja: Bogu.<ref>{{cite journal|title=The Cosmology of Ikhwan al-Safa', Miskawayh and al-Isfahâni|last=Mohamed|first=Yasein|journal=Islamic Studies|volume=39|issue=4|year=2000|pages=10–15|jstor=23076118|url=https://www.jstor.org/stable/23076118}}</ref> Indijski islamski učenjak Mohamed Hamidulah je primerjal Miskavajhove poglede z darvinistično evolucijsko mislijo. * ''Tajārib al-Umam'' (كتاب تجارب الأمم) – ''Izkušnje narodov'' je ena prvih kronik sodobnih dogodkov, ki jih je napisal kakšen muslimanski zgodovinar. Miskavajh je imel kot uradnik vezirja Bujida al-Muhalabija dostop do notranjega dogajanja na dvoru. Kronika je univerzalna zgodovina od začetka islama, vendar se proti koncu vladavine Adud al-Davla prekine. * ''Tahdhib al'Akhlaq wa Tathir al'Araq'' (تهذيب الأخلاق و تطهير الأعراق) - ''Prečiščevanje morale in očiščenje etike'' je njegovo glavno delo na področju filozofije in obravnava predvsem filozofijo etike. Napisano je bilo za študente. * ''Kitab al-Hikma al-Khalida'' (كتاب الحكمة الخالدة) - ''Knjiga večne modrosti'' je arabski prevod perzijskega dela ''Večna modrost'' (perzijsko: جاویدان خرد).<ref name="Iranica"/> Eden od rokopisov je naslovljen Knjiga književnosti Arabcev in Perzijcev (كتاب آداب العرب والفرس).<ref name="Iranica"/> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 932]] [[Kategorija:Umrli leta 1030]] [[Kategorija:Perzijski filozofi]] [[Kategorija:Zgodovinarji]] a45gy8q10hxacwxadlua1gpog8bp39o 6688720 6688717 2026-06-13T09:07:07Z Octopus 13285 /* Življenje */ popravek 6688720 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | honorific_prefix = | name = Ibn Miskavajh<br/>{{lang|fa|مُسکویه}} | honorific_suffix = | image = Tehran, National Library MS 5944 Al-Fawz al-Asghar 1r-1v.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Začetek Ibn Miskavajhovega dela ''al-Fawz al-Asghar'' iz začetka 14. stoletja | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj --> | birth_date = 932 | birth_place = Parandak, Zijaridski Iran | death_date = 1030 | death_place = [[Raj, Iran|Raj]], Kakujidski Iran<ref name="britannica.com">Britannica, The Editors of Encyclopaedia. "Ibn Miskawayh". Encyclopedia Britannica, 1 Jan. 2023, https://www.britannica.com/biography/Ibn-Miskawayh. Pridobljeno 12. maja 2023.</ref> | death_cause = | body_discovered = | resting_place = | resting_place_coordinates = <!-- {{coord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline}} --> | monuments = | residence = | nationality = perzijska | other_names = | ethnicity = | citizenship = | education = | alma_mater = | occupation = | years_active = | employer = | organization = | agent = | known_for = [[zgodovina]], [[teologija]], [[medicina]], [[etika]] in [[filozofija]] | notable_works = ''Kitab al hayawan'' (''Knjiga življenja živali'')<br/> {{lang|ar|تهذيب الأخلاق}} (''Etična navodila'')<br/>''Al-Fawz al-Asghar''<br/>''Tajarib al-umam'' (''Izkušnje narodov'') | style = | home_town = | title = | religion = [[Islam]] | denomination = | spouse = | partner = | children = | parents = | relatives = | callsign = | footnotes = | box_width = }} '''Ibn Miskavajh''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: مُسْکُـوْيَه, Muskūyah, [[Arabščina|arabsko]]: مِسْكَوَيْه, أبو علي محمد بن أحمد بن يعقوب مسكويه الرازي, Abū ʿAlī Aḥmad ibn Muḥammad ibn Yaʿqūb Miskawayh al-Rāzī)<ref>{{cite book|editor1-last=Bosworth|editor1-first=C. E.|editor2-last=van Donzel|editor2-first=E.|editor3-last=Heinrichs|editor3-first=W. P.|display-editors = 3 |editor4-last=Pellat|editor4-first=Ch.|editor1-link=|title=Encyclopaedia of Islam, Vol. 7: Mif-Naz|date=1993|publisher=E. J. Brill|location=Leiden|isbn=9004094199|pages=143–144|edition=2nd|url=https://archive.org/stream/EncyclopaediaDictionaryIslamMuslimWorldEtcGibbKramerScholars.13/07.EncycIslam.NewEdPrepNumLeadOrient.EdEdComCon.BosDonLewPel.etc.UndPatIUA.v7.Mif-Naz.Leid.EJBrill.1993.#page/n1/mode/2up|access-date=19 August 2015}}</ref> je bil [[Iran|perzijski]] dvorni uradnik<ref name="Iranica">meskavayh-abu-ali-ahmad</ref> [[Filozofija|filozof]] in [[zgodovina]]r iz Parandaka v [[Iran]]u, * [[932]], † [[1030]]. Njegov vpliv na [[islam]]sko filozofijo je opazen predvsem na področju etike. Bil je avtor prvega večjega islamskega dela o filozofski etiki z naslovom ''Izpopolnjevanje značaja'' (تهذيب الأخلاق, ''Tahdhīb al-Akhlāq''), ki se osredotoča na praktično etiko, ravnanje in izpopolnjevanje značaja. Osebno etiko je ločil od javne sfere in osvobajajočo naravo razuma postavil v nasprotje z zavajanjem in skušnjavo narave. Miskavajh je bil pomembna osebnost v intelektualnem in kulturnem življenju svojega časa.<ref name="Iranica"/> ==Življenje== Miskavajh je bil rojen v Parandaku, ki je bil takrat pod oblastjo Zijaridov. Bil je morda [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] spreobrnjenec v [[islam]], vendar se zdi bolj verjetno, da se je v islam spreobrnil eden od njegovih prednikov.<ref name="Iranica"/><ref name="EI">{{Cite encyclopedia|edition=New|publisher=E.J. Brill|isbn=978-90-04-15610-4|volume=7|pages=143a–144b|editor1=H. A. R. Gibb |last=Arkoun|first=M.|title=Miskawayh|encyclopedia=The Encyclopaedia of Islam|location=Leiden—New York|year=1993|author-link=}}</ref> V zgodnji karieri je živel v [[Bagdad]]u, kjer je bil tajnik Muhalabija, vezirja bujidskega emirja Muiza al-Davla. Tekoče je govoril srednjeperzijsko in iz tega jezika v arabščino prevedel nekaj predislamskih besedil. Po dolgem služenju iraškim Buidom se je Miskavajh preselil na dvor Rukn al-Davla, kjer je sedem let sodeloval z bujidskim vezirjem Abul-Fadlom ibn al-Amidom. Leta 966 je se skupina gazijev namenila napasti knjižnico v Raju, vendar jo je Miskavajhu uspelo rešiti.<ref name="Iranica"/> Po smrti Abul-Fadla ibn al-Amida leta 970 je Miskavajh služil njegovemu sinu Abul-Fathu. Leta 975 se je skupaj z njim odpravil v Bagdad. Kasneje je delal kot tajnik in knjižničar za vrsto vezirjev, vključno z Adudom al-Davlom. Nekateri sodobni viri so ga povezovali z Brati čistosti in trdili, da so bili nekateri njegovi spisi uporabljeni pri sestavljanju Enciklopedije Bratov čistosti.<ref name=Nasr>{{cite book|last=Nasr|first=Hossein|author-link=Hossein Nasr|title=An Introduction to Islamic Cosmological Doctrines|url=https://books.google.com/books?id=9wms5240AvQC|year=1993|publisher=SUNY Press|isbn=978-1-4384-1419-5}}, page = 26</ref> Miskavajh je umrl leta 1030 v Raju,<ref name="britannica.com">Britannica, The Editors of Encyclopaedia. "Ibn Miskawayh". Encyclopedia Britannica, 1 Jan. 2023, https://www.britannica.com/biography/Ibn-Miskawayh. Pridobljeno 12. maja 2023.</ref> takrat pod oblastjo Kakujidov. ==Dela== [[Slika:Oxford, Bodleian-Library-MS-Pococke-181 fol.36r-36v Judeo-Arabic version of Kitab al-Fawz al-asghar.jpg|thumb|Začetek judovsko-arabske različice dela ''al-Fawz al-Asghar''|left]] * ''Al-Fawz al-Akbar'' (الفوز الأكبر) – ''Največja zmaga'' vsebuje neoplatonski opis evolucije duše. Delo navaja, da se stvarjenje začne z Bogom, pri čemer je intelekt prvi obstoj, ki izhaja iz njega. Vrsta emanacij iz intelekta povzroči verigo bivanja, ki se začne z minerali in nadaljuje skozi zelenje, živali in ljudi, kar povzroči ciklično duhovno evolucijo nazaj k viru človekovega stvarjenja: Bogu.<ref>{{cite journal|title=The Cosmology of Ikhwan al-Safa', Miskawayh and al-Isfahâni|last=Mohamed|first=Yasein|journal=Islamic Studies|volume=39|issue=4|year=2000|pages=10–15|jstor=23076118|url=https://www.jstor.org/stable/23076118}}</ref> Indijski islamski učenjak Mohamed Hamidulah je primerjal Miskavajhove poglede z darvinistično evolucijsko mislijo. * ''Tajārib al-Umam'' (كتاب تجارب الأمم) – ''Izkušnje narodov'' je ena prvih kronik sodobnih dogodkov, ki jih je napisal kakšen muslimanski zgodovinar. Miskavajh je imel kot uradnik vezirja Bujida al-Muhalabija dostop do notranjega dogajanja na dvoru. Kronika je univerzalna zgodovina od začetka islama, vendar se proti koncu vladavine Adud al-Davla prekine. * ''Tahdhib al'Akhlaq wa Tathir al'Araq'' (تهذيب الأخلاق و تطهير الأعراق) - ''Prečiščevanje morale in očiščenje etike'' je njegovo glavno delo na področju filozofije in obravnava predvsem filozofijo etike. Napisano je bilo za študente. * ''Kitab al-Hikma al-Khalida'' (كتاب الحكمة الخالدة) - ''Knjiga večne modrosti'' je arabski prevod perzijskega dela ''Večna modrost'' (perzijsko: جاویدان خرد).<ref name="Iranica"/> Eden od rokopisov je naslovljen Knjiga književnosti Arabcev in Perzijcev (كتاب آداب العرب والفرس).<ref name="Iranica"/> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 932]] [[Kategorija:Umrli leta 1030]] [[Kategorija:Perzijski filozofi]] [[Kategorija:Zgodovinarji]] tudvbk3cpd7o1muf49fuliwh03mevdb 6688721 6688720 2026-06-13T09:08:58Z Octopus 13285 /* Življenje */ ref 6688721 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | honorific_prefix = | name = Ibn Miskavajh<br/>{{lang|fa|مُسکویه}} | honorific_suffix = | image = Tehran, National Library MS 5944 Al-Fawz al-Asghar 1r-1v.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Začetek Ibn Miskavajhovega dela ''al-Fawz al-Asghar'' iz začetka 14. stoletja | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj --> | birth_date = 932 | birth_place = Parandak, Zijaridski Iran | death_date = 1030 | death_place = [[Raj, Iran|Raj]], Kakujidski Iran<ref name="britannica.com">Britannica, The Editors of Encyclopaedia. "Ibn Miskawayh". Encyclopedia Britannica, 1 Jan. 2023, https://www.britannica.com/biography/Ibn-Miskawayh. Pridobljeno 12. maja 2023.</ref> | death_cause = | body_discovered = | resting_place = | resting_place_coordinates = <!-- {{coord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline}} --> | monuments = | residence = | nationality = perzijska | other_names = | ethnicity = | citizenship = | education = | alma_mater = | occupation = | years_active = | employer = | organization = | agent = | known_for = [[zgodovina]], [[teologija]], [[medicina]], [[etika]] in [[filozofija]] | notable_works = ''Kitab al hayawan'' (''Knjiga življenja živali'')<br/> {{lang|ar|تهذيب الأخلاق}} (''Etična navodila'')<br/>''Al-Fawz al-Asghar''<br/>''Tajarib al-umam'' (''Izkušnje narodov'') | style = | home_town = | title = | religion = [[Islam]] | denomination = | spouse = | partner = | children = | parents = | relatives = | callsign = | footnotes = | box_width = }} '''Ibn Miskavajh''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: مُسْکُـوْيَه, Muskūyah, [[Arabščina|arabsko]]: مِسْكَوَيْه, أبو علي محمد بن أحمد بن يعقوب مسكويه الرازي, Abū ʿAlī Aḥmad ibn Muḥammad ibn Yaʿqūb Miskawayh al-Rāzī)<ref>{{cite book|editor1-last=Bosworth|editor1-first=C. E.|editor2-last=van Donzel|editor2-first=E.|editor3-last=Heinrichs|editor3-first=W. P.|display-editors = 3 |editor4-last=Pellat|editor4-first=Ch.|editor1-link=|title=Encyclopaedia of Islam, Vol. 7: Mif-Naz|date=1993|publisher=E. J. Brill|location=Leiden|isbn=9004094199|pages=143–144|edition=2nd|url=https://archive.org/stream/EncyclopaediaDictionaryIslamMuslimWorldEtcGibbKramerScholars.13/07.EncycIslam.NewEdPrepNumLeadOrient.EdEdComCon.BosDonLewPel.etc.UndPatIUA.v7.Mif-Naz.Leid.EJBrill.1993.#page/n1/mode/2up|access-date=19 August 2015}}</ref> je bil [[Iran|perzijski]] dvorni uradnik<ref name="Iranica">meskavayh-abu-ali-ahmad</ref> [[Filozofija|filozof]] in [[zgodovina]]r iz Parandaka v [[Iran]]u, * [[932]], † [[1030]]. Njegov vpliv na [[islam]]sko filozofijo je opazen predvsem na področju etike. Bil je avtor prvega večjega islamskega dela o filozofski etiki z naslovom ''Izpopolnjevanje značaja'' (تهذيب الأخلاق, ''Tahdhīb al-Akhlāq''), ki se osredotoča na praktično etiko, ravnanje in izpopolnjevanje značaja. Osebno etiko je ločil od javne sfere in osvobajajočo naravo razuma postavil v nasprotje z zavajanjem in skušnjavo narave. Miskavajh je bil pomembna osebnost v intelektualnem in kulturnem življenju svojega časa.<ref name="Iranica"/> ==Življenje== Miskavajh je bil rojen v Parandaku, ki je bil takrat pod oblastjo Zijaridov. Bil je morda [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] spreobrnjenec v [[islam]], vendar se zdi bolj verjetno, da se je v islam spreobrnil eden od njegovih prednikov.<ref name="Iranica"/><ref name="EI">{{Cite encyclopedia|edition=New|publisher=E.J. Brill|isbn=978-90-04-15610-4|volume=7|pages=143a–144b|editor1=H. A. R. Gibb |last=Arkoun|first=M.|title=Miskawayh|encyclopedia=The Encyclopaedia of Islam|location=Leiden—New York|year=1993|author-link=}}</ref> V zgodnji karieri je živel v [[Bagdad]]u, kjer je bil tajnik Muhalabija, vezirja bujidskega emirja Muiza al-Davla. Tekoče je govoril srednjeperzijsko in iz tega jezika v arabščino prevedel nekaj predislamskih besedil. Po dolgem služenju iraškim Buidom se je Miskavajh preselil na dvor Rukn al-Davla, kjer je sedem let sodeloval z bujidskim vezirjem Abul-Fadlom ibn al-Amidom. Leta 966 je se skupina gazijev namenila napasti knjižnico v Raju, vendar jo je Miskavajhu uspelo rešiti.<ref name="Iranica"/> Po smrti Abul-Fadla ibn al-Amida leta 970 je Miskavajh služil njegovemu sinu Abul-Fathu. Leta 975 se je skupaj z njim odpravil v Bagdad. Kasneje je delal kot tajnik in knjižničar za vrsto vezirjev, vključno z Adudom al-Davlom. Nekateri sodobni viri so ga povezovali z Brati čistosti in trdili, da so bili nekateri njegovi spisi uporabljeni pri sestavljanju Enciklopedije Bratov čistosti.<ref name=Nasr>{{cite book|last=Nasr|first=Hossein|author-link=Hossein Nasr|title=An Introduction to Islamic Cosmological Doctrines|url=https://books.google.com/books?id=9wms5240AvQC|year=1993|publisher=SUNY Press|isbn=978-1-4384-1419-5}}, page = 26</ref> Miskavajh je umrl leta 1030 v Raju,<ref name="britannica.com"/> takrat pod oblastjo Kakujidov. ==Dela== [[Slika:Oxford, Bodleian-Library-MS-Pococke-181 fol.36r-36v Judeo-Arabic version of Kitab al-Fawz al-asghar.jpg|thumb|Začetek judovsko-arabske različice dela ''al-Fawz al-Asghar''|left]] * ''Al-Fawz al-Akbar'' (الفوز الأكبر) – ''Največja zmaga'' vsebuje neoplatonski opis evolucije duše. Delo navaja, da se stvarjenje začne z Bogom, pri čemer je intelekt prvi obstoj, ki izhaja iz njega. Vrsta emanacij iz intelekta povzroči verigo bivanja, ki se začne z minerali in nadaljuje skozi zelenje, živali in ljudi, kar povzroči ciklično duhovno evolucijo nazaj k viru človekovega stvarjenja: Bogu.<ref>{{cite journal|title=The Cosmology of Ikhwan al-Safa', Miskawayh and al-Isfahâni|last=Mohamed|first=Yasein|journal=Islamic Studies|volume=39|issue=4|year=2000|pages=10–15|jstor=23076118|url=https://www.jstor.org/stable/23076118}}</ref> Indijski islamski učenjak Mohamed Hamidulah je primerjal Miskavajhove poglede z darvinistično evolucijsko mislijo. * ''Tajārib al-Umam'' (كتاب تجارب الأمم) – ''Izkušnje narodov'' je ena prvih kronik sodobnih dogodkov, ki jih je napisal kakšen muslimanski zgodovinar. Miskavajh je imel kot uradnik vezirja Bujida al-Muhalabija dostop do notranjega dogajanja na dvoru. Kronika je univerzalna zgodovina od začetka islama, vendar se proti koncu vladavine Adud al-Davla prekine. * ''Tahdhib al'Akhlaq wa Tathir al'Araq'' (تهذيب الأخلاق و تطهير الأعراق) - ''Prečiščevanje morale in očiščenje etike'' je njegovo glavno delo na področju filozofije in obravnava predvsem filozofijo etike. Napisano je bilo za študente. * ''Kitab al-Hikma al-Khalida'' (كتاب الحكمة الخالدة) - ''Knjiga večne modrosti'' je arabski prevod perzijskega dela ''Večna modrost'' (perzijsko: جاویدان خرد).<ref name="Iranica"/> Eden od rokopisov je naslovljen Knjiga književnosti Arabcev in Perzijcev (كتاب آداب العرب والفرس).<ref name="Iranica"/> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 932]] [[Kategorija:Umrli leta 1030]] [[Kategorija:Perzijski filozofi]] [[Kategorija:Zgodovinarji]] 9pidcycif0t8ucskqoxtbclm1q1f82r 6688722 6688721 2026-06-13T09:09:33Z Octopus 13285 /* Življenje */ urejanje 6688722 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | honorific_prefix = | name = Ibn Miskavajh<br/>{{lang|fa|مُسکویه}} | honorific_suffix = | image = Tehran, National Library MS 5944 Al-Fawz al-Asghar 1r-1v.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Začetek Ibn Miskavajhovega dela ''al-Fawz al-Asghar'' iz začetka 14. stoletja | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj --> | birth_date = 932 | birth_place = Parandak, Zijaridski Iran | death_date = 1030 | death_place = [[Raj, Iran|Raj]], Kakujidski Iran<ref name="britannica.com">Britannica, The Editors of Encyclopaedia. "Ibn Miskawayh". Encyclopedia Britannica, 1 Jan. 2023, https://www.britannica.com/biography/Ibn-Miskawayh. Pridobljeno 12. maja 2023.</ref> | death_cause = | body_discovered = | resting_place = | resting_place_coordinates = <!-- {{coord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline}} --> | monuments = | residence = | nationality = perzijska | other_names = | ethnicity = | citizenship = | education = | alma_mater = | occupation = | years_active = | employer = | organization = | agent = | known_for = [[zgodovina]], [[teologija]], [[medicina]], [[etika]] in [[filozofija]] | notable_works = ''Kitab al hayawan'' (''Knjiga življenja živali'')<br/> {{lang|ar|تهذيب الأخلاق}} (''Etična navodila'')<br/>''Al-Fawz al-Asghar''<br/>''Tajarib al-umam'' (''Izkušnje narodov'') | style = | home_town = | title = | religion = [[Islam]] | denomination = | spouse = | partner = | children = | parents = | relatives = | callsign = | footnotes = | box_width = }} '''Ibn Miskavajh''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: مُسْکُـوْيَه, Muskūyah, [[Arabščina|arabsko]]: مِسْكَوَيْه, أبو علي محمد بن أحمد بن يعقوب مسكويه الرازي, Abū ʿAlī Aḥmad ibn Muḥammad ibn Yaʿqūb Miskawayh al-Rāzī)<ref>{{cite book|editor1-last=Bosworth|editor1-first=C. E.|editor2-last=van Donzel|editor2-first=E.|editor3-last=Heinrichs|editor3-first=W. P.|display-editors = 3 |editor4-last=Pellat|editor4-first=Ch.|editor1-link=|title=Encyclopaedia of Islam, Vol. 7: Mif-Naz|date=1993|publisher=E. J. Brill|location=Leiden|isbn=9004094199|pages=143–144|edition=2nd|url=https://archive.org/stream/EncyclopaediaDictionaryIslamMuslimWorldEtcGibbKramerScholars.13/07.EncycIslam.NewEdPrepNumLeadOrient.EdEdComCon.BosDonLewPel.etc.UndPatIUA.v7.Mif-Naz.Leid.EJBrill.1993.#page/n1/mode/2up|access-date=19 August 2015}}</ref> je bil [[Iran|perzijski]] dvorni uradnik<ref name="Iranica">meskavayh-abu-ali-ahmad</ref> [[Filozofija|filozof]] in [[zgodovina]]r iz Parandaka v [[Iran]]u, * [[932]], † [[1030]]. Njegov vpliv na [[islam]]sko filozofijo je opazen predvsem na področju etike. Bil je avtor prvega večjega islamskega dela o filozofski etiki z naslovom ''Izpopolnjevanje značaja'' (تهذيب الأخلاق, ''Tahdhīb al-Akhlāq''), ki se osredotoča na praktično etiko, ravnanje in izpopolnjevanje značaja. Osebno etiko je ločil od javne sfere in osvobajajočo naravo razuma postavil v nasprotje z zavajanjem in skušnjavo narave. Miskavajh je bil pomembna osebnost v intelektualnem in kulturnem življenju svojega časa.<ref name="Iranica"/> ==Življenje== Miskavajh je bil rojen v Parandaku, ki je bil takrat pod oblastjo Zijaridov. Bil je morda [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] spreobrnjenec v [[islam]], vendar se zdi bolj verjetno, da se je v islam spreobrnil eden od njegovih prednikov.<ref name="Iranica"/><ref name="EI">{{Cite encyclopedia|edition=New|publisher=E.J. Brill|isbn=978-90-04-15610-4|volume=7|pages=143a–144b|editor1=H. A. R. Gibb |last=Arkoun|first=M.|title=Miskawayh|encyclopedia=The Encyclopaedia of Islam|location=Leiden—New York|year=1993|author-link=}}</ref> V zgodnji karieri je živel v [[Bagdad]]u, kjer je bil tajnik Muhalabija, vezirja bujidskega emirja Muiza al-Davla. Tekoče je govoril srednjeperzijsko in iz tega jezika v arabščino prevedel nekaj predislamskih besedil. Po dolgem služenju iraškim Buidom se je Miskavajh preselil na dvor Rukn al-Davla, kjer je sedem let sodeloval z bujidskim vezirjem Abul-Fadlom ibn al-Amidom. Leta 966 je se skupina gazijev namenila napasti knjižnico v Raju, vendar jo je Miskavajhu uspelo rešiti.<ref name="Iranica"/> Po smrti Abul-Fadla ibn al-Amida leta 970 je Miskavajh služil njegovemu sinu Abul-Fathu. Leta 975 se je skupaj z njim odpravil v Bagdad. Kasneje je delal kot tajnik in knjižničar za vrsto vezirjev, vključno z Adudom al-Davlom. Nekateri sodobni viri so ga povezovali z Brati čistosti in trdili, da so bili nekateri njegovi spisi uporabljeni pri sestavljanju Enciklopedije Bratov čistosti.<ref name=Nasr>{{cite book|last=Nasr|first=Hossein|author-link=|title=An Introduction to Islamic Cosmological Doctrines|url=https://books.google.com/books?id=9wms5240AvQC|year=1993|publisher=SUNY Press|isbn=978-1-4384-1419-5}}, page = 26</ref> Miskavajh je umrl leta 1030 v Raju,<ref name="britannica.com"/> takrat pod oblastjo Kakujidov. ==Dela== [[Slika:Oxford, Bodleian-Library-MS-Pococke-181 fol.36r-36v Judeo-Arabic version of Kitab al-Fawz al-asghar.jpg|thumb|Začetek judovsko-arabske različice dela ''al-Fawz al-Asghar''|left]] * ''Al-Fawz al-Akbar'' (الفوز الأكبر) – ''Največja zmaga'' vsebuje neoplatonski opis evolucije duše. Delo navaja, da se stvarjenje začne z Bogom, pri čemer je intelekt prvi obstoj, ki izhaja iz njega. Vrsta emanacij iz intelekta povzroči verigo bivanja, ki se začne z minerali in nadaljuje skozi zelenje, živali in ljudi, kar povzroči ciklično duhovno evolucijo nazaj k viru človekovega stvarjenja: Bogu.<ref>{{cite journal|title=The Cosmology of Ikhwan al-Safa', Miskawayh and al-Isfahâni|last=Mohamed|first=Yasein|journal=Islamic Studies|volume=39|issue=4|year=2000|pages=10–15|jstor=23076118|url=https://www.jstor.org/stable/23076118}}</ref> Indijski islamski učenjak Mohamed Hamidulah je primerjal Miskavajhove poglede z darvinistično evolucijsko mislijo. * ''Tajārib al-Umam'' (كتاب تجارب الأمم) – ''Izkušnje narodov'' je ena prvih kronik sodobnih dogodkov, ki jih je napisal kakšen muslimanski zgodovinar. Miskavajh je imel kot uradnik vezirja Bujida al-Muhalabija dostop do notranjega dogajanja na dvoru. Kronika je univerzalna zgodovina od začetka islama, vendar se proti koncu vladavine Adud al-Davla prekine. * ''Tahdhib al'Akhlaq wa Tathir al'Araq'' (تهذيب الأخلاق و تطهير الأعراق) - ''Prečiščevanje morale in očiščenje etike'' je njegovo glavno delo na področju filozofije in obravnava predvsem filozofijo etike. Napisano je bilo za študente. * ''Kitab al-Hikma al-Khalida'' (كتاب الحكمة الخالدة) - ''Knjiga večne modrosti'' je arabski prevod perzijskega dela ''Večna modrost'' (perzijsko: جاویدان خرد).<ref name="Iranica"/> Eden od rokopisov je naslovljen Knjiga književnosti Arabcev in Perzijcev (كتاب آداب العرب والفرس).<ref name="Iranica"/> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 932]] [[Kategorija:Umrli leta 1030]] [[Kategorija:Perzijski filozofi]] [[Kategorija:Zgodovinarji]] fk9r2u54f75dz4k4rwncp6t8nt6fd8w 6688726 6688722 2026-06-13T09:13:05Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6688726 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | honorific_prefix = | name = Ibn Miskavajh<br/>{{lang|fa|مُسکویه}} | honorific_suffix = | image = Tehran, National Library MS 5944 Al-Fawz al-Asghar 1r-1v.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Začetek Ibn Miskavajhovega dela ''al-Fawz al-Asghar'' iz začetka 14. stoletja | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj --> | birth_date = 932 | birth_place = Parandak, Zijaridski Iran | death_date = 1030 | death_place = [[Raj, Iran|Raj]], Kakujidski Iran<ref name="britannica.com">Britannica, The Editors of Encyclopaedia. "Ibn Miskawayh". Encyclopedia Britannica, 1 Jan. 2023, https://www.britannica.com/biography/Ibn-Miskawayh. Pridobljeno 12. maja 2023.</ref> | death_cause = | body_discovered = | resting_place = | resting_place_coordinates = <!-- {{coord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline}} --> | monuments = | residence = | nationality = perzijska | other_names = | ethnicity = | citizenship = | education = | alma_mater = | occupation = | years_active = | employer = | organization = | agent = | known_for = [[zgodovina]], [[teologija]], [[medicina]], [[etika]] in [[filozofija]] | notable_works = ''Kitab al hayawan'' (''Knjiga življenja živali'')<br/> {{lang|ar|تهذيب الأخلاق}} (''Etična navodila'')<br/>''Al-Fawz al-Asghar''<br/>''Tajarib al-umam'' (''Izkušnje narodov'') | style = | home_town = | title = | religion = [[Islam]] | denomination = | spouse = | partner = | children = | parents = | relatives = | callsign = | footnotes = | box_width = }} '''Ibn Miskavajh''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: مُسْکُـوْيَه, Muskūyah, [[Arabščina|arabsko]]: مِسْكَوَيْه, أبو علي محمد بن أحمد بن يعقوب مسكويه الرازي, Abū ʿAlī Aḥmad ibn Muḥammad ibn Yaʿqūb Miskawayh al-Rāzī)<ref>{{cite book|editor1-last=Bosworth|editor1-first=C. E.|editor2-last=van Donzel|editor2-first=E.|editor3-last=Heinrichs|editor3-first=W. P.|display-editors = 3 |editor4-last=Pellat|editor4-first=Ch.|editor1-link=|title=Encyclopaedia of Islam, Vol. 7: Mif-Naz|date=1993|publisher=E. J. Brill|location=Leiden|isbn=9004094199|pages=143–144|edition=2nd|url=https://archive.org/stream/EncyclopaediaDictionaryIslamMuslimWorldEtcGibbKramerScholars.13/07.EncycIslam.NewEdPrepNumLeadOrient.EdEdComCon.BosDonLewPel.etc.UndPatIUA.v7.Mif-Naz.Leid.EJBrill.1993.#page/n1/mode/2up|access-date=19 August 2015}}</ref> je bil [[Iran|perzijski]] dvorni uradnik<ref name="Iranica">meskavayh-abu-ali-ahmad</ref> [[Filozofija|filozof]] in [[zgodovina]]r iz Parandaka v [[Iran]]u, * [[932]], † [[1030]]. Njegov vpliv na [[islam]]sko filozofijo je opazen predvsem na področju etike. Bil je avtor prvega večjega islamskega dela o filozofski etiki z naslovom ''Izpopolnjevanje značaja'' (تهذيب الأخلاق, ''Tahdhīb al-Akhlāq''), ki se osredotoča na praktično etiko, ravnanje in izpopolnjevanje značaja. Osebno etiko je ločil od javne sfere in osvobajajočo naravo razuma postavil v nasprotje z zavajanjem in skušnjavo narave. Miskavajh je bil pomembna osebnost v intelektualnem in kulturnem življenju svojega časa.<ref name="Iranica"/> ==Življenje== Miskavajh je bil rojen v Parandaku, ki je bil takrat pod oblastjo Zijaridov. Bil je morda [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] spreobrnjenec v [[islam]], vendar se zdi bolj verjetno, da se je v islam spreobrnil eden od njegovih prednikov.<ref name="Iranica"/><ref name="EI">{{Cite encyclopedia|edition=New|publisher=E.J. Brill|isbn=978-90-04-15610-4|volume=7|pages=143a–144b|editor1=H. A. R. Gibb |last=Arkoun|first=M.|title=Miskawayh|encyclopedia=The Encyclopaedia of Islam|location=Leiden—New York|year=1993|author-link=}}</ref> V zgodnji karieri je živel v [[Bagdad]]u, kjer je bil tajnik Muhalabija, vezirja bujidskega emirja Muiza al-Davla. Tekoče je govoril srednjeperzijsko in iz tega jezika v arabščino prevedel nekaj predislamskih besedil. Po dolgem služenju iraškim Buidom se je Miskavajh preselil na dvor Rukn al-Davla, kjer je sedem let sodeloval z bujidskim vezirjem Abul-Fadlom ibn al-Amidom. Leta 966 je se skupina gazijev namenila napasti knjižnico v Raju, vendar jo je Miskavajhu uspelo rešiti.<ref name="Iranica"/> Po smrti Abul-Fadla ibn al-Amida leta 970 je Miskavajh služil njegovemu sinu Abul-Fathu. Leta 975 se je skupaj z njim odpravil v Bagdad. Kasneje je delal kot tajnik in knjižničar za vrsto vezirjev, vključno z Adudom al-Davlom. Nekateri sodobni viri so ga povezovali z Brati čistosti in trdili, da so bili nekateri njegovi spisi uporabljeni pri sestavljanju Enciklopedije Bratov čistosti.<ref name=Nasr>{{cite book|last=Nasr|first=Hossein|author-link=|title=An Introduction to Islamic Cosmological Doctrines|url=https://books.google.com/books?id=9wms5240AvQC|year=1993|publisher=SUNY Press|isbn=978-1-4384-1419-5}}, page = 26</ref> Miskavajh je umrl leta 1030 v Raju,<ref name="britannica.com"/> takrat pod oblastjo Kakujidov. ==Dela== [[Slika:Oxford, Bodleian-Library-MS-Pococke-181 fol.36r-36v Judeo-Arabic version of Kitab al-Fawz al-asghar.jpg|thumb|Začetek judovsko-arabske različice dela ''al-Fawz al-Asghar''|left]] * ''Al-Fawz al-Akbar'' (الفوز الأكبر) – ''Največja zmaga'' vsebuje neoplatonski opis evolucije duše. Delo navaja, da se stvarjenje začne z Bogom, pri čemer je intelekt prvi obstoj, ki izhaja iz njega. Vrsta emanacij iz intelekta povzroči verigo bivanja, ki se začne z minerali in nadaljuje skozi zelenje, živali in ljudi, kar povzroči ciklično duhovno evolucijo nazaj k viru človekovega stvarjenja: Bogu.<ref>{{cite journal|title=The Cosmology of Ikhwan al-Safa', Miskawayh and al-Isfahâni|last=Mohamed|first=Yasein|journal=Islamic Studies|volume=39|issue=4|year=2000|pages=10–15|jstor=23076118|url=https://www.jstor.org/stable/23076118}}</ref> Indijski islamski učenjak Mohamed Hamidulah je primerjal Miskavajhove poglede z darvinistično evolucijsko mislijo. * ''Tajārib al-Umam'' (كتاب تجارب الأمم) – ''Izkušnje narodov'' je ena prvih kronik sodobnih dogodkov, ki jih je napisal kakšen muslimanski zgodovinar. Miskavajh je imel kot uradnik vezirja Bujida al-Muhalabija dostop do notranjega dogajanja na dvoru. Kronika je univerzalna zgodovina od začetka islama, vendar se proti koncu vladavine Adud al-Davla prekine. * ''Tahdhib al'Akhlaq wa Tathir al'Araq'' (تهذيب الأخلاق و تطهير الأعراق) - ''Prečiščevanje morale in očiščenje etike'' je njegovo glavno delo na področju filozofije in obravnava predvsem filozofijo etike. Napisano je bilo za študente. * ''Kitab al-Hikma al-Khalida'' (كتاب الحكمة الخالدة) - ''Knjiga večne modrosti'' je arabski prevod perzijskega dela ''Večna modrost'' (perzijsko: جاویدان خرد).<ref name="Iranica"/> Eden od rokopisov je naslovljen Knjiga književnosti Arabcev in Perzijcev (كتاب آداب العرب والفرس).<ref name="Iranica"/> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{cite encyclopedia | title = Meskawayh, Abu' Ali Aḥmad | last = Bosworth| first = C. E. | author-link = | url = https://iranicaonline.org/articles/meskavayh-abu-ali-ahmad | encyclopedia = Encyclopædia Iranica, online edition | location = New York | year = 2002 }} * Emami Abu'l-Qassem, Umar Suheyl. [https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-islamica/abu-ali-miskawayh-COM_0040 Abū ʿAlī Miskawayh]. Encyclopaedia Islamica, 2008. *{{cite book|last=Ibn Miskawayh|first=Aḥmad ibn Muḥammad| title=Kitāb Tahdhīb al-akhlāq wa-taṭhīr al-aʻrāq|place=[[Cairo]]|publisher=al-Maṭbaʻah al-Ḥusaynīyah|year=1329|language=ar|url=https://archive.org/details/McGillLibrary-105255-185}} *{{cite book|last=Ibn Miskawaih |first=Ahmad ibn Muhammad| title=The Tajârib al-umam; or, History of Ibn Miskawayh|editor-last=Leone Caetani|editor-first=Leone |place=London |publisher=Luzac |orig-year=1909|year=1917|language=ar|volume=5&6|url=https://archive.org/details/tajribalumamor05ibnmuoft/}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 932]] [[Kategorija:Umrli leta 1030]] [[Kategorija:Perzijski filozofi]] [[Kategorija:Zgodovinarji]] dixir54kppuls91h2yf6uv5irmyomhr 0 604092 6688697 2026-06-13T08:16:42Z Marko3 1829 V delu 6688697 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularni retikulum v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> f18vm2thq5vzq67zz107ekkhjpaw9t9 6688699 6688697 2026-06-13T08:18:17Z Marko3 1829 6688699 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularni retikulum v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> f7l68qbprgdjdg5jl9akogfjplfo0vn 6688700 6688699 2026-06-13T08:27:00Z Marko3 1829 6688700 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularni retikulum v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2-4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i 769x8434fmjndxblvrwq18amj7kjdip 6688701 6688700 2026-06-13T08:27:24Z Marko3 1829 /* Sestava */ 6688701 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularni retikulum v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i 9ulpbu5ntxzvlm244qapugqaa3d9l1z 6688702 6688701 2026-06-13T08:27:49Z Marko3 1829 6688702 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularni retikulum v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i == Sklici == {{sklici}} bnspvjxh3fetodw3vkshmwlvt0jbzu7 6688703 6688702 2026-06-13T08:33:52Z Marko3 1829 6688703 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularni retikulum v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Prehranjuje oko (e.g. amino acids and glucose) for the avascular ocular tissues; posterior [[cornea]], [[trabecular meshwork]], [[lens (anatomy)|lens]], and anterior vitreous. * May serve to transport [[ascorbate]] in the anterior segment to act as an antioxidant agent. * Presence of [[immunoglobulins]] indicates a role in immune response to defend against pathogens. * Provides inflation for expansion of the cornea and thus increased protection against dust, wind, pollen grains, and some pathogens. * Contributes refraction, with a [[refractive index]] of 1.3335<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Prevents eye dryness. == Sklici == {{sklici}} lyqdpa8f0j48tm2tduna55hgp4ttt42 6688707 6688703 2026-06-13T08:38:03Z Marko3 1829 /* Funkcije */ 6688707 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularni retikulum v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabecular meshwork]], [[leča (oko)|lečo]], and anterior vitreous. * May serve to transport [[ascorbate]] in the anterior segment to act as an antioxidant agent. * Presence of [[immunoglobulins]] indicates a role in immune response to defend against pathogens. * Provides inflation for expansion of the cornea and thus increased protection against dust, wind, pollen grains, and some pathogens. * Contributes refraction, with a [[refractive index]] of 1.3335<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Sklici == {{sklici}} aadr2a7owporxeubly72jjsl1eh3ilt 6688710 6688707 2026-06-13T08:43:36Z Marko3 1829 6688710 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularni retikulum v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]]. * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Provides inflation for expansion of the cornea and thus increased protection against dust, wind, pollen grains, and some pathogens. * Prispeva k refrakciji z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Sklici == {{sklici}} 0mhfdbi261wwf7jlxwmtrvsn2d06s2g 6688713 6688710 2026-06-13T08:48:58Z Marko3 1829 6688713 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularni retikulum v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]]. * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni. * Prispeva k lomu svetlobe z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Sklici == {{sklici}} 05v81a37hpmv1msbbynaid4og6tqzmq 6688714 6688713 2026-06-13T08:50:14Z Marko3 1829 /* Funkcije */ 6688714 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularni retikulum v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]]). * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni. * Prispeva k lomu svetlobe z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335.<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Sklici == {{sklici}} 2dtyo1mwgn9dre78s40ok4zgce1bgmo 6688715 6688714 2026-06-13T08:54:02Z Marko3 1829 6688715 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox anatomy | Name = Prekatna vodka | Latin = humor aquosus | Image = Schematic diagram of the human eye en.svg | Caption = Shematski prikaz človeškega očesa. | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prekatna vodka''' ali '''intraokularna tekočina''' je bistra, lahno alkalna tekočina, ki napolnjuje zadajšnji in sprednji [[Očesni prekat|očesni prekat]], prodira tudi v [[Steklovina|steklovino]].<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 6. 2026.</ref> Po sestavi je podobna krvni plazmi, vendar vsebuje manj beljakovin.<ref>''Human Physiology. An Integrate approach''. 5th edition. Dee Unglaub Silverthorn</ref> Prehranjuje [[Leča (oko)|lečo]] in je odgovorna za vzdrževanje znotrajočesnega tlaka. Izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]], iz sprednjega očesnega prekata pa odteka skozi trabekularni retikulum v [[Schlemmov kanal]].<ref name=sms/> == Sestava == * 98 % vode * [[aminokislina|aminokisline]] * [[elektrolit]]i ** natrij = 142,09 ** kalij = 2,2−4,0 ** kalcij = 1,8 ** magnezij = 1,1 ** klorid = 131,6 ** HCO₃⁻ = 20,15 ** fosfat = 0,62 ** [[onkostatin M]] = 304 * [[askorbinska kislina]] * [[glutation]] * [[imunoglobulin]]i ==Funkcije== * Vzdržuje [[znotrajočesni tlak]] in omogoča izbočenost očesnega zrkla. Prav ta hidrostatični tlak ohranja zrklo v približno okrogli obliki in ohranja stene zrkla napete. * Z aminokislinami in glukozo prehranjuje neprekrvljene dele očesa (zadajšnji del [[roženica|roženice]], [[trabekularni retikulum]], [[leča (oko)|lečo]], sprednji del steklovine). * Lahko služi za transport [[askorbat]]a v sprednjem segmentu očesa, kjer deluje kot antioksidant. * Prisotnost [[imunoglobulin]]ov kaže na vlogo pri imunskem odzivu v obrambi pred [[Patogen|patogeni]]. * Zagotavlja napolnjenost zrkla in s tem razširjenost roženice, posledično pa večjo zaščito pred prahom, vetrom, cvetnim prahom in nekaterimi patogeni. * Prispeva k lomu svetlobe z [[lomni količnik|lomnim količnikom]] 1,3335.<ref>{{cite web |last1=Palanker |first1=Daniel |title=Optical Properties of the Eye |url=https://www.aao.org/education/munnerlyn-laser-surgery-center/optical-properties-of-eye |website=American Academy of Ophthalmology |access-date=2023-11-20}}</ref> * Preprečuje suhe oči. == Sklici == {{sklici}} 9p736c70f6nmbfvshu23xtfog2cfbkk 0 604093 6688706 2026-06-13T08:37:20Z MaksiKavsek 244409 MaksiKavsek je prestavil stran [[Franc Krenner]] na [[Franc Krener]] prek preusmeritve: Slovenjenje naslova: v nemških dokumentih dvojni n;v matični knjigi Krenar: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/preska/04126/?pg=105 6688706 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Franc Krener]] eyaekiib9ec59dnv79itlnx8frf4mr8 0 604094 6688708 2026-06-13T08:40:26Z Anzet 118843 nova stran z vsebino: »'''1. [[Festival slovenskega filma]]''' se je odvil med 11. in 14. marcem 1998 v Portorožu, natančneje v tamkajšnjem Avditoriju. Šlo je za petindvajseti letni pregled slovenske filmske ustvarjalnosti, ki je predtem potekal pod imenom Slovenski filmski maraton. ==Nagrade== (1) Badjurova nagrada (nagrada Metod Badjura) za življenjsko delo (podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev − DSFU) * Rudi Omota (2) Nagrada občinstva * Brezno (r. Igor Šmid)...« 6688708 wikitext text/x-wiki '''1. [[Festival slovenskega filma]]''' se je odvil med 11. in 14. marcem 1998 v Portorožu, natančneje v tamkajšnjem Avditoriju. Šlo je za petindvajseti letni pregled slovenske filmske ustvarjalnosti, ki je predtem potekal pod imenom Slovenski filmski maraton. ==Nagrade== (1) Badjurova nagrada (nagrada Metod Badjura) za življenjsko delo (podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev − DSFU) * Rudi Omota (2) Nagrada občinstva * Brezno (r. Igor Šmid) (3) Nagrade festivalske žirije * nagrada za najboljši celovečerni film: Socializacija bika? (r. Zvonko Čoh, Milan Erič) * nagrada za najboljši študentski (študijski) film: Otroci na cesti (r. Varja Močnik) * nagrada za najboljši kratki film: Adrian (r. Maja Weiss) * nagrada za najboljšo montažo: Vesna Nikolovska Kržičnik (ART Agencija - Ljubljana) (Sex Pistols − Welcome Home) * nagrada za najboljšo scenografijo: Janez Kovič (Brezno) * nagrada za najboljši scenarij: Zvonko Čoh, Milan Erič, Ivo Štandeker, Slobodan Vujanović (Socializacija bika?) * nagrada za televizijsko igrano/dokumentarno delo: Magdalenice gospe Radojke Vrančič (r. Helena Koder) * nagrada za najboljšega producenta: Jaroslav Skrušny (4) Nagrada FIPRESCI − plaketa Društva slovenskih filmskih kritikov in kritičark (kritiške žirije) za najboljši film * Socializacija bika? (r. Zvonko Čoh, Milan Erič) (5) Stopove nagrade (podelil časnik Večer) * epizodist leta: Dare Valič (Pet majskih dni) * igralec leta: Robert Pešut − Magnifico (Stereotip) * igralka leta: Darja Reichman (Brezno)<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/25/1-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=1. Festival slovenskega filma, Portorož |accessdate=13. 6. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://bsf.si/sl/organizacija/fsf-festival-slovenskega-filma/#festivalske-izdaje-1-festival-slovenskega-filma|title=1. Festival slovenskega filma (1998) |accessdate=13. 6. 2026 |date= |format= |work=Baza slovenskih filmov }}</ref> ==Filmski program== 1. Celovečerni igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Brezno'' || Igor Šmid |- | ''Stereotip'' || Damjan Kozole |} 2. Celovečerni risani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Socializacija bika?'' || Zvonko Čoh, Milan Erič |} 3. TV filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Pet majskih dni'' || Franci Slak |- | ''Poredušov Janoš'' || Anton Tomašič |- | ''Gala'' || Anton Tomašič |- | ''Moj prijatelj Arnold'' || Boris Jurjaševič |- | ''Steber'' || Matjaž Fistravec |} 4. Kratki igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Adrian'' || Maja Weiss |- | ''Carpe diem'' || Mitja Novljan |- | ''Nathalie!'' || Andrej Žumbergar |- | ''Balkanska ruleta'' || Zdravko Barišič |- | ''Ludomorec'' || Jane Kavčič |- | ''Naprej'' || Boris Petkovič |- | ''Pirandello'' || Igor Vrtačnik |} 5. Dokumentarni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Odklop: Preživetje'' || Vojko Anzelj |- | ''V neizbrisnem spominu'' || Alenka Auersperger |- | ''Tretje oko − o poteh samospoznanja'' || Bojan Labovič |- | ''Maša za moje ustreljene'' || Filip Robar-Dorin |- | ''Med nebom in zemljo'' || Franci Slak |- | ''Magdalenice gospe Radojke Vrančič'' || Helena Koder |- | ''Prizori iz življenja pri Hlebanjevih'' || Helena Koder |- | ''Irena'' (portret flavtistke Irene Grafenauer) || Jan Zakonjšek |- | ''Večna baletna domačija, 90 let Pina Mlakarja'' || Vojko Vidmar |- | ''Goli'' (iz trilogije) || Slavko Hren |- | ''Portret Alana Hranitelja'' || Slavko Hren |- | ''Igralec'' || Jurij Pervanje |- | ''Bog obvaruj Indijo'' || Andrej Mlakar |- | ''Hodim, plešem, sem'' || Eka Vogelnik |- | ''Odvrženi'' || Andrej Lupinc |- | ''Bitka za reko'' || Igor Pediček |- | ''Lahkih nog naokrog: Nova Gorica'' || Branko Bitenc |- | ''Stari most'' || Vlado Škafar |- | ''Deklica s frnikulami'' || Silvan Furlan |- | ''Iz slovenskih ateljejev − kipar Tone Demšar'' || Stane Sumrak |- | ''Joško je naš sosed'' || Amir Muratovič |- | ''Gusarski krst'' || Brane Bitenc |- | ''Pensieri sconosciuti (Neznane misli)'' || Samo Milavec |- | ''Dornava'' || Alma Granič |- | ''Jesen'' || Alma Granič |- | ''Credo'' || Marjeta Keršič-Svetel |- | ''Bil sem Elvis'' || Janja Glogovac |- | ''Telerime'' || Franci Arko |- | ''Šport, šport, šport'' || France Arko |- | ''Portret: Miki Muster'' || Rajko Ranfl |- | ''Postaja Topolovo'' || Martina Kafol, Maja Žerovnik |- | ''Pomlad v Bukovju'' || Hanka Kastelic |- | ''Lisko'' || Zoran Lesič |- | ''Sex Pistols – Welcome Home'' || Harry Rag (Peter Braatz) |} 6. Kratki animirani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Križišče'' || Franci Slak, Miloš Radosavljevič |- | ''Medved Bojan: Velika noč'' || Branko Ranitović |- | ''Gospod in pes'' || Grega Hočevar |- | ''Za boljši zrak'' || Koni Steinbacher |- | ''Obisk'' || Željko Ivančič |} 7. Filmi študentov AGRFT {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Romeo in Julija iz Kočevskega roga'' || Boštjan Mašera |- | ''Vivere'' || Martin Srebotnjak |- | ''Gola resnica'' || Martin Srebotnjak |- | ''Brez štroma'' || Hanna A. W. Slak |- | ''Čarobni prsti'' || Zoran Živulovič |- | ''Črepinjice'' || Janez Lapajne |- | ''Ketna za princa'' || Janez Lapajne |- | ''Koromandija'' || Urška Žnidaršič |- | ''Otroci na cesti'' || Varja Močnik |- | ''Vbod'' || Blaž Švent |- | ''Stan'' || Arne Brejc |} 8. Video filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Staro in novo'' || Neven Korda, Zemira Alajbegović |- | ''Postaja 25'' || Ema Kugler |- | ''Meja'' || Nataša Prosenc |- | ''V steklu reke'' || Andrej Zdravič |- | ''Zvezdogled'' || Marina Gržinič, Aina Šmid |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina (ur.) |year=1998 |title=1. festival slovenskega filma: katalog |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=416267 |pages=}} {{Festival slovenskega filma}} gdge12b6qsyacpbaxvbn79aoubq357p 6688718 6688708 2026-06-13T09:05:19Z Anzet 118843 np 6688718 wikitext text/x-wiki '''1. [[Festival slovenskega filma]]''' se je odvil med 11. in 14. marcem 1998 v [[Portorož|Portorožu]], natančneje v tamkajšnjem [[Avditorij Portorož|Avditoriju]]. Šlo je za petindvajseti letni pregled slovenske filmske ustvarjalnosti, ki je predtem potekal pod imenom Slovenski filmski maraton. ==Nagrade== (1) [[Badjurova nagrada|Badjurova nagrada (nagrada Metod Badjura) za življenjsko delo]] (podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev − DSFU) * [[Rudi Omota]] (2) Nagrada občinstva * ''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'' (r. Igor Šmid) (3) Nagrade festivalske žirije * nagrada za najboljši celovečerni film: ''[[Socializacija bika?]]'' (r. [[Zvonko Čoh]], [[Milan Erič]]) * nagrada za najboljši študentski (študijski) film: ''Otroci na cesti'' (r. Varja Močnik) * nagrada za najboljši kratki film: ''Adrian'' (r. [[Maja Weiss]]) * nagrada za najboljšo montažo: Vesna Nikolovska Kržičnik <small>(ART Agencija Ljubljana)</small> (''Sex Pistols − Welcome Home'') * nagrada za najboljšo scenografijo: Janez Kovič (''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'') * nagrada za najboljši scenarij: Zvonko Čoh, Milan Erič, [[Ivo Štandeker]], Slobodan Vujanović (''Socializacija bika?'') * nagrada za televizijsko igrano/dokumentarno delo: ''Magdalenice gospe Radojke Vrančič'' (r. Helena Koder) * nagrada za najboljšega producenta: Jaroslav Skrušny (4) Nagrada FIPRESCI − plaketa Društva slovenskih filmskih kritikov in kritičark (kritiške žirije) za najboljši film * ''Socializacija bika?'' (r. Zvonko Čoh, Milan Erič) (5) Stopove nagrade (podelil časnik Večer) * epizodist leta: [[Dare Valič]] (''[[Pet majskih dni]]'') * igralec leta: [[Magnifico|Robert Pešut − Magnifico]] (''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'') * igralka leta: [[Darja Reichman]] (''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'')<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/25/1-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=1. Festival slovenskega filma, Portorož |accessdate=13. 6. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://bsf.si/sl/organizacija/fsf-festival-slovenskega-filma/#festivalske-izdaje-1-festival-slovenskega-filma|title=1. Festival slovenskega filma (1998) |accessdate=13. 6. 2026 |date= |format= |work=Baza slovenskih filmov }}</ref> ==Filmski program== 1. Celovečerni igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'' || Igor Šmid |- | ''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'' || [[Damjan Kozole]] |} 2. Celovečerni risani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Socializacija bika?]]'' || [[Zvonko Čoh]], [[Milan Erič]] |} 3. TV filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Pet majskih dni]]'' || [[Franci Slak]] |- | ''Poredušov Janoš'' || [[Anton Tomašič]] |- | ''Gala'' || Anton Tomašič |- | ''Moj prijatelj Arnold'' || [[Boris Jurjaševič]] |- | ''[[Steber (film, 1997)|Steber]]'' || [[Matjaž Fistravec]] |} 4. Kratki igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Adrian'' || Maja Weiss |- | ''Carpe diem'' || Mitja Novljan |- | ''Nathalie!'' || Andrej Žumbergar |- | ''Balkanska ruleta'' || Zdravko Barišič |- | ''Ludomorec'' || Jane Kavčič |- | ''[[Naprej (kratki film, 1998)|Naprej]]'' || Boris Petkovič |- | ''Pirandello'' || Igor Vrtačnik |} 5. Dokumentarni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]: Preživetje'' || Vojko Anzeljc |- | ''V neizbrisnem spominu'' || Alenka Auersperger |- | ''Tretje oko − o poteh samospoznanja'' || Bojan Labovič |- | ''Maša za moje ustreljene'' || [[Filip Robar Dorin|Filip Robar-Dorin]] |- | ''Med nebom in zemljo'' || [[Franci Slak]] |- | ''Magdalenice gospe Radojke Vrančič'' || Helena Koder |- | ''Prizori iz življenja pri Hlebanjevih'' || Helena Koder |- | ''Irena'' (portret flavtistke Irene Grafenauer) || Jan Zakonjšek |- | ''Večna baletna domačija, 90 let Pina Mlakarja'' || Vojko Vidmar |- | ''Goli'' (iz trilogije) || Slavko Hren |- | ''Portret Alana Hranitelja'' || Slavko Hren |- | ''Igralec'' || [[Jure Pervanje|Jurij Pervanje]] |- | ''Bog obvaruj Indijo'' || [[Andrej Mlakar]] |- | ''Hodim, plešem, sem'' || [[Eka Vogelnik]] |- | ''Odvrženi'' || Andrej Lupinc |- | ''Bitka za reko'' || Igor Pediček |- | ''Lahkih nog naokrog: Nova Gorica'' || Branko Bitenc |- | ''Stari most'' || Vlado Škafar |- | ''[[Deklica s frnikulami]]'' || [[Silvan Furlan]] |- | ''Iz slovenskih ateljejev − kipar Tone Demšar'' || Stane Sumrak |- | ''Joško je naš sosed'' || Amir Muratovič |- | ''Gusarski krst'' || Brane Bitenc |- | ''Pensieri sconosciuti (Neznane misli)'' || Samo Milavec |- | ''Dornava'' || [[Alma Granič Lapajne|Alma Granič]] |- | ''Jesen'' || Alma Granič |- | ''Credo'' || Marjeta Keršič-Svetel |- | ''Bil sem Elvis'' || Janja Glogovac |- | ''Telerime'' || [[Franc Arko|Franci Arko]] |- | ''Šport, šport, šport'' || France Arko |- | ''Portret: Miki Muster'' || [[Rajko Ranfl]] |- | ''Postaja Topolovo'' || Martina Kafol, Maja Žerovnik |- | ''Pomlad v Bukovju'' || Hanka Kastelic |- | ''Lisko'' || Zoran Lesič |- | ''Sex Pistols – Welcome Home'' || Harry Rag <small>(Peter Braatz)</small> |} 6. Kratki animirani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Križišče'' || [[Franci Slak]], Miloš Radosavljevič |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Velika noč]]'' || Branko Ranitović |- | ''Gospod in pes'' || Grega Hočevar |- | ''Za boljši zrak'' || Koni Steinbacher |- | ''Obisk'' || Željko Ivančič |} 7. Filmi študentov AGRFT {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Romeo in Julija iz Kočevskega roga'' || Boštjan Mašera |- | ''Vivere'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Gola resnica'' || Martin Srebotnjak |- | ''Brez štroma'' || [[Hanna A. W. Slak]] |- | ''Čarobni prsti'' || Zoran Živulovič |- | ''Črepinjice'' || [[Janez Lapajne]] |- | ''Ketna za princa'' || Janez Lapajne |- | ''Koromandija'' || Urška Žnidaršič |- | ''Otroci na cesti'' || Varja Močnik |- | ''Vbod'' || Blaž Švent |- | ''Stan'' || Arne Brejc |} 8. Video filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Staro in novo (video)|Staro in novo]]'' || Neven Korda, [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] |- | ''Postaja 25'' || [[Ema Kugler]] |- | ''Meja'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''[[V steklu reke]]'' || [[Andrej Zdravič]] |- | ''Zvezdogled'' || [[Marina Gržinić]], [[Aina Šmid]] |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina (ur.) |year=1998 |title=1. festival slovenskega filma: katalog |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=416267 |pages=}} {{Festival slovenskega filma}} ohwpps9s2pw6yv22jh7599wht3prb1j 6688719 6688718 2026-06-13T09:06:00Z Anzet 118843 +[[Kategorija:Festival slovenskega filma]]; +[[Kategorija:1998 v Sloveniji]]; +[[Kategorija:1998 v filmu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688719 wikitext text/x-wiki '''1. [[Festival slovenskega filma]]''' se je odvil med 11. in 14. marcem 1998 v [[Portorož|Portorožu]], natančneje v tamkajšnjem [[Avditorij Portorož|Avditoriju]]. Šlo je za petindvajseti letni pregled slovenske filmske ustvarjalnosti, ki je predtem potekal pod imenom Slovenski filmski maraton. ==Nagrade== (1) [[Badjurova nagrada|Badjurova nagrada (nagrada Metod Badjura) za življenjsko delo]] (podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev − DSFU) * [[Rudi Omota]] (2) Nagrada občinstva * ''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'' (r. Igor Šmid) (3) Nagrade festivalske žirije * nagrada za najboljši celovečerni film: ''[[Socializacija bika?]]'' (r. [[Zvonko Čoh]], [[Milan Erič]]) * nagrada za najboljši študentski (študijski) film: ''Otroci na cesti'' (r. Varja Močnik) * nagrada za najboljši kratki film: ''Adrian'' (r. [[Maja Weiss]]) * nagrada za najboljšo montažo: Vesna Nikolovska Kržičnik <small>(ART Agencija Ljubljana)</small> (''Sex Pistols − Welcome Home'') * nagrada za najboljšo scenografijo: Janez Kovič (''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'') * nagrada za najboljši scenarij: Zvonko Čoh, Milan Erič, [[Ivo Štandeker]], Slobodan Vujanović (''Socializacija bika?'') * nagrada za televizijsko igrano/dokumentarno delo: ''Magdalenice gospe Radojke Vrančič'' (r. Helena Koder) * nagrada za najboljšega producenta: Jaroslav Skrušny (4) Nagrada FIPRESCI − plaketa Društva slovenskih filmskih kritikov in kritičark (kritiške žirije) za najboljši film * ''Socializacija bika?'' (r. Zvonko Čoh, Milan Erič) (5) Stopove nagrade (podelil časnik Večer) * epizodist leta: [[Dare Valič]] (''[[Pet majskih dni]]'') * igralec leta: [[Magnifico|Robert Pešut − Magnifico]] (''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'') * igralka leta: [[Darja Reichman]] (''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'')<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/25/1-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=1. Festival slovenskega filma, Portorož |accessdate=13. 6. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://bsf.si/sl/organizacija/fsf-festival-slovenskega-filma/#festivalske-izdaje-1-festival-slovenskega-filma|title=1. Festival slovenskega filma (1998) |accessdate=13. 6. 2026 |date= |format= |work=Baza slovenskih filmov }}</ref> ==Filmski program== 1. Celovečerni igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'' || Igor Šmid |- | ''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'' || [[Damjan Kozole]] |} 2. Celovečerni risani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Socializacija bika?]]'' || [[Zvonko Čoh]], [[Milan Erič]] |} 3. TV filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Pet majskih dni]]'' || [[Franci Slak]] |- | ''Poredušov Janoš'' || [[Anton Tomašič]] |- | ''Gala'' || Anton Tomašič |- | ''Moj prijatelj Arnold'' || [[Boris Jurjaševič]] |- | ''[[Steber (film, 1997)|Steber]]'' || [[Matjaž Fistravec]] |} 4. Kratki igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Adrian'' || Maja Weiss |- | ''Carpe diem'' || Mitja Novljan |- | ''Nathalie!'' || Andrej Žumbergar |- | ''Balkanska ruleta'' || Zdravko Barišič |- | ''Ludomorec'' || Jane Kavčič |- | ''[[Naprej (kratki film, 1998)|Naprej]]'' || Boris Petkovič |- | ''Pirandello'' || Igor Vrtačnik |} 5. Dokumentarni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]: Preživetje'' || Vojko Anzeljc |- | ''V neizbrisnem spominu'' || Alenka Auersperger |- | ''Tretje oko − o poteh samospoznanja'' || Bojan Labovič |- | ''Maša za moje ustreljene'' || [[Filip Robar Dorin|Filip Robar-Dorin]] |- | ''Med nebom in zemljo'' || [[Franci Slak]] |- | ''Magdalenice gospe Radojke Vrančič'' || Helena Koder |- | ''Prizori iz življenja pri Hlebanjevih'' || Helena Koder |- | ''Irena'' (portret flavtistke Irene Grafenauer) || Jan Zakonjšek |- | ''Večna baletna domačija, 90 let Pina Mlakarja'' || Vojko Vidmar |- | ''Goli'' (iz trilogije) || Slavko Hren |- | ''Portret Alana Hranitelja'' || Slavko Hren |- | ''Igralec'' || [[Jure Pervanje|Jurij Pervanje]] |- | ''Bog obvaruj Indijo'' || [[Andrej Mlakar]] |- | ''Hodim, plešem, sem'' || [[Eka Vogelnik]] |- | ''Odvrženi'' || Andrej Lupinc |- | ''Bitka za reko'' || Igor Pediček |- | ''Lahkih nog naokrog: Nova Gorica'' || Branko Bitenc |- | ''Stari most'' || Vlado Škafar |- | ''[[Deklica s frnikulami]]'' || [[Silvan Furlan]] |- | ''Iz slovenskih ateljejev − kipar Tone Demšar'' || Stane Sumrak |- | ''Joško je naš sosed'' || Amir Muratovič |- | ''Gusarski krst'' || Brane Bitenc |- | ''Pensieri sconosciuti (Neznane misli)'' || Samo Milavec |- | ''Dornava'' || [[Alma Granič Lapajne|Alma Granič]] |- | ''Jesen'' || Alma Granič |- | ''Credo'' || Marjeta Keršič-Svetel |- | ''Bil sem Elvis'' || Janja Glogovac |- | ''Telerime'' || [[Franc Arko|Franci Arko]] |- | ''Šport, šport, šport'' || France Arko |- | ''Portret: Miki Muster'' || [[Rajko Ranfl]] |- | ''Postaja Topolovo'' || Martina Kafol, Maja Žerovnik |- | ''Pomlad v Bukovju'' || Hanka Kastelic |- | ''Lisko'' || Zoran Lesič |- | ''Sex Pistols – Welcome Home'' || Harry Rag <small>(Peter Braatz)</small> |} 6. Kratki animirani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Križišče'' || [[Franci Slak]], Miloš Radosavljevič |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Velika noč]]'' || Branko Ranitović |- | ''Gospod in pes'' || Grega Hočevar |- | ''Za boljši zrak'' || Koni Steinbacher |- | ''Obisk'' || Željko Ivančič |} 7. Filmi študentov AGRFT {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Romeo in Julija iz Kočevskega roga'' || Boštjan Mašera |- | ''Vivere'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Gola resnica'' || Martin Srebotnjak |- | ''Brez štroma'' || [[Hanna A. W. Slak]] |- | ''Čarobni prsti'' || Zoran Živulovič |- | ''Črepinjice'' || [[Janez Lapajne]] |- | ''Ketna za princa'' || Janez Lapajne |- | ''Koromandija'' || Urška Žnidaršič |- | ''Otroci na cesti'' || Varja Močnik |- | ''Vbod'' || Blaž Švent |- | ''Stan'' || Arne Brejc |} 8. Video filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Staro in novo (video)|Staro in novo]]'' || Neven Korda, [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] |- | ''Postaja 25'' || [[Ema Kugler]] |- | ''Meja'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''[[V steklu reke]]'' || [[Andrej Zdravič]] |- | ''Zvezdogled'' || [[Marina Gržinić]], [[Aina Šmid]] |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina (ur.) |year=1998 |title=1. festival slovenskega filma: katalog |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=416267 |pages=}} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:1998 v Sloveniji]] [[Kategorija:1998 v filmu]] 1zoe1g97hl8577zkq2ksbxqlntysy6z 6688734 6688719 2026-06-13T09:48:23Z Anzet 118843 6688734 wikitext text/x-wiki '''1. [[Festival slovenskega filma]]''' se je odvil med 11. in 14. marcem 1998 v [[Portorož|Portorožu]], natančneje v tamkajšnjem [[Avditorij Portorož|Avditoriju]]. Šlo je za petindvajseti letni pregled slovenske filmske ustvarjalnosti, ki je predtem potekal pod imenom Slovenski filmski maraton. ==Nagrade== (1) [[Badjurova nagrada|Badjurova nagrada (nagrada Metod Badjura) za življenjsko delo]] (podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev − DSFU) * [[Rudi Omota]] (2) Nagrada občinstva * ''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'' (r. Igor Šmid) (3) Nagrade festivalske žirije * nagrada za najboljši celovečerni film: ''[[Socializacija bika?]]'' (r. [[Zvonko Čoh]], [[Milan Erič]]) * nagrada za najboljši študentski (študijski) film: ''Otroci na cesti'' (r. Varja Močnik) * nagrada za najboljši kratki film: ''Adrian'' (r. [[Maja Weiss]]) * nagrada za najboljšo montažo: Vesna Nikolovska Kržičnik <small>(ART Agencija Ljubljana)</small> (''Sex Pistols − Welcome Home'') * nagrada za najboljšo scenografijo: Janez Kovič (''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'') * nagrada za najboljši scenarij: Zvonko Čoh, Milan Erič, [[Ivo Štandeker]], Slobodan Vujanović (''Socializacija bika?'') * nagrada za televizijsko igrano/dokumentarno delo: ''Magdalenice gospe Radojke Vrančič'' (r. Helena Koder) * nagrada za najboljšega producenta: Jaroslav Skrušny (4) Nagrada FIPRESCI − plaketa Društva slovenskih filmskih kritikov in kritičark (kritiške žirije) za najboljši film * ''Socializacija bika?'' (r. Zvonko Čoh, Milan Erič) (5) Stopove nagrade (podelil časnik Večer) * epizodist leta (stranska vloga): [[Dare Valič]] (''[[Pet majskih dni]]'') * igralec leta: [[Magnifico|Robert Pešut − Magnifico]] (''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'') * igralka leta: [[Darja Reichman]] (''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'')<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/25/1-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=1. Festival slovenskega filma, Portorož |accessdate=13. 6. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://bsf.si/sl/organizacija/fsf-festival-slovenskega-filma/#festivalske-izdaje-1-festival-slovenskega-filma|title=1. Festival slovenskega filma (1998) |accessdate=13. 6. 2026 |date= |format= |work=Baza slovenskih filmov }}</ref> ==Filmski program== 1. Celovečerni igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'' || Igor Šmid |- | ''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'' || [[Damjan Kozole]] |} 2. Celovečerni risani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Socializacija bika?]]'' || [[Zvonko Čoh]], [[Milan Erič]] |} 3. TV filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Pet majskih dni]]'' || [[Franci Slak]] |- | ''Poredušov Janoš'' || [[Anton Tomašič]] |- | ''Gala'' || Anton Tomašič |- | ''Moj prijatelj Arnold'' || [[Boris Jurjaševič]] |- | ''[[Steber (film, 1997)|Steber]]'' || [[Matjaž Fistravec]] |} 4. Kratki igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Adrian (film)|Adrian]]'' || [[Maja Weiss]] |- | ''Carpe diem'' || Mitja Novljan |- | ''Nathalie!'' || Andrej Žumbergar |- | ''Balkanska ruleta'' || Zdravko Barišić |- | ''Ludomorec'' || [[Jane Kavčič]] |- | ''[[Naprej (kratki film, 1998)|Naprej]]'' || Boris Petkovič |- | ''Pirandello'' || Igor Vrtačnik |} 5. Dokumentarni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]: Preživetje'' || Vojko Anzeljc |- | ''V neizbrisnem spominu'' || Alenka Auersperger |- | ''Tretje oko − o poteh samospoznavanja'' || Bojan Labovič |- | ''Maša za moje ustreljene'' || [[Filip Robar Dorin|Filip Robar-Dorin]] |- | ''Med nebom in zemljo'' || [[Franci Slak]] |- | ''Magdalenice gospe Radojke Vrančič'' || Helena Koder |- | ''Prizori iz življenja pri Hlebanjevih'' || Helena Koder |- | ''Irena (portret flavtistke Irene Grafenauer)''|| Jan Zakonjšek |- | ''Večna baletna domačija'' <small>(90 let Pina Mlakarja)</small>|| Vojko Vidmar |- | ''Goli'' (iz trilogije) || Slavko Hren |- | ''Portret Alana Hranitelja'' || Slavko Hren |- | ''Igralec'' || [[Jure Pervanje|Jurij Pervanje]] |- | ''Bog obvaruj Indijo'' || [[Andrej Mlakar]] |- | ''Hodim, plešem, sem'' || [[Eka Vogelnik]] |- | ''Odvrženi'' || Andrej Lupinc |- | ''Bitka za reko'' || Igor Pediček |- | ''Lahkih nog naokrog: Nova Gorica'' || Branko Bitenc |- | ''Stari most'' || Vlado Škafar |- | ''[[Deklica s frnikulami]]'' || [[Silvan Furlan]] |- | ''Iz slovenskih ateljejev − kipar Tone Demšar'' || Stane Sumrak |- | ''Joško je naš sosed'' || Amir Muratović |- | ''Gusarski krst'' || Brane Bitenc |- | ''Pensieri sconosciuti (Neznane misli)'' || Samo Milavec |- | ''Dornava'' || [[Alma Granič Lapajne|Alma Granič]] |- | ''Jesen'' || Alma Granič |- | ''Credo'' || Marjeta Keršič-Svetel |- | ''Bil sem Elvis'' || Janja Glogovac |- | ''Telerime'' || [[Franc Arko|Franci Arko]] |- | ''Šport, šport, šport'' || France Arko |- | ''Portret: Miki Muster'' || [[Rajko Ranfl]] |- | ''Postaja Topolovo'' || Martina Kafol, Maja Žerovnik |- | ''Pomlad v Bukovju'' || Hanka Kastelic |- | ''Lisko'' || Zoran Lesič |- | ''Sex Pistols – Welcome Home'' || Harry Rag <small>(Peter Braatz)</small> |} 6. Kratki animirani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Križišče'' || [[Franci Slak]], Miloš Radosavljevič |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Velika noč]]'' || Branko Ranitović |- | ''Gospod in pes'' || Grega Hočevar |- | ''[Briši piši:] Za boljši zrak'' || Koni Steinbacher |- | ''Obisk'' || Željko Ivančič |} 7. Filmi študentov AGRFT {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Romeo in Julija iz Kočevskega roga'' || Boštjan Mašera |- | ''Vivere'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Gola resnica'' || Martin Srebotnjak |- | ''Brez štroma'' || [[Hanna A. W. Slak]] |- | ''Čarobni prsti'' || Zoran Živulović |- | ''Črepinjice'' || [[Janez Lapajne]] |- | ''Ketna za princa'' || Janez Lapajne |- | ''Koromandija'' || Urška Žnidaršič |- | ''Otroci na cesti'' || Varja Močnik |- | ''Vbod'' || Blaž Švent |- | ''Stan'' || Arne Brejc |} 8. Video filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Staro in novo (video)|Staro in novo]]'' || Neven Korda, [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] |- | ''Postaja 25'' || [[Ema Kugler]] |- | ''Meja'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''[[V steklu reke]]'' || [[Andrej Zdravič]] |- | ''Zvezdogled'' || [[Marina Gržinić]], [[Aina Šmid]] |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina (ur.) |year=1998 |title=1. festival slovenskega filma: katalog |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=416267 |pages=}} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:1998 v Sloveniji]] [[Kategorija:1998 v filmu]] mn8u9cmyqjun3cat0lbdiknidae7c78 6688735 6688734 2026-06-13T09:49:16Z Anzet 118843 /* Filmski program */ 6688735 wikitext text/x-wiki '''1. [[Festival slovenskega filma]]''' se je odvil med 11. in 14. marcem 1998 v [[Portorož|Portorožu]], natančneje v tamkajšnjem [[Avditorij Portorož|Avditoriju]]. Šlo je za petindvajseti letni pregled slovenske filmske ustvarjalnosti, ki je predtem potekal pod imenom Slovenski filmski maraton. ==Nagrade== (1) [[Badjurova nagrada|Badjurova nagrada (nagrada Metod Badjura) za življenjsko delo]] (podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev − DSFU) * [[Rudi Omota]] (2) Nagrada občinstva * ''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'' (r. Igor Šmid) (3) Nagrade festivalske žirije * nagrada za najboljši celovečerni film: ''[[Socializacija bika?]]'' (r. [[Zvonko Čoh]], [[Milan Erič]]) * nagrada za najboljši študentski (študijski) film: ''Otroci na cesti'' (r. Varja Močnik) * nagrada za najboljši kratki film: ''Adrian'' (r. [[Maja Weiss]]) * nagrada za najboljšo montažo: Vesna Nikolovska Kržičnik <small>(ART Agencija Ljubljana)</small> (''Sex Pistols − Welcome Home'') * nagrada za najboljšo scenografijo: Janez Kovič (''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'') * nagrada za najboljši scenarij: Zvonko Čoh, Milan Erič, [[Ivo Štandeker]], Slobodan Vujanović (''Socializacija bika?'') * nagrada za televizijsko igrano/dokumentarno delo: ''Magdalenice gospe Radojke Vrančič'' (r. Helena Koder) * nagrada za najboljšega producenta: Jaroslav Skrušny (4) Nagrada FIPRESCI − plaketa Društva slovenskih filmskih kritikov in kritičark (kritiške žirije) za najboljši film * ''Socializacija bika?'' (r. Zvonko Čoh, Milan Erič) (5) Stopove nagrade (podelil časnik Večer) * epizodist leta (stranska vloga): [[Dare Valič]] (''[[Pet majskih dni]]'') * igralec leta: [[Magnifico|Robert Pešut − Magnifico]] (''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'') * igralka leta: [[Darja Reichman]] (''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'')<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/25/1-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=1. Festival slovenskega filma, Portorož |accessdate=13. 6. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://bsf.si/sl/organizacija/fsf-festival-slovenskega-filma/#festivalske-izdaje-1-festival-slovenskega-filma|title=1. Festival slovenskega filma (1998) |accessdate=13. 6. 2026 |date= |format= |work=Baza slovenskih filmov }}</ref> ==Filmski program== 1. Celovečerni igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'' || Igor Šmid |- | ''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'' || [[Damjan Kozole]] |} 2. Celovečerni risani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Socializacija bika?]]'' || [[Zvonko Čoh]], [[Milan Erič]] |} 3. TV filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Pet majskih dni]]'' || [[Franci Slak]] |- | ''Poredušov Janoš'' || [[Anton Tomašič]] |- | ''Gala'' || Anton Tomašič |- | ''Moj prijatelj Arnold'' || [[Boris Jurjaševič]] |- | ''[[Steber (film, 1997)|Steber]]'' || [[Matjaž Fistravec]] |} 4. Kratki igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Adrian (film)|Adrian]]'' || [[Maja Weiss]] |- | ''Carpe diem'' || Mitja Novljan |- | ''Nathalie!'' || Andrej Žumbergar |- | ''Balkanska ruleta'' || Zdravko Barišić |- | ''Ludomorec'' || [[Jane Kavčič]] |- | ''[[Naprej (kratki film, 1998)|Naprej]]'' || Boris Petkovič |- | ''Pirandello'' || Igor Vrtačnik |} 5. Dokumentarni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]: Preživetje'' || Vojko Anzeljc |- | ''V neizbrisnem spominu'' || Alenka Auersperger |- | ''Tretje oko − o poteh samospoznavanja'' || Bojan Labovič |- | ''Maša za moje ustreljene'' || [[Filip Robar Dorin|Filip Robar-Dorin]] |- | ''Med nebom in zemljo'' || [[Franci Slak]] |- | ''Magdalenice gospe Radojke Vrančič'' || Helena Koder |- | ''Prizori iz življenja pri Hlebanjevih'' || Helena Koder |- | ''Irena (portret flavtistke Irene Grafenauer)''|| Jan Zakonjšek |- | ''Večna baletna domačija'' <small>(90 let Pina Mlakarja)</small>|| Vojko Vidmar |- | ''Goli'' <small>(iz trilogije)</small>|| Slavko Hren |- | ''Portret Alana Hranitelja'' || Slavko Hren |- | ''Igralec'' || [[Jure Pervanje|Jurij Pervanje]] |- | ''Bog obvaruj Indijo'' || [[Andrej Mlakar]] |- | ''Hodim, plešem, sem'' || [[Eka Vogelnik]] |- | ''Odvrženi'' || Andrej Lupinc |- | ''Bitka za reko'' || Igor Pediček |- | ''Lahkih nog naokrog: Nova Gorica'' || Branko Bitenc |- | ''Stari most'' || Vlado Škafar |- | ''[[Deklica s frnikulami]]'' || [[Silvan Furlan]] |- | ''Iz slovenskih ateljejev − kipar Tone Demšar'' || Stane Sumrak |- | ''Joško je naš sosed'' || Amir Muratović |- | ''Gusarski krst'' || Brane Bitenc |- | ''Pensieri sconosciuti / Neznane misli'' || Samo Milavec |- | ''Dornava'' || [[Alma Granič Lapajne|Alma Granič]] |- | ''Jesen'' || Alma Granič |- | ''Credo'' || Marjeta Keršič-Svetel |- | ''Bil sem Elvis'' || Janja Glogovac |- | ''Telerime'' || [[Franc Arko|Franci Arko]] |- | ''Šport, šport, šport'' || France Arko |- | ''Portret: Miki Muster'' || [[Rajko Ranfl]] |- | ''Postaja Topolovo'' || Martina Kafol, Maja Žerovnik |- | ''Pomlad v Bukovju'' || Hanka Kastelic |- | ''Lisko'' || Zoran Lesič |- | ''Sex Pistols – Welcome Home'' || Harry Rag <small>(Peter Braatz)</small> |} 6. Kratki animirani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Križišče'' || [[Franci Slak]], Miloš Radosavljevič |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Velika noč]]'' || Branko Ranitović |- | ''Gospod in pes'' || Grega Hočevar |- | ''[Briši piši:] Za boljši zrak'' || Koni Steinbacher |- | ''Obisk'' || Željko Ivančič |} 7. Filmi študentov AGRFT {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Romeo in Julija iz Kočevskega roga'' || Boštjan Mašera |- | ''Vivere'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Gola resnica'' || Martin Srebotnjak |- | ''Brez štroma'' || [[Hanna A. W. Slak]] |- | ''Čarobni prsti'' || Zoran Živulović |- | ''Črepinjice'' || [[Janez Lapajne]] |- | ''Ketna za princa'' || Janez Lapajne |- | ''Koromandija'' || Urška Žnidaršič |- | ''Otroci na cesti'' || Varja Močnik |- | ''Vbod'' || Blaž Švent |- | ''Stan'' || Arne Brejc |} 8. Video filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Staro in novo (video)|Staro in novo]]'' || Neven Korda, [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] |- | ''Postaja 25'' || [[Ema Kugler]] |- | ''Meja'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''[[V steklu reke]]'' || [[Andrej Zdravič]] |- | ''Zvezdogled'' || [[Marina Gržinić]], [[Aina Šmid]] |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina (ur.) |year=1998 |title=1. festival slovenskega filma: katalog |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=416267 |pages=}} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:1998 v Sloveniji]] [[Kategorija:1998 v filmu]] ebrvqv7eqg8q2py72iivckxjmk1tchu 6688756 6688735 2026-06-13T10:47:19Z Anzet 118843 /* Nagrade */ 6688756 wikitext text/x-wiki '''1. [[Festival slovenskega filma]]''' se je odvil med 11. in 14. marcem 1998 v [[Portorož|Portorožu]], natančneje v tamkajšnjem [[Avditorij Portorož|Avditoriju]]. Šlo je za petindvajseti letni pregled slovenske filmske ustvarjalnosti, ki je predtem potekal pod imenom Slovenski filmski maraton. Festival ni imel nobene predhodne selekcije (pri uvrstitvi filmov v program). ==Nagrade== Seznam podeljenih nagrad in nagrajencev združuje podatke Slovenskega filmskega centra ter iz Baze slovenskih filmov in Dela.<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/25/1-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=1. Festival slovenskega filma, Portorož |accessdate=13. 6. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://bsf.si/sl/organizacija/fsf-festival-slovenskega-filma/#festivalske-izdaje-1-festival-slovenskega-filma|title=1. Festival slovenskega filma (1998) |accessdate=13. 6. 2026 |date= |format= |work=Baza slovenskih filmov }}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Leiler |first1=Ženja |last2= |first2= |year=1998 |title=Nagradam se ne gleda v zobe, a ... |journal=Delo |volume=40 |issue=62 |pages=9 |publisher= |doi= |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDGBVZJ |accessdate=13. 6. 2026 }}</ref> (1) [[Badjurova nagrada|Badjurova nagrada (nagrada Metod Badjura / Metoda Badjure) za življenjsko delo]] (podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev − DSFU) * [[Rudi Omota]] (2) Nagrada občinstva * ''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'' (r. Igor Šmid) (3) Nagrade strokovne žirije filmskega sklada * nagrada za najboljši celovečerni film: ''[[Socializacija bika?]]'' (r. [[Zvonko Čoh]], [[Milan Erič]]) * nagrada za najboljši kratki film: ''Adrian'' (r. [[Maja Weiss]]) * nagrada za televizijsko igrano/dokumentarno delo: ''Magdalenice gospe Radojke Vrančič'' (r. Helena Koder) * nagrada za umetniški video: ''[[V steklu reke]]'' (r. [[Andrej Zdravič]]) * nagrada za najboljši študentski (študijski) film: ''Otroci na cesti'' (r. Varja Močnik) * nagrada za najboljši scenarij: Zvonko Čoh, Milan Erič, [[Ivo Štandeker]], Slobodan Vujanović (''Socializacija bika?'') * nagrada za najboljšo fotografijo: Bojan Kastelic (Med nebom in zemljo, Adrian) * nagrada za najboljšo scenografijo: Janez Kovič (''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'') * nagrada za najboljšo montažo: Vesna Nikolovska Kržičnik <small>(ART Agencija Ljubljana)</small> (''Sex Pistols − Welcome Home'') * nagrada za najboljšo glasbo: Urban Koder (''Prizori iz življenja pri Hlebanjevih'') Člani žirije: Berta Meglič (predsednica), Andrej Blatnik, Sergej Grmek, Igor Koršič in Andrej Košak. (4) Nagrada FIPRESCI − plaketa Društva slovenskih filmskih kritikov in kritičark za najboljši film * ''Socializacija bika?'' (r. Zvonko Čoh, Milan Erič) Člani žirije: Bojan Kavčič (predsednik), Mateja Valentinčič in Denis Valič. (5) Nagrade revije Stop (podelil časnik Večer) * epizodist leta (stranska vloga): [[Dare Valič]] (''[[Pet majskih dni]]'', ''Gala'') * igralec leta: [[Magnifico|Robert Pešut − Magnifico]] (''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'') * igralka leta: [[Darja Reichman]] (''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'') Člani žirije: Dragica Potočnjak, Polona Sepe in Miha Brun. (6) Nagrada Jože Babič žirije RTV Slovenija * dokumentarni film: ''Magdalenice gospe Radojke Vrančič'' (r. Helena Koder) * igrano delo: ''Gala'' (r. Anton Tomašič) Člani žirije: Miša Grčar, Pavel Grzinčič in Mirč Kragelj. (7) Ostale nagrade * nagrada za najboljšega producenta: Jaroslav Skrušny ==Filmski program== 1. Celovečerni igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'' || Igor Šmid |- | ''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'' || [[Damjan Kozole]] |} 2. Celovečerni risani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Socializacija bika?]]'' || [[Zvonko Čoh]], [[Milan Erič]] |} 3. TV filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Pet majskih dni]]'' || [[Franci Slak]] |- | ''Poredušov Janoš'' || [[Anton Tomašič]] |- | ''Gala'' || Anton Tomašič |- | ''Moj prijatelj Arnold'' || [[Boris Jurjaševič]] |- | ''[[Steber (film, 1997)|Steber]]'' || [[Matjaž Fistravec]] |} 4. Kratki igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Adrian (film)|Adrian]]'' || [[Maja Weiss]] |- | ''Carpe diem'' || Mitja Novljan |- | ''Nathalie!'' || Andrej Žumbergar |- | ''Balkanska ruleta'' || Zdravko Barišić |- | ''Ludomorec'' || [[Jane Kavčič]] |- | ''[[Naprej (kratki film, 1998)|Naprej]]'' || Boris Petkovič |- | ''Pirandello'' || Igor Vrtačnik |} 5. Dokumentarni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]: Preživetje'' || Vojko Anzeljc |- | ''V neizbrisnem spominu'' || Alenka Auersperger |- | ''Tretje oko − o poteh samospoznavanja'' || Bojan Labovič |- | ''Maša za moje ustreljene'' || [[Filip Robar Dorin|Filip Robar-Dorin]] |- | ''Med nebom in zemljo'' || [[Franci Slak]] |- | ''Magdalenice gospe Radojke Vrančič'' || Helena Koder |- | ''Prizori iz življenja pri Hlebanjevih'' || Helena Koder |- | ''Irena (portret flavtistke Irene Grafenauer)''|| Jan Zakonjšek |- | ''Večna baletna domačija'' <small>(90 let Pina Mlakarja)</small>|| Vojko Vidmar |- | ''Goli'' <small>(iz trilogije)</small>|| Slavko Hren |- | ''Portret Alana Hranitelja'' || Slavko Hren |- | ''Igralec'' || [[Jure Pervanje|Jurij Pervanje]] |- | ''Bog obvaruj Indijo'' || [[Andrej Mlakar]] |- | ''Hodim, plešem, sem'' || [[Eka Vogelnik]] |- | ''Odvrženi'' || Andrej Lupinc |- | ''Bitka za reko'' || Igor Pediček |- | ''Lahkih nog naokrog: Nova Gorica'' || Branko Bitenc |- | ''Stari most'' || Vlado Škafar |- | ''[[Deklica s frnikulami]]'' || [[Silvan Furlan]] |- | ''Iz slovenskih ateljejev − kipar Tone Demšar'' || Stane Sumrak |- | ''Joško je naš sosed'' || Amir Muratović |- | ''Gusarski krst'' || Brane Bitenc |- | ''Pensieri sconosciuti / Neznane misli'' || Samo Milavec |- | ''Dornava'' || [[Alma Granič Lapajne|Alma Granič]] |- | ''Jesen'' || Alma Granič |- | ''Credo'' || Marjeta Keršič-Svetel |- | ''Bil sem Elvis'' || Janja Glogovac |- | ''Telerime'' || [[Franc Arko|Franci Arko]] |- | ''Šport, šport, šport'' || France Arko |- | ''Portret: Miki Muster'' || [[Rajko Ranfl]] |- | ''Postaja Topolovo'' || Martina Kafol, Maja Žerovnik |- | ''Pomlad v Bukovju'' || Hanka Kastelic |- | ''Lisko'' || Zoran Lesič |- | ''Sex Pistols – Welcome Home'' || Harry Rag <small>(Peter Braatz)</small> |} 6. Kratki animirani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Križišče'' || [[Franci Slak]], Miloš Radosavljevič |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Velika noč]]'' || Branko Ranitović |- | ''Gospod in pes'' || Grega Hočevar |- | ''[Briši piši:] Za boljši zrak'' || Koni Steinbacher |- | ''Obisk'' || Željko Ivančič |} 7. Filmi študentov AGRFT {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Romeo in Julija iz Kočevskega roga'' || Boštjan Mašera |- | ''Vivere'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Gola resnica'' || Martin Srebotnjak |- | ''Brez štroma'' || [[Hanna A. W. Slak]] |- | ''Čarobni prsti'' || Zoran Živulović |- | ''Črepinjice'' || [[Janez Lapajne]] |- | ''Ketna za princa'' || Janez Lapajne |- | ''Koromandija'' || Urška Žnidaršič |- | ''Otroci na cesti'' || Varja Močnik |- | ''Vbod'' || Blaž Švent |- | ''Stan'' || Arne Brejc |} 8. Video filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Staro in novo (video)|Staro in novo]]'' || Neven Korda, [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] |- | ''Postaja 25'' || [[Ema Kugler]] |- | ''Meja'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''[[V steklu reke]]'' || [[Andrej Zdravič]] |- | ''Zvezdogled'' || [[Marina Gržinić]], [[Aina Šmid]] |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina (ur.) |year=1998 |title=1. festival slovenskega filma: katalog |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=416267 |pages=}} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:1998 v Sloveniji]] [[Kategorija:1998 v filmu]] qw0087j05j6hd6h8xngpdwdiafme13o 6688757 6688756 2026-06-13T10:51:43Z Anzet 118843 6688757 wikitext text/x-wiki '''1. [[Festival slovenskega filma]]''' se je odvil med 11. in 14. marcem 1998 v [[Portorož|Portorožu]], natančneje v tamkajšnjem [[Avditorij Portorož|Avditoriju]]. Šlo je za petindvajseti letni pregled slovenske filmske ustvarjalnosti, ki je predtem potekal pod imenom Slovenski filmski maraton. Festival ni imel nobene predhodne selekcije (pri uvrstitvi filmov v program). ==Nagrade== Seznam podeljenih nagrad in nagrajencev združuje podatke Slovenskega filmskega centra ter iz Baze slovenskih filmov in Dela.<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/25/1-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=1. Festival slovenskega filma, Portorož |accessdate=13. 6. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://bsf.si/sl/organizacija/fsf-festival-slovenskega-filma/#festivalske-izdaje-1-festival-slovenskega-filma|title=1. Festival slovenskega filma (1998) |accessdate=13. 6. 2026 |date= |format= |work=Baza slovenskih filmov }}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Leiler |first1=Ženja |last2= |first2= |year=1998 |title=Nagradam se ne gleda v zobe, a ... |journal=Delo |volume=40 |issue=62 |pages=9 |publisher= |doi= |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDGBVZJ |accessdate=13. 6. 2026 }}</ref> (1) [[Badjurova nagrada|Badjurova nagrada (nagrada Metod Badjura / Metoda Badjure) za življenjsko delo]] (podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev − DSFU) * [[Rudi Omota]] (2) Nagrada občinstva * ''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'' (r. Igor Šmid) (3) Nagrade strokovne žirije filmskega sklada * celovečerni film: ''[[Socializacija bika?]]'' (r. [[Zvonko Čoh]], [[Milan Erič]]) * kratki film: ''[[Adrian (film)|Adrian]]'' (r. [[Maja Weiss]]) * televizijsko igrano ali dokumentarno delo: ''Magdalenice gospe Radojke Vrančič'' (r. Helena Koder) * umetniški video: ''[[V steklu reke]]'' (r. [[Andrej Zdravič]]) * študentski (študijski) film: ''Otroci na cesti'' (r. Varja Močnik) * scenarij: Zvonko Čoh, Milan Erič, [[Ivo Štandeker]], Slobodan Vujanović (''Socializacija bika?'') * fotografija: Bojan Kastelic (''Med nebom in zemljo'', ''Adrian'') * scenografija: Janez Kovič (''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'') * montaža: Vesna Nikolovska Kržičnik <small>(ART Agencija Ljubljana)</small> (''Sex Pistols − Welcome Home'') * glasba: [[Urban Koder]] (''Prizori iz življenja pri Hlebanjevih'') Člani žirije: [[Berta Meglič]] (predsednica), [[Andrej Blatnik]], Sergej Grmek, Igor Koršič in [[Andrej Košak]]. (4) Nagrada FIPRESCI − plaketa Društva slovenskih filmskih kritikov in kritičark za najboljši film * ''Socializacija bika?'' (r. Zvonko Čoh, Milan Erič) Člani žirije: Bojan Kavčič (predsednik), Mateja Valentinčič in Denis Valič. (5) Nagrade revije Stop (podelil časnik Večer) * epizodist leta (stranska vloga): [[Dare Valič]] (''[[Pet majskih dni]]'', ''Gala'') * igralec leta: [[Magnifico|Robert Pešut − Magnifico]] (''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'') * igralka leta: [[Darja Reichman]] (''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'') Člani žirije: [[Dragica Potočnjak]], [[Polona Sepe]] in Miha Brun. (6) Nagrada Jože Babič žirije RTV Slovenija * dokumentarni film: ''Magdalenice gospe Radojke Vrančič'' (r. Helena Koder) * igrano delo: ''Gala'' (r. [[Anton Tomašič]]) Člani žirije: Miša Grčar, Pavel Grzinčič in Mirč Kragelj. (7) Ostale nagrade * nagrada za najboljšega producenta: Jaroslav Skrušny ==Filmski program== 1. Celovečerni igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'' || Igor Šmid |- | ''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'' || [[Damjan Kozole]] |} 2. Celovečerni risani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Socializacija bika?]]'' || [[Zvonko Čoh]], [[Milan Erič]] |} 3. TV filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Pet majskih dni]]'' || [[Franci Slak]] |- | ''Poredušov Janoš'' || [[Anton Tomašič]] |- | ''Gala'' || Anton Tomašič |- | ''Moj prijatelj Arnold'' || [[Boris Jurjaševič]] |- | ''[[Steber (film, 1997)|Steber]]'' || [[Matjaž Fistravec]] |} 4. Kratki igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Adrian (film)|Adrian]]'' || [[Maja Weiss]] |- | ''Carpe diem'' || Mitja Novljan |- | ''Nathalie!'' || Andrej Žumbergar |- | ''Balkanska ruleta'' || Zdravko Barišić |- | ''Ludomorec'' || [[Jane Kavčič]] |- | ''[[Naprej (kratki film, 1998)|Naprej]]'' || Boris Petkovič |- | ''Pirandello'' || Igor Vrtačnik |} 5. Dokumentarni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]: Preživetje'' || Vojko Anzeljc |- | ''V neizbrisnem spominu'' || Alenka Auersperger |- | ''Tretje oko − o poteh samospoznavanja'' || Bojan Labovič |- | ''Maša za moje ustreljene'' || [[Filip Robar Dorin|Filip Robar-Dorin]] |- | ''Med nebom in zemljo'' || [[Franci Slak]] |- | ''Magdalenice gospe Radojke Vrančič'' || Helena Koder |- | ''Prizori iz življenja pri Hlebanjevih'' || Helena Koder |- | ''Irena (portret flavtistke Irene Grafenauer)''|| Jan Zakonjšek |- | ''Večna baletna domačija'' <small>(90 let Pina Mlakarja)</small>|| Vojko Vidmar |- | ''Goli'' <small>(iz trilogije)</small>|| Slavko Hren |- | ''Portret Alana Hranitelja'' || Slavko Hren |- | ''Igralec'' || [[Jure Pervanje|Jurij Pervanje]] |- | ''Bog obvaruj Indijo'' || [[Andrej Mlakar]] |- | ''Hodim, plešem, sem'' || [[Eka Vogelnik]] |- | ''Odvrženi'' || Andrej Lupinc |- | ''Bitka za reko'' || Igor Pediček |- | ''Lahkih nog naokrog: Nova Gorica'' || Branko Bitenc |- | ''Stari most'' || Vlado Škafar |- | ''[[Deklica s frnikulami]]'' || [[Silvan Furlan]] |- | ''Iz slovenskih ateljejev − kipar Tone Demšar'' || Stane Sumrak |- | ''Joško je naš sosed'' || Amir Muratović |- | ''Gusarski krst'' || Brane Bitenc |- | ''Pensieri sconosciuti / Neznane misli'' || Samo Milavec |- | ''Dornava'' || [[Alma Granič Lapajne|Alma Granič]] |- | ''Jesen'' || Alma Granič |- | ''Credo'' || Marjeta Keršič-Svetel |- | ''Bil sem Elvis'' || Janja Glogovac |- | ''Telerime'' || [[Franc Arko|Franci Arko]] |- | ''Šport, šport, šport'' || France Arko |- | ''Portret: Miki Muster'' || [[Rajko Ranfl]] |- | ''Postaja Topolovo'' || Martina Kafol, Maja Žerovnik |- | ''Pomlad v Bukovju'' || Hanka Kastelic |- | ''Lisko'' || Zoran Lesič |- | ''Sex Pistols – Welcome Home'' || Harry Rag <small>(Peter Braatz)</small> |} 6. Kratki animirani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Križišče'' || [[Franci Slak]], Miloš Radosavljevič |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Velika noč]]'' || Branko Ranitović |- | ''Gospod in pes'' || Grega Hočevar |- | ''[Briši piši:] Za boljši zrak'' || Koni Steinbacher |- | ''Obisk'' || Željko Ivančič |} 7. Filmi študentov AGRFT {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Romeo in Julija iz Kočevskega roga'' || Boštjan Mašera |- | ''Vivere'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Gola resnica'' || Martin Srebotnjak |- | ''Brez štroma'' || [[Hanna A. W. Slak]] |- | ''Čarobni prsti'' || Zoran Živulović |- | ''Črepinjice'' || [[Janez Lapajne]] |- | ''Ketna za princa'' || Janez Lapajne |- | ''Koromandija'' || Urška Žnidaršič |- | ''Otroci na cesti'' || Varja Močnik |- | ''Vbod'' || Blaž Švent |- | ''Stan'' || Arne Brejc |} 8. Video filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Staro in novo (video)|Staro in novo]]'' || Neven Korda, [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] |- | ''Postaja 25'' || [[Ema Kugler]] |- | ''Meja'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''[[V steklu reke]]'' || [[Andrej Zdravič]] |- | ''Zvezdogled'' || [[Marina Gržinić]], [[Aina Šmid]] |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina (ur.) |year=1998 |title=1. festival slovenskega filma: katalog |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=416267 |pages=}} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:1998 v Sloveniji]] [[Kategorija:1998 v filmu]] by8p8mxw5xw9rm32et70424on9hw3a3 0 604095 6688711 2026-06-13T08:44:37Z MaksiKavsek 244409 nova stran z vsebino: »REDIRECT# [[Franc Krener]]« 6688711 wikitext text/x-wiki REDIRECT# [[Franc Krener]] c0knnjecva9uyeq3m5r5mpt6c1r3b2l 6688712 6688711 2026-06-13T08:45:27Z MaksiKavsek 244409 preusmeritev na [[Franc Krener]] 6688712 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Franc Krener]] 7awvqiysrfpu0hu6m8cgc5gc2wss2wo 0 604096 6688723 2026-06-13T09:09:44Z A09 188929 v delu, n, ob godu in obnovitvi Kalvarije 6688723 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox church | icon = | icon_width = | icon_alt = | name = Cerkev sv. Antona Padovanskega | fullname = | other name = | native_name = | native_name_lang = | image = 2019-5-sveti Anton Padovanski, Idrija (38).jpg | image_size = | alt = | caption = Cerkev s Kalvarijo leta 2019 | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = | coordinates = <!-- {{Koord novi}} ali wikipodatki --> | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = [[Idrija]] | country = {{SLO}} | languages = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev]] | previous denomination = | tradition = | religious institute = <!-- Can be substituted with 'religious order'--> | churchmanship = | membership = | attendance = | website = <!-- {{URL| example.com}} --> | former name = | bull date = | founded date = <!-- {{start date|YYYY|MM|DD|df=y}} - but see note below --> | founder = | dedication = [[Anton Padovanski]] | dedicated date = | consecrated date = | cult = | relics = | side altars = | events = | past bishop = | people = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = | heritage designation = nepremični spomenik lokalnega pomena | designated date = 9. januar 1998 | architect = | architectural type = | style = [[barok]] | years built = | groundbreaking = 15. april 1678 | completed date = | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = 30 m | width = <!-- {{convert| }} --> | width nave = 21 m | height = 10,5 m | diameter = <!-- {{convert| }} --> | other dimensions = | floor count = 3 | floor area = <!-- {{convert| }} --> | dome quantity = | dome height outer = <!-- {{convert| }} --> | dome height inner = <!-- {{convert| }} --> | dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> | dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> | spire quantity = 1 | spire height = 26 m | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | parish = [[župnija Idrija]] | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno]] | archdiocese = [[nadškofija Ljubljana]] | diocese = [[škofija Koper]] | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Idrija - Cerkev sv. Antona s Kalvarijo | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 1. januar 1998 | refšt=1-03690 | občina = Idrija <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Antona Padovanskega''' je baročna [[podružnična cerkev]] na Rožnem griču&nbsp;(410&nbsp;m) nad [[Idrija|Idrijo]], posvečena sv. [[Anton Padovanski|Antonu Padovanskemu]]. ==Zgodovina== Sv. Anton Padovanski je bil že od samih začetkov zavetnik idrijskih rudarjev in priprošnjik za varnost v [[rudnik Idrija|idrijskem rudniku živega srebra]]. Na mestu današnje cerkve je tod sprva stala njemu posvečeno znamenje, ki pa so ga rudarji kasneje prezidali v leseno kapelo. Ker so se rudarji na hribu radi priporočevali sv. Antonu, jim je tedanji rudniški upravitelj [[Kaspar baron Lichtenheimb]] uredil [[beneficij]] ter na lastne stroške sklenil postaviti cerkev. Vogelni kamen je 15. aprila 1678 blagoslovil tedanji goriški arhidiakon [[Janez Krstnik Križaj]]. Rudarji so pomagali pri gradnji, ki je se je zaključila kmalu zatem. ==Arhitektura in notranja oprema== Cerkev ter Kalvarija s svojo lego predstavljata dominanto v veduti vzhodnega predela Idrije, danes pa je cerkev priljubljena razgledna točka. Zvonik je bil prizidan leta 1805, stal je 1581 florintov 25 kron. V udaru strele je pogorel 21. januarja 1866, preostanek ostrešja zaradi visokega snega ni bil poškodovan. Sprva je zvonik imel tri zvonove, ki so jih ulili leta 1887, vendar so bili zaseženi tekom prve svetovne vojne. Notranjščina je v baročnem slogu, oprema je delo krajanov. Izvirni oltarji se niso ohranili. Sedanji veliki oltar je delo [[Luka Čeferin|Luke Čeferina]] iz leta 1837. Notranjost je bila nazadnje obnovljena leta 1904. Orgle z enim manualom in desetimi registri je leta 1847 izdelal orgljar Peter Rojc. Cerkev je bila poškodovana v [[potres v Zgornjem Posočju (1998)|potresu v Zgornjem Posočju leta 1998]] in je bila po letu 2008 na stroške države statično obnovljena, restavriran pa je bil tudi glavni oltar. Župnija Idrija je financirala obnovo notranjščine. Obnova se je zaključila leta 2013. ==Bogoslužja== V cerkvi se mašuje le nekajkrat letno, navadno 17. januarja na god sv. Antona Padovanskega, 13. junija na god sv. [[Anton Puščavnik|Antona Puščavnika]] ter 24. junija na god sv. [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]]. ==Kalvarija== Leta 1766 je bila nasproti cerkve postavljena Kalvarija, [[križev pot]], ki se konča s kapelo Jezusovega vstajenja. Kalvarijo so sezidali prebivalci, takratni stroški so znašali 335 florintov 19 kron. Tekom druge polovice 20. stoletja je bila večkrat vandalizirana in obnovljena z blagoslovom 1. maja 1979. Kalvarija je bila nazadnje obnovljena leta 2026, v kapelice so bile vgrajene nove likovne podobe idrijskega umetnika Nandeta Rupnika. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== *{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Idrije|publisher=Bogataj|date=1993|location=Idrija|isbn=978-961-6035-00-2|first=Mihael|last=Arko|author-link=Mihael Arko}} {{pripis vira}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Idriji]] [[Kategorija:Župnija Idrija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1678]] [[Kategorija:Cerkve sv. Antona Padovanskega]] t76qyr0sms5srif5qfqwf5sz461w2s6 6688745 6688723 2026-06-13T10:06:48Z A09 188929 +po Arko, +po RKD (Ivan Sedej) 6688745 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox church | icon = | icon_width = | icon_alt = | name = Cerkev sv. Antona Padovanskega | fullname = | other name = | native_name = | native_name_lang = | image = 2019-5-sveti Anton Padovanski, Idrija (38).jpg | image_size = | alt = | caption = Cerkev s Kalvarijo leta 2019 | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = | coordinates = <!-- {{Koord novi}} ali wikipodatki --> | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = [[Idrija]] | country = {{SLO}} | languages = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev]] | previous denomination = | tradition = | religious institute = <!-- Can be substituted with 'religious order'--> | churchmanship = | membership = | attendance = | website = <!-- {{URL| example.com}} --> | former name = | bull date = | founded date = <!-- {{start date|YYYY|MM|DD|df=y}} - but see note below --> | founder = | dedication = [[Anton Padovanski]] | dedicated date = | consecrated date = | cult = | relics = | side altars = | events = | past bishop = | people = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = | heritage designation = nepremični spomenik lokalnega pomena | designated date = 9. januar 1998 | architect = | architectural type = | style = [[barok]] | years built = | groundbreaking = 15. april 1678 | completed date = | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = 30 m | width = <!-- {{convert| }} --> | width nave = 21 m | height = 10,5 m | diameter = <!-- {{convert| }} --> | other dimensions = | floor count = 3 | floor area = <!-- {{convert| }} --> | dome quantity = | dome height outer = <!-- {{convert| }} --> | dome height inner = <!-- {{convert| }} --> | dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> | dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> | spire quantity = 1 | spire height = 26 m | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | parish = [[župnija Idrija]] | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno]] | archdiocese = [[nadškofija Ljubljana]] | diocese = [[škofija Koper]] | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Idrija - Cerkev sv. Antona s Kalvarijo | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 1. januar 1998 | refšt=1-03690 | občina = Idrija <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Antona Padovanskega''' je baročna [[podružnična cerkev]] na Rožnem griču&nbsp;(410&nbsp;m) nad [[Idrija|Idrijo]], posvečena sv. [[Anton Padovanski|Antonu Padovanskemu]]. ==Zgodovina== Sv. Anton Padovanski je bil že od samih začetkov zavetnik idrijskih rudarjev in priprošnjik za varnost v [[rudnik Idrija|idrijskem rudniku živega srebra]]. Na mestu današnje cerkve je tod sprva stala njemu posvečeno znamenje, ki pa so ga rudarji kasneje prezidali v leseno kapelo. Ker so se rudarji na hribu radi priporočevali sv. Antonu, jim je tedanji rudniški upravitelj [[Kaspar baron Lichtenheimb]] uredil [[beneficij]] ter na lastne stroške sklenil postaviti cerkev. Vogelni kamen je 15. aprila 1678 blagoslovil tedanji goriški arhidiakon [[Janez Krstnik Križaj]]. Rudarji so pomagali pri gradnji, ki je se je zaključila kmalu zatem. ==Arhitektura== Cerkev ter vzhodneje Kalvarija s svojo lego na strmem hribu predstavljata dominanto v veduti vzhodnega predela Idrije, danes pa je cerkev priljubljena razgledna točka s pogledi na skoraj celotno mesto. Med cerkvijo in Kalvarijo stoji nekdanja mežnarija. Cerkev je pravilno orientirana, ima pravokotno ladjo in ravno zaključen prezbiterij, oboje pa je polkrožno obokano. Zvonik je bil prizidan leta 1805, stal je 1581 florintov 25 kron. V udaru strele je pogorel 21. januarja 1866, preostanek ostrešja zaradi visokega snega ni bil poškodovan. Sprva je zvonik imel tri zvonove mas 629, 378 in 200 kg, ki so jih ulili leta 1887, vendar so bili zaseženi tekom prve svetovne vojne. Za obnovo zvonenja po drugi svetovni vojni je zaslužen duhovnik [[Anton Lazar]]. Leta 1835 je bila obnovljena streha, leta 1881 je sledila celostna obnova objekta. Cerkev je bila poškodovana v [[potres v Zgornjem Posočju (1998)|potresu v Zgornjem Posočju leta 1998]] in je bila po letu 2008 na stroške države statično obnovljena, restavriran pa je bil tudi glavni oltar. Župnija Idrija je financirala obnovo notranjščine. Obnova se je zaključila leta 2013. === Notranja oprema === Notranjščina je v baročnem slogu, oprema je delo krajanov. Izvirni oltarji se niso ohranili. Sedanji veliki oltar je delo [[Luka Čeferin|Luke Čeferina]] iz leta 1837, istega leta pa je obnovil tudi stranska oltarja. Notranjost je bila nazadnje obnovljena leta 1904, ko se je med drugim vlil nov šamotni tlak. Orgle z enim manualom in desetimi registri je leta 1847 izdelal orgljar Peter Rojc. Kulturnozgodovinsko pomembna je tudi zakristijska omara iz leta 1756. Križev pot znotraj cerkve je bil blagoslovljen 21. januarja 1866. ==Bogoslužja== V cerkvi se mašuje le nekajkrat letno, navadno 17. januarja na god sv. Antona Padovanskega, 13. junija na god sv. [[Anton Puščavnik|Antona Puščavnika]] ter 24. junija na god sv. [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]]. Kot je praznovanje godov obeh sv. Antonov pogosto pri ostalih cerkvah s tema patrocinijema, se je tudi v Idriji praznično obeleževalo oba goda, od 23. maja 1707 dalje slovesneje. Cerkev je nekdaj veljala tudi za romarsko cerkev, saj so k njej romali ljudje iz širše regije: Cerknega, Škofje Loke, Vipave, Logatca, Vrhnike in Postojne, navadno za Antonov god. 13. junija so k cerkvi romali Črnovršci, 2. julija pa prebivalci Otaleža in Stare Oselice za priprošnjo za živino. Do [[Jožefinizem|jožefinskih reform]] leta 1780 se je v cerkvi maševalo s slavnostno procesijo na god sv. Jožefa 19. marca, sv. Petra in Pavla 29. junija, na septembrsko nedeljo Imena Marijinega ter na božič. Cerkev je bila tudi cilj rudarskih bratovščinskih procesij, te so potekale na velikonočni ponedeljek, god sv. Filipa in Jakoba 1. maja, na binkoštni ponedeljek, god sv. Ahacija 22. junija, sv. Janeza Krstnika ter sv. Barbare 4. decembra. Reforme so vse te procesije ukinile. == Kalvarija == Leta 1766 je bila nasproti cerkve postavljena Kalvarija, [[križev pot]], ki se konča z vrhnjo kapelo Jezusovega vstajenja. Kalvarijo so sezidali prebivalci, takratni stroški so znašali 335 florintov 19 kron. Tekom druge polovice 20. stoletja je bila večkrat vandalizirana in obnovljena z blagoslovom 1. maja 1979. Kalvarija je bila nazadnje obnovljena leta 2026, v kapelice so bile vgrajene nove likovne podobe idrijskega umetnika [[Nande Rupnik|Nandeta Rupnika]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== *{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Idrije|publisher=Bogataj|date=1993|location=Idrija|isbn=978-961-6035-00-2|first=Mihael|last=Arko|author-link=Mihael Arko}} {{pripis vira}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Idriji]] [[Kategorija:Župnija Idrija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1678]] [[Kategorija:Cerkve sv. Antona Padovanskega]] mcyw7t0lb3fiai6koy1xnz4qnyd3q9d 6688746 6688745 2026-06-13T10:06:57Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Cerkve sv. Antona Padovanskega]]; dodal [[Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6688746 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox church | icon = | icon_width = | icon_alt = | name = Cerkev sv. Antona Padovanskega | fullname = | other name = | native_name = | native_name_lang = | image = 2019-5-sveti Anton Padovanski, Idrija (38).jpg | image_size = | alt = | caption = Cerkev s Kalvarijo leta 2019 | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = | coordinates = <!-- {{Koord novi}} ali wikipodatki --> | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = [[Idrija]] | country = {{SLO}} | languages = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev]] | previous denomination = | tradition = | religious institute = <!-- Can be substituted with 'religious order'--> | churchmanship = | membership = | attendance = | website = <!-- {{URL| example.com}} --> | former name = | bull date = | founded date = <!-- {{start date|YYYY|MM|DD|df=y}} - but see note below --> | founder = | dedication = [[Anton Padovanski]] | dedicated date = | consecrated date = | cult = | relics = | side altars = | events = | past bishop = | people = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = | heritage designation = nepremični spomenik lokalnega pomena | designated date = 9. januar 1998 | architect = | architectural type = | style = [[barok]] | years built = | groundbreaking = 15. april 1678 | completed date = | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = 30 m | width = <!-- {{convert| }} --> | width nave = 21 m | height = 10,5 m | diameter = <!-- {{convert| }} --> | other dimensions = | floor count = 3 | floor area = <!-- {{convert| }} --> | dome quantity = | dome height outer = <!-- {{convert| }} --> | dome height inner = <!-- {{convert| }} --> | dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> | dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> | spire quantity = 1 | spire height = 26 m | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | parish = [[župnija Idrija]] | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno]] | archdiocese = [[nadškofija Ljubljana]] | diocese = [[škofija Koper]] | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Idrija - Cerkev sv. Antona s Kalvarijo | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 1. januar 1998 | refšt=1-03690 | občina = Idrija <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Antona Padovanskega''' je baročna [[podružnična cerkev]] na Rožnem griču&nbsp;(410&nbsp;m) nad [[Idrija|Idrijo]], posvečena sv. [[Anton Padovanski|Antonu Padovanskemu]]. ==Zgodovina== Sv. Anton Padovanski je bil že od samih začetkov zavetnik idrijskih rudarjev in priprošnjik za varnost v [[rudnik Idrija|idrijskem rudniku živega srebra]]. Na mestu današnje cerkve je tod sprva stala njemu posvečeno znamenje, ki pa so ga rudarji kasneje prezidali v leseno kapelo. Ker so se rudarji na hribu radi priporočevali sv. Antonu, jim je tedanji rudniški upravitelj [[Kaspar baron Lichtenheimb]] uredil [[beneficij]] ter na lastne stroške sklenil postaviti cerkev. Vogelni kamen je 15. aprila 1678 blagoslovil tedanji goriški arhidiakon [[Janez Krstnik Križaj]]. Rudarji so pomagali pri gradnji, ki je se je zaključila kmalu zatem. ==Arhitektura== Cerkev ter vzhodneje Kalvarija s svojo lego na strmem hribu predstavljata dominanto v veduti vzhodnega predela Idrije, danes pa je cerkev priljubljena razgledna točka s pogledi na skoraj celotno mesto. Med cerkvijo in Kalvarijo stoji nekdanja mežnarija. Cerkev je pravilno orientirana, ima pravokotno ladjo in ravno zaključen prezbiterij, oboje pa je polkrožno obokano. Zvonik je bil prizidan leta 1805, stal je 1581 florintov 25 kron. V udaru strele je pogorel 21. januarja 1866, preostanek ostrešja zaradi visokega snega ni bil poškodovan. Sprva je zvonik imel tri zvonove mas 629, 378 in 200 kg, ki so jih ulili leta 1887, vendar so bili zaseženi tekom prve svetovne vojne. Za obnovo zvonenja po drugi svetovni vojni je zaslužen duhovnik [[Anton Lazar]]. Leta 1835 je bila obnovljena streha, leta 1881 je sledila celostna obnova objekta. Cerkev je bila poškodovana v [[potres v Zgornjem Posočju (1998)|potresu v Zgornjem Posočju leta 1998]] in je bila po letu 2008 na stroške države statično obnovljena, restavriran pa je bil tudi glavni oltar. Župnija Idrija je financirala obnovo notranjščine. Obnova se je zaključila leta 2013. === Notranja oprema === Notranjščina je v baročnem slogu, oprema je delo krajanov. Izvirni oltarji se niso ohranili. Sedanji veliki oltar je delo [[Luka Čeferin|Luke Čeferina]] iz leta 1837, istega leta pa je obnovil tudi stranska oltarja. Notranjost je bila nazadnje obnovljena leta 1904, ko se je med drugim vlil nov šamotni tlak. Orgle z enim manualom in desetimi registri je leta 1847 izdelal orgljar Peter Rojc. Kulturnozgodovinsko pomembna je tudi zakristijska omara iz leta 1756. Križev pot znotraj cerkve je bil blagoslovljen 21. januarja 1866. ==Bogoslužja== V cerkvi se mašuje le nekajkrat letno, navadno 17. januarja na god sv. Antona Padovanskega, 13. junija na god sv. [[Anton Puščavnik|Antona Puščavnika]] ter 24. junija na god sv. [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]]. Kot je praznovanje godov obeh sv. Antonov pogosto pri ostalih cerkvah s tema patrocinijema, se je tudi v Idriji praznično obeleževalo oba goda, od 23. maja 1707 dalje slovesneje. Cerkev je nekdaj veljala tudi za romarsko cerkev, saj so k njej romali ljudje iz širše regije: Cerknega, Škofje Loke, Vipave, Logatca, Vrhnike in Postojne, navadno za Antonov god. 13. junija so k cerkvi romali Črnovršci, 2. julija pa prebivalci Otaleža in Stare Oselice za priprošnjo za živino. Do [[Jožefinizem|jožefinskih reform]] leta 1780 se je v cerkvi maševalo s slavnostno procesijo na god sv. Jožefa 19. marca, sv. Petra in Pavla 29. junija, na septembrsko nedeljo Imena Marijinega ter na božič. Cerkev je bila tudi cilj rudarskih bratovščinskih procesij, te so potekale na velikonočni ponedeljek, god sv. Filipa in Jakoba 1. maja, na binkoštni ponedeljek, god sv. Ahacija 22. junija, sv. Janeza Krstnika ter sv. Barbare 4. decembra. Reforme so vse te procesije ukinile. == Kalvarija == Leta 1766 je bila nasproti cerkve postavljena Kalvarija, [[križev pot]], ki se konča z vrhnjo kapelo Jezusovega vstajenja. Kalvarijo so sezidali prebivalci, takratni stroški so znašali 335 florintov 19 kron. Tekom druge polovice 20. stoletja je bila večkrat vandalizirana in obnovljena z blagoslovom 1. maja 1979. Kalvarija je bila nazadnje obnovljena leta 2026, v kapelice so bile vgrajene nove likovne podobe idrijskega umetnika [[Nande Rupnik|Nandeta Rupnika]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== *{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Idrije|publisher=Bogataj|date=1993|location=Idrija|isbn=978-961-6035-00-2|first=Mihael|last=Arko|author-link=Mihael Arko}} {{pripis vira}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Idriji]] [[Kategorija:Župnija Idrija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1678]] [[Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega]] q4oj5ns3av236p050hvpc64snwq5ah8 6688755 6688746 2026-06-13T10:36:15Z A09 188929 končano, beneficijati iz Arka spadajo v članek o župniji 6688755 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | icon = | icon_width = | icon_alt = | name = Cerkev sv. Antona Padovanskega | fullname = | other name = | native_name = | native_name_lang = | image = 2019-5-sveti Anton Padovanski, Idrija (38).jpg | image_size = | alt = | caption = Cerkev s Kalvarijo leta 2019 | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = | coordinates = <!-- {{Koord novi}} ali wikipodatki --> | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = [[Idrija]] | country = {{SLO}} | languages = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev]] | previous denomination = | tradition = | religious institute = <!-- Can be substituted with 'religious order'--> | churchmanship = | membership = | attendance = | website = <!-- {{URL| example.com}} --> | former name = | bull date = | founded date = <!-- {{start date|YYYY|MM|DD|df=y}} - but see note below --> | founder = | dedication = [[Anton Padovanski]] | dedicated date = | consecrated date = | cult = | relics = | side altars = | events = | past bishop = | people = | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = | heritage designation = nepremični spomenik lokalnega pomena | designated date = 9. januar 1998 | architect = | architectural type = | style = [[barok]] | years built = | groundbreaking = 15. april 1678 | completed date = | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = 30 m | width = <!-- {{convert| }} --> | width nave = 21 m | height = 10,5 m | diameter = <!-- {{convert| }} --> | other dimensions = | floor count = 3 | floor area = <!-- {{convert| }} --> | dome quantity = | dome height outer = <!-- {{convert| }} --> | dome height inner = <!-- {{convert| }} --> | dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> | dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> | spire quantity = 1 | spire height = 26 m | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | parish = [[župnija Idrija]] | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno]] | archdiocese = [[nadškofija Ljubljana]] | diocese = [[škofija Koper]] | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Idrija - Cerkev sv. Antona s Kalvarijo | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 1. januar 1998 | refšt=1-03690 | občina = Idrija <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Antona Padovanskega''' je baročna [[podružnična cerkev]] na Rožnem griču&nbsp;(410&nbsp;m) nad [[Idrija|Idrijo]], posvečena sv. [[Anton Padovanski|Antonu Padovanskemu]]. ==Zgodovina== Sv. Anton Padovanski je bil že od samih začetkov zavetnik idrijskih rudarjev in priprošnjik za varnost v [[rudnik Idrija|idrijskem rudniku živega srebra]]. Na mestu današnje cerkve je tod sprva stala njemu posvečeno znamenje, ki pa so ga rudarji kasneje prezidali v leseno kapelo. Ker so se rudarji na hribu radi priporočevali sv. Antonu, jim je tedanji rudniški upravitelj [[Kaspar baron Lichtenheimb]] uredil [[beneficij]] ter na lastne stroške sklenil postaviti cerkev. Vogelni kamen je 15. aprila 1678 blagoslovil tedanji goriški arhidiakon [[Janez Krstnik Križaj]]. Rudarji so pomagali pri gradnji, ki je se je zaključila kmalu zatem. ==Arhitektura== Cerkev ter vzhodneje Kalvarija s svojo lego na strmem hribu predstavljata dominanto v veduti vzhodnega predela Idrije, danes pa je cerkev priljubljena razgledna točka s pogledi na skoraj celotno mesto. Med cerkvijo in Kalvarijo stoji nekdanja mežnarija. Cerkev je pravilno orientirana, ima pravokotno ladjo in ravno zaključen prezbiterij, oboje pa je polkrožno obokano. Zvonik je bil prizidan leta 1805, stal je 1581 florintov 25 kron. V udaru strele je pogorel 21. januarja 1866, preostanek ostrešja zaradi visokega snega ni bil poškodovan. Sprva je zvonik imel tri zvonove mas 629, 378 in 200 kg, ki so jih ulili leta 1887, vendar so bili zaseženi tekom prve svetovne vojne. Za obnovo zvonenja po drugi svetovni vojni je zaslužen duhovnik [[Anton Lazar]]. Leta 1835 je bila obnovljena streha, leta 1881 je sledila celostna obnova objekta. Cerkev je bila poškodovana v [[potres v Zgornjem Posočju (1998)|potresu v Zgornjem Posočju leta 1998]] in je bila po letu 2008 na stroške države statično obnovljena, restavriran pa je bil tudi glavni oltar. Župnija Idrija je financirala obnovo notranjščine. Obnova se je zaključila leta 2013. === Notranja oprema === Notranjščina je v baročnem slogu, oprema je delo krajanov. Izvirni oltarji se niso ohranili. Sedanji veliki oltar je delo [[Luka Čeferin|Luke Čeferina]] iz leta 1837, istega leta pa je obnovil tudi stranska oltarja. Notranjost je bila nazadnje obnovljena leta 1904, ko se je med drugim vlil nov šamotni tlak. Orgle z enim manualom in desetimi registri je leta 1847 izdelal orgljar Peter Rojc. Kulturnozgodovinsko pomembna je tudi zakristijska omara iz leta 1756. Križev pot znotraj cerkve je bil blagoslovljen 21. januarja 1866. ==Bogoslužja== V cerkvi se mašuje le nekajkrat letno, navadno 17. januarja na god sv. Antona Padovanskega, 13. junija na god sv. [[Anton Puščavnik|Antona Puščavnika]] ter 24. junija na god sv. [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]]. Kot je praznovanje godov obeh sv. Antonov pogosto pri ostalih cerkvah s tema patrocinijema, se je tudi v Idriji praznično obeleževalo oba goda, od 23. maja 1707 dalje slovesneje. Cerkev je nekdaj veljala tudi za romarsko cerkev, saj so k njej romali ljudje iz širše regije: Cerknega, Škofje Loke, Vipave, Logatca, Vrhnike in Postojne, navadno za Antonov god. 13. junija so k cerkvi romali Črnovršci, 2. julija pa prebivalci Otaleža in Stare Oselice za priprošnjo za živino. Do [[Jožefinizem|jožefinskih reform]] leta 1780 se je v cerkvi maševalo s slavnostno procesijo na god sv. Jožefa 19. marca, sv. Petra in Pavla 29. junija, na septembrsko nedeljo Imena Marijinega ter na božič. Cerkev je bila tudi cilj rudarskih bratovščinskih procesij, te so potekale na velikonočni ponedeljek, god sv. Filipa in Jakoba 1. maja, na binkoštni ponedeljek, god sv. Ahacija 22. junija, sv. Janeza Krstnika ter sv. Barbare 4. decembra. Reforme so vse te procesije ukinile. == Kalvarija == Leta 1766 je bila nasproti cerkve postavljena Kalvarija, [[križev pot]], ki se konča z vrhnjo kapelo Jezusovega vstajenja. Kalvarijo so sezidali prebivalci, takratni stroški so znašali 335 florintov 19 kron. Tekom druge polovice 20. stoletja je bila večkrat vandalizirana in obnovljena z blagoslovom 1. maja 1979. Kalvarija je bila nazadnje obnovljena leta 2026, v kapelice so bile vgrajene nove likovne podobe idrijskega umetnika [[Nande Rupnik|Nandeta Rupnika]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== *{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Idrije|publisher=Bogataj|date=1993|location=Idrija|isbn=978-961-6035-00-2|first=Mihael|last=Arko|author-link=Mihael Arko}} {{pripis vira}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Idriji]] [[Kategorija:Župnija Idrija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1678]] [[Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega]] ddeoyh10avysw9npomr2f97hmzs81ge 2 604097 6688758 2026-06-13T10:58:20Z A09 188929 m 6688758 wikitext text/x-wiki {{marioneta|Henry425|kat=1}} n4ytp5jc9wfcaeb5wnbn8goojyv0ub7